•Te<3n'k« «7hil8 ckx5 tem fkr»J«t-
nirr iii».-r».>T' k) M aov lv»Hi 1a
)•- n» orMiM^ Ob<^in*K h vlhoniv
SZUL Ptul ID Ormo* - ledaja
ta vod »Tedntk. Ptu1 - Odgovor-
ni urednik- Anton Baumao —
Uredništvo In uprave Pttji Lac-
kova 8 - Tel - St tek r».
funa NB Ptul «<»4-lJMW>3-79 —
Tisks ^a»^ptsn^ oodletle »Marl-
t>or«kl tlik« — RnkOD «ov ne vm-
Camo — Celoletna narof^nlna iB
♦uzematvo 20f>0 t* (nnzejnslvo
SOOO din
ŠT. 1	PTUJ, 7. januarja 1966 CENA 0,40 ND; 40 SD	Letnik XIX.
„LES" Ptuj
pomembno lesno-
industrijsko podjetje
v Apačah so bili 26. decembra 1965 izročeni namenu novi
delovni prostori mizarskega obrata lesnoindustrijskega in trgov-
skega podjetja »LES« Ptuj, ki je tako praznovalo 15-letnico ob-
stoja in 20-letnlco obstoja obrata Mizarstvo v Apačah. Na to slo-
vesnost je povabilo podjetje predstavnike iz občin Ptuj in Gor-
nja Radgona, ki so se večinoma vabilu odzvali in so tako skupno
s kolektivom podjetja »Les« proslavili še en gospodarski uspeh
ra obe občini.
Iz občine Gornja Radgona so
se udeležili slovesnosti v Apačah
Ivan Kovač, Janko Prelog, Milan
Koren,. Milan Klemenčič, Feliks
Najvirt in Valter Potočnik, iz
Ptuja pa Franc Tomanič, Anton
Purg, Miran Glušič in Lojzka
Muhič ter zastopniki gospodar-
skih organizacij, izvajalci del in
precej občinstva.
Večja proizvodnja
v ugodnešjih delovnih
prostorih
Direktor podjetja Franjo Ma-
sten je v uvodnem nagovoru po-
udaril, da je pridobilo podjetje
nov objekt, kolektiv pa primer-
ne delovne prostore. Ravno gle-
de na slednje je pokazal kolektiv
posebno vnemo pri delu, saj je
opravil v prostovoljnih 2658 urah
delo v vrednosti nad 2 milijona
dinarjev, podjetje pa je vložilo
v objekt nad 32 milijonov dinar-
jev. S tem je dobil obrat osnovo
za nadaljnje dobro organizirano
mizarsko delo pa tudi nove mož-
nosti za povečanje bruto dohod-
ka na okrog 210 milijonov dinar-
jev skupno z žago Črnci. Prejšnji
dohodek je bil pred priključitvi-
jo obrata k podjetju »Les« več-
k>at nižji. Skrb za ta obrat sta
narekovala predvsem dva poja-
va: povpraševanje po kakovost-
nih izdelkih, na drugi strani pa
težave v proizvodnji pohištva in
vprašanje zaposlitve delovne si-
le. Podjetje »Les« je te probleme
ugodno rešilo v korist delovne-
ga kolektiva in prebivalstva iz
okolice Apač, ker mu je kolek-
tiv obrata mizarstvo tudi najbolj-
še jamstvo za rentabilnost tu-
kajšnjih investicij. V bodoče bo-
do sledile še dopolnitve in do-
niaditve, ker bo podjetje kot ce-
lota skrbelo za trdno osnovo te-
g«i obrata.
V imenu občinske skupščine
Ptuj kot pokrovitelja slovesnosti
je odbornik občinske skupščine
Franc Tomanič otvoril novo dvo-
!"dno in jo predal kolektivu mi-
^ors.vd v upravljanje.
I Po poročilu o dosedanjem raz-
; voju in o nadaljnjih načrtih pod-
jetja »LES«, ki ga je prebral
predsednik upravnega odbora
Rudi Majniik, je razdelil predsed-
nik delavskega sveta inž. Edo
Zorko priznanja članom kolekti-
va, ki so več kot 10 let v pod-
jetju in v priključenih obratih.
Istočasno je želel vsem zbranim
mnogo uspehov tudi v 1966. letu.
S kooperacijo
na trdne temelje
Lesnoindustrijsko In trgovsko
podjetje »LES« Ptuj se je od svo-
' jega začetka obstoja dalje krep-
I ko opiralo na kmetij.ske zadruge
pri odkupu gozdnih sortimentov
in pri oskrbovanju potrošnikov
na svojem poslovnem območju z
rezanim lesom.
Podjetje »LES« se je razvilo
med močnima podjetjema LIP
Maribor in LIP Murska Sobota v
pomembno gospodarsko organi-
zacijo, ki je razumelo in pravil-
no vrednotilo kooperacijsko po-
slovanje v korist zadruge in pod-
jetja. Uspešno delo kolektiva in
razne reorganizacije so pripo-
mogle, da je nastalo v 15 letih
sedanje veliko podjetje, ki ga
poznata' domači in inozemski trg
po solidnem poslovanju, po do-
bavah kvalitetnih izdelkov, po
zaslugi marljivih kolektivov ža-
garskih obratov v Ptuju, Apačah,
Breznici in Ljubeščici, obrata za
izdelovanje pohištva v Apačah,
trgovskih poslovalnic v Ptuju,
Kidričevem in v Novem Marofu,
trgovskega predstavništva v Za-
grebu in Novem Sadu ter po za-
slugi vestnega in pravilno plani-
ranega poslovanja in upravljanja
podjetja. Uspehi se kažejo med
drugim tudi v zgraditvi ^veh
I trgovskih skladišč, adaptaciji
upravne zgradbe v Ptuju in do-
• vršitvi novih delovnih prostorov
v Apačah. Podjetje je v letih od
; 1953. do 1965. leta investiralo za
' razne delovne in poslovne izbolj-
šave skoraj 150 milijonov dinar-
jev. Cisti dohodek se je v tem
I času povzpel od prvotnih 7,7 mi-
Direktor Franjo Masten ob nagovoru pred otvoritvijo novih
prostorov obrata mizarstva v Apačah
Upravno poslopje podjetja »LES« v Ptuju po adaptaciji
Razpisane so volitve
v organe upravifan a
zadružniii in drugiii enot
kombinata
Na 14. redni seji dne 30. de-
cembra 1965 je delavski svet
kmetijskega kombinata razpi-
sal volitve v organe upravlja-
nja delovnih in zadružnih enot,
ki bodo 50. januarja 1966.
Člani zadružnega kolektiva
in zadnižniki-kooperanti, ki
jih je 4.500 po številu, bodo
izvolili zadružni svet zadruž-
nih kooperantov v zadružni
enoti juršinci (10 članov),
Markovci (6 članov), Ptuj (14
članov) in predsednika ter
njegovega namestnika v delov-
ni enoti skupne službe (upra-
va) obrata za zadružno koope-
racijo.
Istočasno bo na teh volitvah
izvoljenih "50 članov zadružne-
ga sveta obrata za zadružno
kooperacijo in 5 članov delav-
kega sveta kombinata iz vrst
zadružnikov.
Tudi v specializiranih proiz-
vodnih enotah kombinata, ki so
bile na novo ustanovljene s
1. januarjem 1966, bodo izve-
dene volitve v svete delovnih
en6t. Vse delovne enote kme-
tijske proizvodnje, ki jih po-
vezuje novo ustanovljeni obrat,
bodo izvolile 14-članski obratni
delavski svet.
S temi volitvami organov
upravljanja v zadružnih eno-
tah in obratu ter z dopolnilni-
mi volitvami v delavski svet
kombinata se izpolnjujejo do-
ločila pogodbe o pripojitvi za-
druge »Jože Lacko« h kombi-
natu.
ODLIKOVANJE ZA ORMOŠKE GASILCE
Ob stoletnici jugoslovanskega
gasilstva in za posebne zasluge
pri organiziranju gasilske službe
je predsednik republike TITO
odlikoval večje število gasilskih
društev in organizacij. Med njimi
je bilo odlikovano tudi gasilsko
društvo Ormož z redom zaslug
za narod s srebrno zvezdo. S tem
odlikovanjem je predsednik Tito
odlikoval še devet ostalih gasil-
skih društev in organizacij v Slo-
veniji. Z redom dela z rdečo za-
' stavo so bila odlikovana 3 društ-
va, z redom zaslug za narod z
zlato zvezdo 5 društev in z re-
dom dela z zlatim vencem pa so
bila odlikovana 4 društva.
Kakšne SO naše ceste?
Večkrat slišimo pikre pripom-
be na račun slabih cest. To je
tudi razumljivo, saj so ceste III.
in IV. reda premalo vzdrževane
in ponekod jih sploh ne poprav-
ljajo. Posebno slabo so vzdrže-
vane ceste na ormoškem območ-
ju, za popravilo pa ni denarja.
Na občinski skupščini v Ormo-
žu menijo, da bodo morali uki-
niti nekatere avtobusne proge
zaradi dotrajanih cest. V zelo
slabem stanju so ceste Pršetin-
ci—Ivanjkovci. Tomaž—Sa\'ci—
Sejance in še nekatere.
Komunalno podjetje Onnož
ima svojo poslovno enoto, ki
skrbi za vzdrževanje cest. Eno-
ta nima denarja za dovoz gra-
moza in zato se še hitreje uni-
čujejo. Cestišča nimajo dovolj
trde podlage in vsako popravilo
cest brez gramoza je zaanan.
V jamah na cestiščih se ustav-
lja voda In nekatera so pričela
kipeti. Tudi preobremenjenost
cest je delno kriva za tako sta-
nje. Cestarji se trudijo popra-
viti ceste, toda trud je večkrat
zaman. Avtomobili in traktorji
ponovno poškodujejo blatno ce-
sto in delo je ostalo brez uspeha.
Na ceste bi morali navoziti
vsai toliko gramoza, da bi ce-
starji zariiašili vsaj večje jame
in s tem omogočili varnejši in
nemoten promet.
Nad slabo vzdrževanimi cesta-
mi se zgražajo lastniki vozil in
šoferji, saj je vozilo podvrženo
večjim poškodbam in s tem
krajši življenjski dobi. Ob re-
gistracij i motornih vozil mora
lastnik plačati cestno promet-
ni sklad. Praviloma bi ta sred-
stva morala v celoti biti uporab.
Ijana za popravila in vzdrževa-
nje obstoječih cest. Vozniki pa
imajo pogosto občutek, da pri-
hajajo na cestah (sredstva nam-
reč) premalo do izraza.
lijona na lanskih 234 milijonov
dinarjev, izvoz pa je dosegel le-
tos okrog 500.000 dolarjev.
Žaga v Rogoznici
bo moderen obrat
Po načrtih podjetja za letos in
do leta 1970 bo rekonstruirana
žaga v Rogoznici. Dotrajala pro-
izvodna sredstva bodo nadome-
stili z novimi, delovne prostore
in skladišča pa bodo tako adap-
tirali, da bo možen sodoben or-
ganizirani proces proizvodnje.
Analiza in načrti so že v delu.
Podjetje si prizadeva zagotovi-
ti za normalno proizvodnjo po-
trebne količine nad 17.000 kubič-
nih metrov hlodovine, in sicer s
svojega najbližjega območja, pa
tudi iz Dravske doline in iz so-
sedne Hrvatske. Sedanji nered v
gozdarstvu in v lesni industriji
na tem lesnoindustrijskem ob-
močju bo moral biti odpravljen
■S končno uskladitvijo stališč lo-
kalnih) faktorjev in sekretar -ita
Zd kmetijstvo in gozdarstvo gle-
de lesnoindustrijske proizvodnje
in potreb po uslužni dejavnosti
4 manjših žag okrog Ptuja, da bi
dosegli namen pametnega gospo-
darjenja tudi na tem področju.
Z domačo hlodovino smo razkoš-
ni, zato pa moramo potem uvaža-
ti hlodovino iz Bosne in iz dru-
gih oddaljenih predelov naše do-'
movine. Lahko bi z ureditvijo teh
vprašanj odpravili nepotrebne
težave in zagotovili občinski ,
skupnosti, podjetju in dobavite- {
Ijem najvišji možni dohodek, |
namesto da ga zmanjšujemo z
visokimi prevoznimi stroški do-
bav iz oddaljenih krajev.
Vsem kolektivom in predstav-
nikom izrečena priznanja ob tej
slovesnosti potrjujejo, da si pri-
zadevajo vsi skupaj storiti na
svojih delovnih mestih v tej go-
spodarski panogi vse, kar je mo-
goče, zato pa so tudi s kolekti-
vom v Apačah lepo proslavili 15-
letnico obstoja podjetja in 20-iet-
nico obstoja obrata v Apačah
V. J.
Podjetje si prizadeva mehanizirati dela
AMERIŠKA NOVOLETNA DIPL OMATSKA »OFENZIVA«
Poslanstvo štirih
Ameriška vlada je poslala v
obdobju novega leta štiri ugled-
ne diplomate v več prestolnic
sveta, da bi prenesli tamkajšnjim
politikom miroljubne želje pred-
sednika Johnsona. Nobenega
dvoma ni, da je v poslanicah in
v neposrednih razgovorih prevla-
doval vietnamski problem.
Nas Jugoslovane posebno za-
nima poslanstvo odposlanca Har-
rimana. Le-ta je namreč obiskal
Varšavo, Beograd (srečanje s
predsednikom Titom na Brdu pri
Kranju), New Delhi, Karači in
Teheran. Gre za dežele, ki zasto-
pajo načela aktivne koeksistence
ali se jim močno pridružujejo in
ki so po svojih izjavah in deja-
njih odločno za pomiritev v
Vietnamu.
Tako odposlanstvo je brez
dvoma dokaz, da v VVashingtonu
vse bolj upoštevajo tudi mnenje
nevezanega sveta. Neposredni
stiki o določenem vprašanju
slednjič nudijo najboljšo prilož-
nost za zares podrobno izmenja-
vo mnenj in pojasnjevanje no-
vih pobud, ki bi odstranile s
sveta tako nevarno vojaško ža-
rišče.
V Washdngtonu se še vedno
oklepajo svojih predlogov za
pomiritev »brez pogojev«, pri
čemer mislijo predvsem na po-
gajanja s Severnim Vietnamom,
ki je po njihovi sodbi kriv za
tako močno osvobodilno gibanje
v Južnem Vietnamu, toda brez
sodelovanja predstavnikov osvo-
bodilnega gibanja. Sicer skušajo
v nekakšni obliki vnesti tudi ta
dejansko boreči se element, ven-
dar vedno tako, da ga bolj od-
bijajo kakor priznavajo.
Bombardiranje Severnega Viet-
nama prinaša vietnamskemu
ljudstvu človeške in gmotne
žrtve. Vendar ameriški strategi
z MacNamaro na čelu niso do-
segli tega, kar so hoteli, to je
popuščanje vietnamske vlade,
zmedo ali celo nekakšno kapi-
tulacijo pred ameriškimi zahte-
vami. Razširitev letalskih akcij
pa bi se — v to nihče več ne
dvomi — slednjič sprevrglo v
mednarodni spopad. Preostanejo
torej le še različne oblike poga-
janj za »zeleno mizo«.
Zanimivo je, da poslanstvo
drugih odposlancev predsednika
Johnsona ne ocenjujejo povsod
z miroljubnimi nameni. Tako na
primer menijo o podpredsedniku
Humphreyu, ki je obiskal Fili-
enot v Južni Koreji kot o dejan-
Japonsko, da se je bolj pogovar-
jal o sodelovanju tamkajšnjih
enot v Južni Koreji, kot o dejan-
ski mirovni pobudi. Glede na
naravo režimov (z izjemo Japon-
ske), ki vladajo v teh deželah,
je to tudi razumljivo. Vendar je
ta dvojna mera v diplomatski
»ofenzivi« milo rečeno nerodna.
V Vietnamu je namreč treba do-
seči enotno mnenje o tem, kako
naj odstranijo žarišče vojne. Po-
tem bodo tudi pogajanja uspešna
in doseženi sporazumi trajnejši.
Drugi di^s^odki
Medtem ko so ugledni držav-
niki v novoletnih poslanicah,
govorih in izjavah izrazili željo,
da bi v novem letu odstranili
glavna žarišča nemirov in trenj,
smo te dni priče prvega resnega
poizkusa, da bi zares delovali v
tej smeri. V Taškentu'sta se se-
stala indijski ministrski predsed-
nik Šastri in pakistanski pred-
sednik Ajub kan kot gosta sov-
jetskega premiera Kosigina.
Razgovori so seveda za zapr-
timi vrati, vendar nam izjave
oheh državnikov do nedavna
sprtih dežel obetajo najboljše.
Oba namreč sodita, da je treba
odstraniti vojne operacije kot
sredstvo pritiska, ker samo si-
romašijo že tako težak gospo-
darski položaj obeh nerazvitih
dežel. Podrobna izmenjava mnenj
in stališč na nevtralnem ozemlju
ter dobra vpija utegneta doseči
to, česar niso mogli storiti tanki
in topovi. Dira smodnika, ki je
sprva zajel sporni Kašmir, po-
zneje pa tudi neposredno indij-
sko-pakistanško mejo, bosta ta-
ko odstranili razumevanje in so-
lidarnost.
Uspešen konec taškentskih
razgovorov bi bil brez dvoma
najlepše darilo obeh dežel Aziji
in vsemu svetu.
BREZ JUGOSLAVIJE
V sredo je pričela v kuban-
skem glavnem mestu Havani z
delom »konferenca treh celin«
(Azije, Afrike in Latinske Ame-
rike), na kateri bodo obravna-
vali vprašanja sodobnega kolo-
nializma in imperializma na
splošno in ameriško imperiali-
stično politiko v Aziji in Ame-
riki še posebej.
Četudi je bilo svoj čas skle-
njeno, da bodo povabili nanjd
tudi predstavnike socialističnih
dežel, Jugoslavije niso povabili.
Če si pobliže ogledamo same pri-
prave na sestanek, se temu niti
ne moremo čuditi.
Ko so se svoj čas v Konakriju
domenili o sklicanju te konfe-
rence, so bili Kitajci proti njej.
Predvsem jim ni bilo všeč, da
bo konferenca v glavnem mestu
Kube. Kubanski politiki so nam-
reč skušali v sporu Peking—Mo-
skva zavzeti nekakšno nevtralno
stališče, zadnje čase pa se vse
bolj približujejo nazorom sov-
jetskega vodstva. Nato so v
konferenco privolili, toda v za-
meno so gostitelji morali »po-
zabiti« na Jugoslavijo. Tu je ki-
tajska protijugoslovanska politi-
ka spet žela uspeh.
Vendar v tem primeru ne gre
samo za ost, naperjeno ' proti
Jugoslaviji, temveč proti politi-
ki nezavisnosti in aktivne koek-
sistence. Kitajska bo namreč go-
vorniški oder ^v Havani upora-
bila za uveljavljanje' sv"ojili bo-
jevitih tez, ki so v odkritem na-
sprotju s politiko sporazumeva-
nja in dobre volje.
EVROPSKE »ZADEVE«
Evropski opazovalci pričaku-
jejo z zanimanjem soboto, ko bo
predsednik de Gaulle po daljših
posvetovanjih uradno imenoval
člane nove vlade in bo tudi pro-
glašen za predsednika. Glede na
razmeroma pičlo zmago v pri-
merjavi s sokandidatom iS4it-
terrandom, kandidatom levice
(55:45), sodijo, da bo skušal z
vključitvijo novih ministrov ne-
koliko »razgibati« vlado v no-
tranjepolitičnih vprašanjih, pri
čemer naj bi dal večji poudarek
določenim socialnim vprašanjem,
posebno slabše plačanim katego-
rijam delavcev in upokojencev.
Zunanja politika pa bo ostala
ista, saj .uživa na splošno sim-
patije Francozov. To pomeni, da
bo Francija še naprej »grobar
ameriških atlantskih načrtov«
tako glede strategije kakor tudi
bodoče politike evropskega zdru-
ževanja. Pri tem pričakujejo, da
bosta ZDA in Zahodna Nemčija
vendarle mogli bolj pritiskati na
De Gaulla kakor doslej, ker so-
dijo, da njegov položaj spričo
rezultatov ni več tako trden ka-
kor svoj čas.
Novega kanclerja Erharda pa
zadnje dni tarejo priporočila
(med drugim nekdanjega kan-
clerja Adenauerja, ki je te dni
proslavljal svoj devetdeseti roj-
stni dan, in predsednika republi-
ke Liibkeja), naj se krščanski
demokrati povežejo s socialnimi
demokrati »v veliko koalicijo«.
Notranje rezerve v integr aciji KZ in podjetje
»Pivo-slatina« v Ormožu
Mlado podjetje »Pivo - slatina«
Ormož obstaja dobrih pet let in
ves čas dobro posluje. Ob usta-
novitvi je podjetje imelo mini-
malna obratna sredstva, bilo je
brez ustreznih prostorov in ka-
dra. Največji problem je bil, ker
ni imelo prevoznih sredstev in
prostorov. Zato jo kolektiv pred
kratkim pričel razmišljati o pri-
pojitvi podjetja h Kmetijski za-
drugi Ormož. S tem bo doseženo
mnogo. Podjetje bo samostojna
poslovna enota zadruge in rešen
bo problem poslovnih prostorov
in prevozov. Kolektiv zadruge je
že odstopil prostore na dvorišču,
kjer je sedaj kot podjetje in bo
pozneje kot poslovna enota ko-
lektiv posloval ločeno, toda v
; sklopu zadruge. Pripojitev »Piva
i - slatine« h Kmetijski zadrugi bo
j vsestransko koristno, saj se bodo
; na ta način zmanjšal' stroški po-
j siovanja. Integracija malih pod-
I jetij v ekonomsko močnejša m
kadrovsko sposobnejša je pripo-
ročljiva. To je pokazala dose-
danja praksa na ormoškem ob-
močju z združitvijo prejšnje Ope-
karne in Gradbenega podjetja.
Novo podjetje ima mnogo večje
sklade, lažje načrtno investira,
zaposluje boljše kadre in jih ra-
cionalno uporablja, ima boljše
pogoje za štipendiranje in več
sredstev za nakup strojev in več-
je možnosti za uvajanje boljših
tehnoloških postopkov.
NAROČNIKE IN BRALCE
prcsimo, da sprejmejo z razume-
vanjem današnje samo štiri stra-
ni našega lista. Glede na novo-
letno praznovanje smo imeli le
''va dni časa za zbiranje gradiva.
Prihodnja in nadaljnje številke
bodo imele spet redno po šest
strani.
Uredništvo
Strnn 2
»TEDNIK« — petek, 7. januarja 1966
Stran 2
Skromne želje in
vprašanja Ptujčanov
Lastnik osebnega avtomobila:
»Zakaj morajo biti postavljeni
osebni avtomobili pri gostilni
Pri grozdu na obeh straneh ce-
ste?«
Upokojenec, ki mu je zmanj-
kalo goriva:
»Zakaj si ne bi smel vzeti pri
stanovanjski hiši v Prešernovi
ulici (nasproti nekdanjih zapo-
rov) vsaj nekaj plank za kurja-
vo? Te ograje se res nihče drug
ne bo usmilil!«
Zgodovinar, ko gleda po ptuj-
skih strehah:
»Ali res niso strehe ptujskih
zgodovinskih hiš spomeniško za-
ščitene, da lahko vanje vsakdo
vrta luknje in postavlja televi-
zijske antene?«
Potrošnik v gostilni pod no-
vimi cenami:
»Ali je to mogoče, da stane
kreda za pisanje cen toliko, da
so morali ceno vinu dvigniti ce-
lo na 800 din?«
Telefonistka ob kritiki stranke
zaradi čakanja na zvezo:
»Zakaj nimam televizorja, da
bi videla, ali bi mi res vrgel
slušalko?«
Potnik v zagrebškem avtobusu:
»Ali že kondukter misli, da je
podjetje deficitno? Dokler tega
ni mislil, je vračal idrobiž.«
Učenec osnovne šole ob raz-
mišljanju o reelekciji:
»Zakaj pa naš atek ne bi mo-
gel biti direktor, če pa celo ma-
ma pravi, da je zlat človek?«
Gospodinja ob nakupovanju
špecerije:
»Pa smo vendar čitali in sli-
šali po radiu, da ne sme nihče
dvigovati cen, zdaj pa vidim, da
je dražja celo argo-juhal Ce/ji
dolijem vode iz vodovoda, je
ravno enkrat dražja, 'rot je bila
prej.«
Pismonoša, ko je raznašal no-
voletne čestitke:
»Pa so le ljudje dobri? Ker ni
druge pomoči za nadaljnjo gra-
ditev pošte, nam hočejo sedaj
pomagati vsaj z znamkami na če-
stitkah. Celo inozemci pišejo.
Tako bomo prej spravili pošto
pod streho!«
Skladiščnik trgovskega podje-
tja ob sedanji inventuri:
»Tehtanje in štetje mi že gre
na jetra! To bi morali delati po-
trošniki, pa bi videli, kako trpi-
mo! Nekateri si mislijo, da si
zlahka zaslužimo plačo.«
Bralec časopisa, ko najde v
njem napako:
»To je pa žalostno, da so celo
v tiskarni ljudje, ki jim je vse-
eno, kaj pišejo!«
Potnik v čakalnici na avtobus-
ni postaji:
»Kaka pa bo otvoritev te ča-
kalnice, ki nima niti vrat in ne
oken. Ali res mislijo, da si išče-
mo v njej zavetje samo taki, ki
še tudi doma nimamo vrat in ne
oken?«
Organizator novoletne obda-
ritve otrok:
»Letos so res težave celo z ri-
mo. V tako lepem vremenu noče
nihče biti niti dedek Mraz, kaj
šele, da bi spravljal skupaj da-
rila za otroke!«
Redeti obiskovalec groba svoj-
cev na mestnem pokopališču:
»Pa so nekateri ljudje res
tenkočutni. Celo cvetice se jim
smilijo, zato jih odnašajo z gro-
bov kar v vazah, da jih laže do-
ma negujejo. Kaj bo šele, če se
bo vreme poslabšalo? Ali bodo
takrat odnesli še vse ostalo s tu-
jih grobov?«
ROJSTVA, POROKE IN SMRTI NA OBIVIOCJU MATIČNEGA
URADA PTUJ
Elizabeta Sedlašek, Videm 16A)
—	Ervinai Katarina Dobnik, Pre-
polje 38, Starše — Silvaj Jožefa
Pintarič, Gradišče 7 — Frančekai
Jožefa Krajnc, Pongerci 32/a —
Marjana; Marija Novak, Stanov-
no 6 — Antona; Terezija Sever,
Salovci 43 — Mirana; Ana Dajč-
man, Jiršovci 55 — Štefanijo;
Marija Obran, Zagorje 16, To-
maž — Mirka; Terezija Turščak,
Na obrežju 4 — Izidorja; Neža
Prigl, Trnovski vrh 7 — Vinka;
Anica Frigl, Mestni vrh 18 —
deklico; Matilda Gorjup, Bresni-
ca 58 — Draga; Marija Praprot-
nik, Salovci 9 — Božidara; Ana
Golob, Zupetinci 18, Lenart v
Slov. goricah — Marijo; Marija
Meznarič, Ormoška 5 — Vesno;
Katarina Vrbnjak, Pacinje 7 —
Katarino; Neža Nemec, Dražen-
ci 4 — Marijo; Terezija Tarča,
Kamenščak 28, Ljutomer — Ga-
briela; Jožefa Zemljič, Lačaves
49, Kog — Toneta; Marjeta Str-
nad, Zg. Leskovec 10 — Branka;
Olga Podhostnik, Kidričevo 13 —
Viktorja; Marija Mencinger, Pre-
šernova 34 — Marinko; Marija
Svečak, Trubarjeva 11, LJublja-
na — Branimiraj Danica Cimprič,
Trg svobode 2 — Matjaža; Roza
Zelenik, Trnovska vas 54 — Sil-
vo- Elizabeta Hvaleč, Slatina 14
—	Damjana; Elizabeta Gregorin-
čič, Cezajevcl 4, Ljutomer —
Liljano; Metka Mlinarič, Prešer-
nova 21 — Danico; Angela Ma-
lec, Salovci 51 — Sonj o; Lucija
Cep, Sveča 26/a — Igorja; Ma-
rija Gorčenko, Slovenja vas 71
—	Ivico; Marija Nahberger, Se-
la 40 — Štefana; Terezija Trste-
njak, Boreči 6, Ljutomer — Slav-
ka; Anica Fridauer, Savinjsko 25
—	dečka; Ljudmila Podplatnik,
Ptujska 23/b, Ormož — dečka;
Erika Dajčman, Jiršovci 60 —
deklico; Ana Vračun, Hermanci
30 — Franca; Alojzija Veršič,
Krčevina 76 — deklico; Angela
Ivančič, Lahonci 40 — Andreja;
Marija Jaežekovič, Bukovci 49
—	Nado, Marija Malek, Dolič 16
—	dečka; Alojzija Pučko, Mali
Brebrovnik 8 — Slavka; Eliza-
beta Kosec, Gradišče 19 — Mila-
na; Julijana Pevec, Vičanci 23
—	Lojzeta; Angela Pišek, Sestr-
že 29 — Ireno; Frančiška Kristl,
Zamušani 45 — Jožico; Terezija
Kociper, Vel. Brebrovnik 77 —
Jožico; Štefka Novak, Gabernik
21 — Vladka; Majda Belšak, Ci-
ril-Metodov drevored 1 — Go-
razda; Katarina Strelec, Sturmo-
vec 18 — Mileno.
Alfonz Strnad, Hajdoše 40, in
Antonija Zajšek, Hajdoše 40;
Ištvan Canačič, Krempljeva 1, In
Marija Ramšek, Brstje 34; Mar-
tin Kelc, Miklavž na Dravskem
polju 137, in Ivica Grešnik, No-
va vas 77 pri Ptuju; Anton Hor-
vat, Porečka 7, Pula, in Ana Fajt,
Draženci 82; Janez Horvat, Lju-
tomerska 20/c, in Pavla Gajzer,
Apače 95; Peter Slameršek, Za-
bovci 93, in Silva Korošec, Spuh-
Ija 122; Darko Mikič, Kidričevo
13, in Štefanija Vauda, Prešer-
nova 7; Stipo Bagarič, Domava
10, in Alojzija Irgl, Dorjjiava 10;
Bogomir Ljubeč, Markovci 39,
in Terezija Zorčič, Trnovski vrh
43; Mirko Gregorec, Draženci 35,
in Bernarda Pavlinič, Draženci
34; Jožef Vaupotič, Hrastovec 87,
in Marjeta Belšak, Cirkulane 33;
Franc Komik, Draženci 10, in
Matilda Reš, Trubarjeva.
Rozalija Pečnik, Naselje bra-
tov Reš 19, roj. 1885, umrla
24. 12. 1965} Antonija Srola, Slo-
venski trg 1, roj. 1884, umrla
26. 12. 1965.
Vesti iz Kidričevega
Na eni izmed svojih sej je svet
proizvajalcev delovne enote alu-
minij med drugim razpravljal tu-
di o tem, da bi poslali pet delav-
cev na prakso sorodnemu pod-
jetju v inozemstvo, ki bi naj tra-
jala vsaj mesec dni, da bi spo-
znali delo v elektrolizah, kjer do-
segajo boljše proizvodne rezul-
tate in z manjšim številom de-
lavcev. O tem predlogu SPDE
aluminij je razpravljal delavski
svet podjetja, ki pa predloga ni
mogel sprejeti, ker podjetje ni-
ma sklenjenih pogodb o strokov-
ni pomoči razen s tvrdko »Pechi-
ney« v Gardanu v Franciji in še
to samo za obrate glinice. Vseka-
kor pa bi bila taka praksa v tu-
jini v sorodnih podjetjih zelo
koristna ter je delavski svet
predlagal vodstvu podjetja, naj
preuči možnosti za inozemsko
prakso članov kolektiva. Vsem je
danes namreč znano, da mnoga
podjetja v tujini proizvajajo
mnogo več z manj delovne sile,
kar pomeni, da imajo boljšo or-
ganizacijo dela ter bi si vse to
bilo res vredno ogledati !n pre-
nesti k nam.
Na zadnji seji organov uprav-
ljanja v kolektivu TGA Kidriče-
vo so med drugim razpravljali o
pokroviteljstvu nad že sedaj mi-
nulo prireditvijo »Izberimo naj-
boljšega športnika Ptuja«, ki jo
je organiziral Radio Ptuj. Člani
delavskega sveta so po razpravi
sklenili dati na razpolago brez-
plačno dvorano v restavraciji in
dodeliti radiu Ptuj 150.000 dinar-
jev dotacije za plačilo stroškov
te prireditve. Na isti seji so raz-
pravljali tudi o vzgojno varstve-
ni ustanovi Kidričevo ter po te-
meljiti razpravi sklenili, da se
Ji odobri 1,000.000 dinarjev do-
tacije za začetek rednega poslo-
vanja. Znano je namreč, da sta
se otroški vrtec in jasli preseli-
la v novo zgradbo, kjer je po-
trebno nabaviti še razni material
in opremo, da bodo lahko dobili
otroci primerno prehrano. To je
dokaz več, da delovni kolektiv
TGA Kidričevo posveča stalno
pozornost najmanjšim prebival-
cem naselja.
Za zadnji dan leta 1965 Je to-
varniški odbor sindikata TGA
pripravil za člane delovnega ko-
lektiva TGA Kidričevo prijetno
silvestrovanje, ki je bilo v novi
preurejeni dvorani tovarne v re-
stavraciji. Prireditev Je bila pri-
pravljena izključno za člane ko-
lektiva in njihove družine, med-
tem ko Je bil prvi dan v letu 1966
namenjen za vse ostale prebival-
ce naselja in okolice. Da Je bilo
silvestrovanje prijetnejše kot
ostala leta, Je poskrbel znani pe-
vec zabavnih melodij Vice Vu-
kov. Posrečena izbira tako zna-
nega pevca Je pripomogla k te-
mu, da Je bilo za prireditev ve-
liko zanimanje. 2e v prvih dneh
so bile razprodane vse vstopnice.
Mnogi, ki niso dobili vstopnic,
so priredili silvestrovanje doma
v krogu svojih najožjih znancev
in prijateljev.
Upravni odbor podjetja je pred
kratkim razpravljal tudi o pred-
logu komisije za kadrovanje in
štipendiranje, ki je predlagala
popravek' pravilnika o štipendi-
ranju študentov visokih in,višjih
šol ter dijakov srednjih strokov-
nih šol. Po daljši razpravi so čla-
ni upravnega odbora sklenili, da
se uvede postopek za spremembo
pravilnika o štipendiranju štu-
dentov visokih in višjih šol ter
dijakov srednjih strokovnih šol,
in sicer tako, da se popravi vi-
šina, in sicer: za I. letnik srednje
strokovne šole 15.000, dinarjev,
za II. letnik srednje strokovne
šole 16.000 dinarjev, za III. letnik
srednje strokovne šole 17.000 di-
narjev In za IV. letnik srednje
strokovne šole 18.000 dinarjev.
Tak predlog Je bil poslan v raz-
pravo članom kolektiva, ki ima-
jo v smislu določil 215. člena sta-
tuta podjetja pravico dati na tak
predlog svoje pripombe.
Preazadnji dan v letu 1965 Je
bil tudi za vse upokojence TGA
Kidričevo zelo prijeten. Ta dan
je namreč tovarniški odbor sin-
dikata pripravil sprejem in za-
kusko, potem pa so stari znanci
posedli okrog miz ter v prijet-
nem razgovoru povedali marsikaj
zanimivega iz njihovega sedanje-
ga življenja. Zanimivo Je bilo
poslušati bivše sodelavce, ki so
mnogo vložili v delovni kolek-
tiv, da danes lahko dobro proiz-
vaja. Videlo se jim je, da so za-
res bili prijetno presenečeni, ko
so videli, da nanje niso pozabili
in da so še vedno del delovnega
kolektiva. Pri vsem tem pa bi
morda le veljalo omeniti, da je
tovarniški odbor sindikata na-
pravil majhen spodrsljaj s tem,
da o pripravah na sprejem za
upokojence ni obvestil sindikal-
nih podružnic, da bi lahko tudi
zastopniki teh čestitali svojim
bivšim članom ter Jim zaželeli
srečno In uspehov polno novo le-
to 1966 ter še mnogo krepkih let.
Pred nedavnim smo že poro-
čali o poslovanju počitniškega
doma v Crikvenici, ki Je bilo,
kot se je ugotovilo na seji delav-
skega sveta, vse prej kot pravil-
no. Na četrtem rednem zasedanju
so člani delavskega sveta ponov-
no poslušali poročilo revizijske
komisije o periodičnem obračunu
za prvih deset mesecev lanskega
leta. Komisija Je namreč DS pred-
lagala, da naj periodični obračun
potrdi in pokrije izkazano izgu-
bo, ki je nastala pri poslovanju,
ker ni bilo nobenih listinskih do-
kazov o napačnem poslovanju in
da se zoper upravnico naj ne
uvede disciplinski postopek. To-
da člani DS so bili drugačnega
mnenja in so sklenili, da bo DS
razpravljal o periodičnem obra-
čunu počitniškega doma takrat,
ko bo predložen popravljeni
obračun, istočasno pa se bo ta-
krat razpravljalo tudi o kritju
Izgube. Upravni odbor počitni-
škega doma bi moral v 10 dneh
temeljito proučiti nadaljnje po-
slovanje počitniškega doma in
dati konkretne predloge. Vseka-
kor je pravilno stališče organov
upravljanja, da se končno uvede
red.	-ko-
Končan kuharski tečaj v PodgorciK
Pred kratkim je bil končan v Podgorcih kuharski tečaj, ki ga
je organizirala tamkajšnja mladinska organizacija. Trajal Je 15
dni in ga je uspešno končalo 21 mladink. Namen tečaja je bil
nuditi tečajnicam osnovno znanje in praktične izkušnje pri pri-
pravljanju in serviranju hrane. Ob zaključku tečaja so pripravile
tečajnice večerjo in so s tem praktično pokazale piidobljeno zna-
nje. Skrbno so pripravile razne specialltete in domača jedila.
Slavnosti so se udeležili tudi nekateri starši tečajnic, ki so se
zadržali v veselem razpoloženju pozno v noč.
Po končanem kuharskem tečaju Je organizirala krajevna or-
ganizacija RK Podgorci tečaj prve pomoči, ki bo trajal 20 ur.
Zaživelo je tudi tamkajšnje kulturno-prosvetno društvo, ki bo
v tekoči sezoni uprizorilo vsaj eno odrsko delo.
Kmetijski kombinat
Ptuj
Po 16., 26. in 42. čL ter v skla-
du s 113. čl. temeljnega zakona
o volitvah v DS in drugih or-
ganov upravljanja v delovnih
organizacijah in 54. čl. statuta
Kmetijskega kombinata Ptuj Je
DS Kmetijskega kombinata Ptuj
na svoji redni seji dne 30. dec.
1965 sprejel naslednji
SKLEP:
1.	Razpišejo se volitve v za-
družne svete kooperantov v za-
družnih enotah in za zadružni svet
obrata za zadružno kooperacijo
»Jože Lacko« ter članov delav-
skega sveta podjetja.
2.	Volitve v organe upravlja-
nja pod 1. točko tega sklepa bo-
do v nedeljo, 30. januarja 1966,
po volilnih enotah.
3.	V zadružne svete kooperan-
tov se izvoli skupaj 30 članov,
in sicer po naslednjenf razmerju:
a)	V zadružni svet kooperan-
tov v zadružni enoti Ptuj se iz-
voli skupaj 14 članov, in sicer:
6 iz vrst članov zadružnikov-ko-
operantov in 8 članov iz vrst de-
lovnega kolektiva.
b)	V zadružni svet kooperan-
tov v zadružni enoti Juršinci se
izvoli skupaj 10 članov, in sicer:
4 člane iz vrst članov zadružni-
kov-kooperantov in 6 članov iz
vrst delovnega kolektiva.
c)	V zadružni svet kooperan-
tov v zadružni enoti Markovci
pri Ptuju se izvoli skupaj 6 čla-
nov, in sicer 2 člana iz vrst čla-
nov zadružnikov-kooperantov in
4 člane iz vrst delovnega kolek-
tiva.
4.	V zadružni svet obrata za
zadružno kooperacijo se izvoli
skupaj 30 članov, in sicer 20 iz
vrst članov zadružnikov-koope-
rantov in 10 članov iz vrst de-
lovnega kolektiva.
5.	Zbori članov zadružnikov-
kooperantov in članov delovne-
ga kolektiva za predlaganje kan-
didatov v zadružne svete koo-
perantov in zadružni svet obrata
za zadružno kooperacijo morajo
biti do vključno 22. Jan. 1966.
6.	ZHore delovnih ljudi skli-
cuje predsednik delavskega sve-
ta podjetja. Zbor delovnih ljudi
začne in ga do izvolitve pred-
sedstva vodi predsednik delav-
skega sveta aH član delavskega
gveta podjetja oziroma član do-
sedanjega zadružnega sveta, ki
ga on določi.
7.	Kandidatno listo za člane
zadružnih svetov kooperantov,
zadružnega sveta obrata za za-
družno kooperacijo in delavski
svet podjetja predlagajo člani
obrata za zadružno kooperacijo
po volilnih enotah. In sicer za
delavski svet podjetja, oziroma
po volilnih območjih za člane
zadružnega sveta kooperantov in
člane zadružnega sveta obrata za
zadružno kooperacijo po volil-
nih območjih, po številu, ki ga
določijo zbori.
8.	Volilna enota Ptuj, ki Jo se-
stavljajo naslednja volilna ob-
močja:
1.	VICAVA, ki izvoli v za-
družni svet kooperantov 1 člana
in v zadružni svet obrata za za-
družno kooperacijo 1 člana.
2.	GRAJENA, ki izvoli v za-
družni svet kooperantov 1 člana
in v zadružni svet obrata za za-
družno kooperacijo 1 člana.
3.	MESTNI VRH, ki izvoli v
zadružni svet kooperantov 1 čla-
na in v zadružni svet obrata za
zadružno kooperacijo 1 člana.
4.	STUKI, ki Izvoli v zadružni
svet kooperantov 1 člana In v
zadružni svet obrata za zadružno
kooperacijo 1 člana.
5.	BUDINA, ki izvoli v zadruž-
ni svet kooperantov 1 člana in
v zadružni svet obrata za zadruž-
no kooperacijo 1 člana.
6.	SPUHLJA, ki izvoli v za-
družni svet kooperantov 1 člana
in- v zadružni svet obrata za za-
družno kooperacijo 1 člana
7.	ROGOZNICA, ki izvoli v
zadružni svet kooperantov 1 čla-
na in v zadružni svet obrata za
zadružno kooperacijo 1 člana.
8.	PODVINCI, ki izvoli v za-
družni svet kooperantov 1 člana
in v zadružni svet obrata za za-
družno kooperacijo 1 člana.
9.	PACINJE, ki Izvoli v za-
družni svet kooperantov 1 člana
in v zadružni svet obrata za za-
družno kooperacijo 1 člana.
10.	VELOVLAK, ki izvoli v za-
družni svet kooperantov 1 člana
in v zadružni svet obrata za za-
družno kooperacijo 1 člana.
11.	DESTERNIK, ki izvoli v za-
družni svet kooperantov 1 člana
in v zadružni svet obrata za za-
družno kooperacijo 1 člana.
12.	JANE20VCI, ki izvoli v
zadružni svet kooperantov 1 čla-
na in v zadružni svet obrata za
zadružno kooperacijo 1 člana.
13.	TRNOVSKA VAS, ki izvoli
v zadružni svet kooperantov 1
člana In v zadružni svet obrata
za zadružno kooperacijo 1 čla-
na.
14.	LEVANJCI
15.	SVETINCI izvolita v za-
družni svet kooperantov skupaj
1 člana in v zadružni svet obrata
za zadružno kooperacijo 2 člana.
Vseh 15 volilnih območij voli
skupaj 3 člane v DS podjetja, in
sicer 1 člana iz vrst zadružnikov-
kooperantov in 2 člana iz vrst
delovnega kolektiva.
9.	Volilna enota Juršinci, ki Jo
sestavljajo naslednja volilna ob-
močja:
1.	JURSINCI, ki izvoli v za-
družni svet kooperantov 2 člana
in v zadružni svet obrata za za-
družno kooperacijo 2 člana.
2.	ZAGORCI, ki izvoli v za-
družni svet kooperantov 2 člana
in v zadružni svet obrata za za-
družno kooperacijo 2 člana.
3.	GABERNIK, ki Izvoli v za-
družni svet kooperantov 1 člana
In v zadružni svet obrata za za-
družno kooperacijo 1 člana.
4.	GERLINGI, ki izvoli v za-
družni svet kooperantov 1 člana
In v zadružni svet obrata za za-
družno kooperacijo 1 člana.
5.	POLENSAK, ki Izvoli v za-
družni svet kooperantov 2 člana
In v zadružni svet obrata za za-
družno kooperacijo 2 člana.
6.	VITOMARCI, ki izvoli v za-
družni svet kooperantov 2 člana
in v zadružni svet obrata za za-
družno kooperacijo 2 člana.
Vseh 6 volilnih območij voli
skupa 1 člana v DS podjetja. In
sicer iz vrst članov zadružnikov-
kooperantov.
10.	Volilna enota Markovci, ki
jo sestavljajo naslednja volilna
območja:
1.	MARKOVCI, ki izvoli v za-
družni svet kooperantov 1 člana
in v zadružni svet obrata za za-
družno kooperacijo 1 člana.
2.	ZABOVCI, ki izvoli v za-
družni svet kooperantov 1 člana
in v zadružni svet obrata za za-
družno kooperacijo 1 člana.
3.	NOVA VAS PRI MARKOV-
CIH, ki Izvoli v zadružni svet
kooperantov 1 člana in v zadruž-
ni svet obrata za zadružno ko-
operacijo 1 člana.
4.	BOROVCI, ki Izvoli v za-
družni svet kooperantov 1 člana
In v zadružni svet obrata za za-
družno kooperacijo 1 člana.
5.	BUKOVCI, ki Izvoli v za-
družni svet kooperantov 2 člana
in v zadružni svet obrata za za-
družno kooperacijo 1 člana.
Vseh 5 volilnih območij voli
skupaj 1 člana v delavski svet
podjetja, in sicer Iz članov za-
družnikov-kooperantov.
11.	Delovna enota skupne služ-
be (uprava) obrata za zadružno
kooperacijo voli iz svoje srede
predsednika zbora delovne enote
in njegovega namestnika, med-
tem ko voli člane v delavski
svet podjetja in člane v zadruž-
ni svet obrata za zadružno ko-
operacijo skupno z volivci volil-
ne enote Ptuj, kjer tudi sodeluje
na zboru zadružnikov-kooperan-
tov ob predlaganju kandidatov
v DS podjetja in zadružni svet
obrata.
12.	Volilna komisija in komi-
sija za pripravo seznamov voliv-
cev sta dolžni pripraviti vse po-
trebno za pravilno tehnično iz-
vedbo glasovanja.
V Ptuju, dne 30. decembra 1965
Delavski svet
VSE SE NEHA PRI
DENARJU
Komunalno podjetje Ormož
ima z Občinsko skupščino Ormož
pogodbo za čiščenje mesta, ure-
jevanje lepotlčnlh dreves In par-
ka pri cerkvi, pred domom »Par-
tizana« in na Mestnem trgu. Za
olepšanje mesta Je treba nabavi-
ti in v parkih posaditi cvetice !n
stalno skrbeti za njihovo rast in
nego. Zaradi skromne dotacije
podjetje ne more redno vzdrže-
vati čistoče v mestu In vsak dan
čistiti ulic. Zato mesto čistijo le
dvakrat na teden, kar je mnogo
premalo. Mesto Izgublja na tu-
rističnem pomenu zaradi slabega
zunanjega videza.
Za čistočo mesta bi morali ime-
ti več razumevanja tudi prebival-
ci In turistično društvo. Prvi naj
bi prenehali hoditi in razmetavati
papir in ostale odpadke po ulicah
In v parku, turistično društvo pa
bi naj bolj skrbelo za zunanji
videz mesta.
Krqevna skupnost Lovrenc v lanskem letu
v zadnjem času so v Lovren-
cu obširno obravnavali potrebo
po razširitvi ceste Lovrenc—Apa-
če, ker cestišče širine 3—4 me-
trov že zdavnaj nI več ustrezalo
trenutnim prometnim potrebam.
Krajevna skupnost Je videla edi-
no možnost za zboljšanje tega
stanja v tem, da pokliče vaščane
na pomoč, da bi z združenimi si-
lami odpravili pereč problem.
Vaščanl obeh vasi so poprljell
za delo, nekateri z vprego In z
vozovi, drugI s krampi In lopa-
tami. Pomagala je tudi KZ Lov-
renc z dvema traktorjema ter
ptujska komunala z dvema tovor-
njakoma ter z nakladalcem in
delo je bilo v dveh dneh oprav-
ljeno. Pripeljanih je bilo 1050 pr.
metrov materiala in opravljenih
ca. 1200 delovnih ur, 1000 metrov
ceste pa je razširjene in uspo-
sobljene za promet. Tako sedaj
ne bo ovir za redni avtobusni
promet, kar Je posebno važno
glede otrok, ki se vozijo z avto-
busom v šolo v Kidričevo.
Krajevna skupnost pa v lan-
skem letu ni opravila samo tega
dela. Nabavila je 200 metrov žič-
nega pletiva za pokopališko
ograjo, poti na pokopališču so
urejene in posute s poljčansl^im
peskom. Nabavljen je material
za novo mrtvašnico ter za cestno
razsvetljavo v Apačah In Pleter-
jah. Krajevna skupnost je orga-
nizirala tudi novoletno obdaritev
za 145 otrok in 11 odraslih po-
moči potrebnih.	D. F.
Sklepali bodo o
letošnjih delih na Pesnici
Naslednjo sredo, 12. januarja
1966, ob 8. url bo v Mariboru v
Cafovl 7/III seja koordinacijske-
ga odbora za izgradnjo hidro-
melioracijskega sistema Pesnice.
Sejo je sklicala Vodna skup-
nost Drava-Mura z namenom,
da bi ugotovili, kako daleč so
prišli z delom v 1965. letu na
Pesnici, in da bi sklepali o pre-
nosu mostov In drugih premostit-
venih objektov na Cestno pod-
jetje Maribor ter o predlogu re-
balansa sredstev kredita za iz-
gradnjo hidromelioracijskega si-
stema na Pesnici, pa tudi o dru-
gih vprašanjih, ki jih bodo naka-
zali na seji udeleženci. J. V.
Stran 3
»T E D N I Kc — petek, ?. januarja 1966
Stran 3
SPREMENIMO GREGORČIČEV ROJSTNI
DOM V PESNIKOV MUZEJ
Sestdesetletnica Gregorčičeve
smrti 1966. leta ni obveza akcije,
ki so jo pričeli že pred časom
predstavniki občinske skupščine
v Tolminu skupaj z nekaterimi
kulturnimi ustanovami tolminske
in sosednjih občin, da se Gregor-
čičev rojstni dom na Vršnem od-
kupi od sedanjih lastnikov ter
spremeni v pesnikov muzej, ka-
terega skromni zametek pred-
stavlja sedanja spominska soba.
Pesnikov jubilej je posrečeno
naključje in pobuda, da akcija,
ki prav v tem času organizacij-
sko dozoreva, dobi svoj veliki
pomen in vseslovensko vredno-
tenje. Oceniti njeno važnost, po-
meni ocenjevati pesnika, barda
ljudskih množic, čigar delo je
postalo ljudsko premoženje. V
tem smislu naj bi po zamislih ini-
ciatorjev potekala akcija, takšen
obseg naj bi dosegla. Pesnikov
spominski muzej, obnova rojstne
hiše in njen odkup je dejanje
vsega slovenskega naroda.
Odkup in obnova Gregorčiče-
vega rojstnega doma zahtevata
določeno denarno vsoto, ki jo
organizatorji nabirajo s prosto-
voljnimi prispevki že vse od po-
letja 1965. leta dalje. V začetku
decembra se je v Tolminu formi-
ral organizacijski odbor z neka-
terimi pododbori, ki imajo nalo-
go reševati finančno, gradbeno,
propagandno in muzejsko-spome-
niško varstveno plat dela, ki naj
bi bilo končano v poznem poletju
leta 1966 z veliko prireditvijo na
Vršnem, takrat bi odprli Gregor-
čičev spominski muzej, katerega
ureditev oskrbita Goriški muzej,
ki že sedaj upravlja spominsko
sobo, ter Zavod za spomeniško
varstvo Gorica. Ureditev pravno-
lastniških zadev, ko postane Gre-
gorčičev dom splošno ljudska
last, rešujejo organi skupščine
občine v Tolminu. Zbiranje po-
trebnih sredstev, ki jih občina
ne more zagotoviti v zadostni
meri, pa je zadeva nas vseh, na-
še prizadetosti in našega odnosa
do pesnika. Slovenski planinci
so se prvi odzvali sodelovanju in
delu njih organizacije v letu 1966
dali obeležje Gregorčičevega ju-
bileja.
Združimo se torej vsi v našem
skupnem cilju. Ustanove, društ-
va, posamezniki, podjetja, šole,
sodelujmo po naših močeh, da bi
zagotovili pesniku trajen spome-
nik, ki bo obenem spomenik pri-
zadetosti našega odnosa do člo-
veka, čigar ime je tudi simbol
našega narodnega življenja.
Prostovoljne prispevke zbira
sklad pri podružnici narodne ban-
ke v Tolminu, številka tekočega
računa 5203-669-11-40.
Goriški muzej
Nova Gorica
KORISTNO IN ZANIMIVO PREDAVANJE
Konec meseca decembra 1965
je bilo v sejni dvorani tovarne
glinice in aluminija Kidričevo iz-
redno zanimivo in koristno pre-
davanje. Zdravnica oddelka pla-
stične kirurgije mariborske bol-
nice tovarišica Zora Janžekovi-
čeva je namreč predavala o vr-
stah in stopnjah opeklin ter nje-
nih posledicah in o načinu zdrav-
ljenja vseh vrst opeklin, pred-
vsem pa še o prvi pomoči pone-
srečencu z opeklinami. Njeno
predavanje je bilo spremljano z
barvnimi diapozitivi, s pomočjo
katerih so vsi prisotni lahko vi-
deli strašne posledice raznih vrst
opeklin ter način zdravljenja in
raznih kirurških posegov, kot je
transplantacija kože na bolnika
in tako dalje. Vsekakor je člane
delovnega kolektiva TGA še naj-
bolj zanimal predvsem tisti del
."lik, ki je prikazoval strahotne
posledice opeklin z lugi, saj so
lahko videli na diapozitivih hude
posledice, ki so doletele nekate-
re naše delovne tovariše, ki so
se ponesrečili z lugom. Namen
predavanja pa ni bil le prikazo-
vanje strahotnih slik, ampak da
bi vsi prisotni videli, kako straš-
no je to in da bi potem v kolek-
tivu povedali svojim delovnim
tovarišem, da se še bolj čuvajo,
kot so se doslej, pred lužniml
opeklinami in da čim bolj uporab-
ljajo zaščitna sredstva, ki Jih
Imajo na razpolago, ter se tako
kolikor je le mogoče čim bolj
zavarujejo pred poškodbami z
lugom. Čeprav ima delovni ko-
lektiv TGA v Kidričevem zelo
dobro organizirano HTV službo
(tu in tam so še sicer res neka-
tere pomanjkljivosti), pa je vse
to bilo tudi opozorilo, da naj ni-
koli ne varčujejo s finančnimi
sredstvi, ki so namenjena za za-
ščito delovnega človeka. Zal je
to zanimivo in koristno predava-
nje slišalo le določeno število
vabljenih članov kolektiva, ven-
dar pa Je to že tudi bilo dovolj,
če bodo vsi, ki so ga poslušali,
prenesli v kolektiv med svoje to-
variše in jih stalno ter povsod
opozarjali na strahotne posledice
lužnlh opeklin. Takih predavanj
si tudi v bodoče še želimo, le da
bi bilo zajetih več neposrednih
proizvajalcev, ki bi to morali vi-
deti In slišati. Kolektiv TGA je
dr. Zori Janžekovič zelo hvale-
žen, da je našla čas in pot tudi
v ta delovni kolektiv.
France Meško
,,Pohorfe- kovačnica
svobode"
KNJIGA V POČASTITEV 8. JANUARJA
Zadnja pola Iz tiskarskega stro-
ja Ptujske tiskarne v letu 1965
je bila namenjena za knjigo:
»POHORJE — KOVACNICA
SVOBODE«.
V zelo zgoščeni obliki obrav-
nava ta knjiga zanimivo gospo-
darsko in kulturno-zgodovinsko
snov pohorskega področja.. Izpod
ponve In kladiva opisuje tristo-
letje družbeno-ekonomskih od-
nosov z bežnim pogledom nazaj
do rimskih naselij na vznožju Po-
-	horja. Razvoj pohorskih kovačij,
j iti so prerasle iz tovarne kova-
: nega orodja, kos in srpov, je prl-
I kazan skupno z današnjim sta-
njem razvijajoče se pohorske ko-
-	vaške industrije, ki Ima vse po-
•	goje, da postane tudi močan iz-
> voznik.
1 Zamenjava koles na vodni po-
■	gon ob pohorskih potokih z elek-
■	trično energijo prve hidrocentra-
i le na Dravi v Fall in tekom časa
•	z energetskim sistemom Drav-
skih elektrarn vnaša nove im-
pulze v razvoj gospodarstva In
Industrije, predvsem elektroke-
mične in elektrometalurške. HE
Fala je pred petdesetimi leti
omogočila nastanek in razvoj za
takratne čase največje karbidne
peči v Evropi. Stirl poglavja
knjige podajajo v obliki mono-
grafije 50-letnI obstoj In razvoj
ruške tovarne. Lokalne In krajev-
ne dogodke povezuje s svetov-
nim dogajanjem, kolikor je ruška
tovarna s svojimi proizvodi na
svetovnem trgu prihajala v do-
tik s svetovno gospodarsko po-
litiko.
Kolektiv ruške tovarne je
opravil veliko delo po osvobo-
ditvi pri obnovi dežele, z Impro-
vizirano proizvodnjo kemičnih
proizvodov, ki so bili nujno po-
trebnH-sker je bil uvoz v prvih le-
tih po osvoboditvi otežkočen. Raz-
širjena reprodukcija s proizvod-
njo abrazlvov (elektrokorunda),
delavsko samoupravljanje, napo-
ri za prehod od ekstenzivnega na
I Intenzivni način proizvodnje Je
I tematika, ki sega do novih ukre-
pov v smislu gospodarske refor-
me. Tako je zajetih vseh petde-
set let ruške tovarne v kratko,
strokovno in ekonomsko-polltič-
no zaokroženo sliko.
Knjiga je Izšla tik ob letošnji
proslavi junaške borbe Pohorske-
ga bataljona. Posvečena je spo-
minu junakov, ki so svoja mlada
življenja položili na oltar domo-
vine In prispevali k zmagi NOV
do zmage nad okupatorjem.
Skromno, toda spodbudno naj bi
ta drobna knjiga pomagala ohra-
Novoletni praznik v ormoškem vrtcu
Na novoletno praznovanje so se cicibani v otroškem vrtcu
v Ormožu dolgo pripravljali. Za to priložnost so lepo okrasili
prostore in pripravili program z dramskimi in s pevskimi točkami.
Proslave so se udeležili poleg otrok tudi nekateri starši, nato pa
so pogostili otroke. Slovesnosti se je udeležilo nad 50 gojencev
zavoda in ostalih predšolskih otrok. Dedek Mraz, ki so ga cici-
bani pričakovali z velikim veseljem, je otrokom prinesel igrač
za 30.000 dinarjev, kar so prispevali kolektivi bolnišnice za TBC
In Zavod za stanovanjsko gospodarstvo in poslovne prostore v
Ormožu ter kolektiv trgovskega podjetja »Zarja« Ormož.
Ob nastopu so cicibane razveselile gobice, zajčki, palčki in
snežinke, ki so s svojim prisrčnim nastopom razveselile starše
in otroke.
To je bila ena izmed prvih pomembnejših oblik dela otrok v
vrtcu, ki je segla v širino z željo, da bi med starši zavod dobil še
pomembnejšo vlogo v upanju, da se bo povečalo število otrok v
zavodu.
Ob primernem strokovnem kadru je v vrtcu dovolj prostora
za 60 otrok. Sedaj jih obiskuje vrtec 30.
Deklica iz Grab nam je
prva zaželela novo leto
v ptujski porodnišnici, pa tu-
di drugod, je bil v prvih urah
novega leta jok novorojenčka,
dečka ali deklice, najlepša če-
stitka porodnici, dežumrmu
zdravniku, babici in ostalim,
zlasti ko ni bilo posebnih te-
žav.
V zgodnjih urah letošJijega
1. januarja ob 5. zjutraj je tako
pozdravila v ptujski porodniš-
nici svojo mamico Alico Keiemi-
no iz Grab št. 11 pri Središču in
vse okrog nje zbrane iz tega od-
delka ljubka, svetlolasa 5. čla-
nica družine Franca Kelenilne,
ki že ima hčerkico Angelco in
sinka Toneta. Kakšno ime bo
dobila, še mamica ni mogla re-
či, ker je za to še čas. Vest o
novorojeni hčerkici je razvese-
lila vse domače in sorodnike, ki
bodo radi v pomoč in oporo no-
voletnici z rojstnim letom 1966.
V sobici št. 3 nista z mamico bili
sami. Desno od njiju je bila
Majda Belšak iz Ptuja s svojim
črnolasim Gorazdom, prvoro-
jenčkom, ki je zadnji čestital
babici Miri v 1965. letu, ko je ob
21. uri 31.12. 1965 zajokal mami-
ci v veselje in vsem dobrim lju-
dem na tej ljubi zemeljski obli,
svojemu očku Benjaminu pa v
ponos, da je dobil nestrpno pri-
čakovanega naslednika. Na levi
jima je delala družbo Hilda
Zaje iz Destemika št. 10 s svoj
drugo hčerkico, ki je čestita]
mamici 1. 1. 1966 ob 8.45 in očki
zaposlenemu v opekarni Jan<
žovci.
K njim bi spadala še mamic
Kata Milek iz Cestic v sosedi
Hrvatski s svojim sinkom, ki j
je narodu 1. 1. 1966 ob 5.30 d?
leč od doma, kjer ga je z ves«
Ijem pričakoval oče — šofer poc
jetja Kalnik v Varažd.inu. Ns
šel sem ju v 7. sobi med 7 osts
limi mamicami — porodnicam
ki so dobile dečke in deklice
starem in novem letu. |
Po cveticah na nočnih omari
cah se je videlo, da je že večin
med porodnicami že imela obisl
da so jim možje in ostali doma
či prinesli nageljčke in razn
priboljške s čestitkami, da I
bili vsi v 1966. letu zdravi i
srečni in da bi se otroci lep
razvijali in živeli v miru im sre
či.
Na vseh zabaviščih, po domo
vih in povsod so si odrasli i
mladina veseli segli v roko in i
medsebojno želeli za 1966. let
vse najboljše in najlepše, v po
rodnižnici pa so si natihoma vs
mamice želele, da bi živeli nji
hovi novorojenčki vse svoje živ
Ijenje zdravi, v miru in svet
in da bi same dočakale mnog
leta te njihove življenjske sre
če. To so želele tudi vsem, kJ S'
jim bile pri tem novorojenčk
v pomoč.
Strogi red v porodnišnici m
ravno ni dopuščal dolgih raz
govorov z mamicami, bilo pa j
vsaj toliko časa, da sem z nji
hovih obrazov in od sreče soiz
nih oči lahko razbral najboljš
želje za vse ljudi, ki si želijo '
1966. letu zdravja, osebno ii
družinsko srečo ter napredek ^
naši skupnosti. Vsakokratni nji.
hov pogled v otrokove oči jil
bo spomnil na letošnje praznO'
vanje novega leta, česar mami'
ce nikdar ne pozabijo.
V. J.
Pisma uredništvu
Kdaj bo popravljena ces to pri kolodvoru
v Ormožu?
Tovariš urednik
V službo D Ormož se vozim
z vlakdm. Zgodaj vstajam in
pozno popoldne prihajam do-
mov. Poleg tega, da imam šte-
vilne težave in probleme, ki jih
rešujem v okviru svojih finanč-
ni možnosti in sposobnosti, so
med njimi take, ki jih je moč
rešiti z malo dobre volje in s
skromnimi finančnimi sredstvi.
Omenila bi samo en problem v
Ormožu, ki Komunalnemu pod-
jetju, niti Gradisu, ki o nepo-
sredni bližini Kolodvorske ce-
ste pred železniško postajo gra-
di novo vinsko klet, nista v po-
nos. Iz Ormoža do železniške-
ga prelaza na postaji je cesta
tlakovana, od tam do železniške
postaje pa je makadamska. Pri-
bližno 200 metrov ceste je blat-
ne in na njej voda. Na cestiš<^u
je mnogo globokih jam, napol-
njenih z vodo, da o globokem
blatu sploh ne govorim. Cesti-
šče je nižje od robov ceste in
voda ne more odtekati. Kosta-
njev drevored je ob železniški
postaji zanemarjen, lesena ogra-
ja pa poškodovana. Potniki se
izogibajo slabe poti po mili vo-
lji, saj so ostala namesto ograje
le nekatera podolžna in nosilna
bruna, z nekaj latami, ki štrlijo
na vse strani. .
Mislim, da bi bilo potrebno
cesto v najkrajšem času popra-
viti in potnikom omogočiti ne-
moten in varen prihod na želez-
niško postajo in odhod. S tem bi
odpadle moje vsakdanje skrbi,
saj mi ne bo treba več razmiš-
ljati o obutvi. Čeprav sem
uslužbenka, moram nositi na
poti na svoje delovno mesto gu-
mijaste škornje, ker zaradi ne-
urejene ceste pri ormoškem ko-
lodvoru ne morem drugače.
Preden so začeli graditi vin-
sko klet v Ormožu je ta cesta
bila primerno vzdrževana. Po-
polnoma pa so jo uničili tovor-
njaki in druga vozila Gradiš a,
ki so dovažali in odvažali grad-
beni material.
Na cesto bo treba navoziti
vsaj nekaj deset kubičnih me-
trov gramoza. Mislim, da je ce-
sto dolžno popraviti gradbeno
podjetje Gradiš, ki jo je pre-
komerno izkoriščalo. Odborniki
občinske skupščina Ormož so
lani sprejeli odlok » prekomer-
nem izkoriščanju cest in se je
potrebno po njem ravnati.
Nova vinska klet bo pomem-
ben gospodarski in turistični
objekt v občini. Je v neposred-
ni bližini grajskega parka in ^
približno 200 metrov od zgodo-
vinskega grada o Ormožu. Za-
to je umestno, se tudi na razvi-
janje turizma bolj načrtno pri-
pravljati in odpravljati napa-
ke ter slaboati, ki nam niso za
zgled.	Mimica
niti živ spomin in hvaležnost ju-
nakom, padlim pri Treh žebljih
na Pohorju. — Knjiga je izšla
koi posebna Izdaja Zbornika »PO
JUGOSLAVIJI« Maribor.
fn.
JELKA NA UČITEUSKRE^/
BLOKU NA PGLENŠAKU
Nekaj dni pred novim leton
smo opazili na dokončani streh
stanovanjskega učiteljskega blo-
ka na Polenšaku okrašeno jelko
Tja je sicer niso postavili zarad
novega leta, temveč ker je po-
slopje po dolgih letih obljub
debat in priprav le pod streho,
Mnogi računajo, da bo vreme še
naprej kot doslej, da bo mogoče
do spomladi pripraviti zgradbe
za vselitev, česar se učitelji na
Polenšaku že dolgo veselijo. Tu-
kaj je namreč izredno težaven
problem za stanovanja učiteljev,
ker v vasi ni skoraj nobenih pra-
vih prostorov, kjer bi lahko uči-
telji stanovali,	-ak
Knut Hamsun:
Klic življenja
Pisatelj H. je pripovedoval:
Ob notranji četrti kopenhagen-
skega pristanišča se vije široka
krožna cesta, ki se imenuje Ve-
stervoldj nova je in dokaj sa-
motna. Malo hiš je tu, malo cest-
nih svetilk in zlepa ni videti člo-
veka. Celo poleti se tam zelo po-
redko kdo sprehaja.
Prav! Včeraj zvečer sera pa na
cesti le nekaj doživel.
Nekajkrat sem že stopil po
pločniku sem in tja, ko mi je pri-
šla nasproti dama. Sicer ni bilo
videti nikogar. Svetilke so že pri-
žgane, kljub temu pa je dokaj
mračno, zato ne morem razločiti
obraza te dame. Je pač ena teh
nočnih tičic, si mislim in stopim
mimo nje.
Ob koncu ulice se obrnem in
grem nazaj; tudi dama se je
okrenila in spet jo srečam. Mi-
slim si: Nekoga pričakuje, pa po-
glejmo, kdo bo to. In spet grem
mimo nje.
Ob tretjem srečanju pa sem se
odkril in jo nagovoril. Dober ve-
čer! Ali na koga čakate?
Zdrznila se je. Ne... da, ne-
koga pričakuje.
Ali bi dovolila, da se jI pridru-
žim, dokler ne pride ta, na kate-
rega čaka?
No, ^r prav ji je. Zahvali se
mi za pozornost. Sicer pa, reče, '
nikogar ne pričakuje, samo malo
se sprehaja, ker je tu tako tiho. '
Skupaj sva pohajkovala in se
pričela pomenkovati o nepo-
membnih rečehj ponudil sem ji,
da bi se oprijela moje roke.
Oh, ne! se je branila In odki-
mala.
Stvar me je pričela dolgočasiti.
Ob tej slabi razsvetljavi je nisem
mogel prav videti. Prižgal sem
vžigalico, da bi pogledal na uro
In ko sera vžigalico dvignil, je
tudi njen obraz bežno razsvetli-
la.
Pol desetih, je pripomnila.
Zadrhtela je, kot bi jo mrazilo.
Izrabil sem priložnost in vprašal:
Saj vas zebe, ne bi hoteli sto-
piti na kozarček? V restavracijo
Tivoli ali v Narodno kavarno?
Hvala, zdaj ne morem nika-
mor, saj vidite, je odvrnila.
Tedaj šele sem videl, da je
imela na klobuku dolg, črn žalni
pajčolan.
Oprostil sem se, da tega zaradi
mraka nisem opazil. In način, ka-
ko je sprejela moje opravičilo,
ne je takoj prepričal, da ne spa-
la med ženske, ki se vsako noč
sprehajajo po cesti.
Spet sem ji ponudil roko, češ
la bo tako topleje.
Sprejela je in se me oklenila.
Še nekajkrat sva se sprehodila
)o ulici gor in dol. Prosila me je,
laj spet pogledam na uro.
Nekaj čez deset je, sem rekel.
Kje stanujete?
V Garale Kongevej.
Zadržal sem jo.
Vas smem spremiti do hišnih
vrat?
Ne, to ne gre, je odvrnila. Ne,
' tega ne smete storiti. — Vi sta-
nujete v Bredgadeu?
Odkod to veste, sem vprašal
presenečen.
Vem, kdo ste, je odgovorila.
Premor —. Hodila sva z roko
v roki in prispela v bolje raz-
svetljene ulice. Stopala je naglo,
njen dolgi pajčolan je frfotal.
Rekla je:
Prosim, pojdiva hitreje.
Ob njenih hišnih vratih v
Gamle Kongevej se Je obrnila,
kot bi se mi hotela zahvaliti za
spremstvo. Odprl sem JI duri in
ona je počasi vstopila, ob tem
pa se ozirala za menoj. Z ramo
sem nalahko odsunll vrata In jI
sledil. Tedaj me je prijela za ro-
ko. Nobeden izmed naju nI spre-
govoril besedice
Sla sva po stopnicah In obstala
v prvem nadstropju. Sam^ Je od-
klenila vrata stanovanja in še
ena vrata, me prijela za roko In
vedla s seboj. To je morala biti
soba, slišal sem, kako je tiktaka-
la ura. Dama je ob vratih za tre-
nutek obstala, me nenadoma ob-
jela ter me trepetajoča vroče po-
ljubila na usta. Prav na usta.
Sedite zdaj, je rekla. Tu Je zo-
fa. Prižgala bom luč.
Prižgala Je luč. Ogledal sem se,
zmeden in radoveden. Znašel sem
se v veliki, izredno okusno
opremljeni sobij odprta vrata so
vodila v več stranskih prostorov.
Nisem prav doumel, s kakšnim
človeškim bitjem sem se tu zna-
šel, in sem rekel:
Kako prijetno je tu! Stanujete
tukaj?
Da, to Je moj dom. Je odvrnila.
Vaš dom? Torej ste domača
hči?
Smejala se je In rekla:
Ne, ne. Stara ženska sem. Koj
btste to vldelll
Odložila je klobuk s pajčola-
nom.
No, poglejte mel je rekla In
me znova objela, nenadoma, kot
gnana od nevzdržne sile.
Dal bi jI dvaindvajset do triin-
dvajset let; na desnici Je imela
poročni prstan, torej je mogoče
zares poročena. Prikupna? Ne.
Pegasta In malone brez obrvi.
Toda Iz nje je valovila divja živ-
ljenjska sila In njena usta so bi-
la izredno lepa.
Rad bi jo vprašal po Imenu,
kje je njen mož — če ga res ima;
rad bi bil vedel v čigavi hiši sem;
a brž ko sem odprl usta, se Je
trdno prlvlla ob mene In ml pre-
povedala vsa radovedna vpraša-
nja.
Ime ml je Ellen, Je rekla. Vam
smem kaj ponuditi? Nič ne de,
l<»hko pozvonim. Pojdite samo za
ta čas tja noter, v spalnico.
Sel sem v spalnico. Svetilka iz
jedilnice jo je medlo osvetljeva-
la Opazil sem dve postelji. Ellen
je pozvonila in zahtevala vino;
čul sem, kako je hišna pomočnica
vino prinesla in se spet odstrani-
la. Cez nekaj časa je Ellen prišla
v spalnico. Obstala je pri vratih.
Stopil sem ji za korak nasproti,
ona pa je vzkliknila In se ml tisti
hip približala ...
To Je bilo včeraj zvečer.
Kaj se Je potem zgodilo? Potr-
pi, še marsikaj. Danes zjutraj, ko
sem se zbudil, se je svitalo in
dnevna luč je pronicala ob obeh
straneh zastora v spalnico. Tudi
Ellen se je zbudila. Utrujena Je
vzdihnila In se ml nasmehnila.
Njene roke so bile bele In bar-
žunaste, grudi kipeče. Nekaj sem
ji zašepetal, ona pa ml je s svo-
jimi ustnicami zaprla usta, nema
v nežni prisrčnosti.
Danilo se je.
Dve url kasneje sem se na-
pravljal, tudi Ellen Je vstala, se
počasi oblačila, bila že obuta. In
zdaj sem doživel nekaj, kar me
še ta trenutek spreletava z grozo
kot strahotne sanje. Stojim ob
umivalniku in Ellen ima opravka
v sosednji sobi; ko odpre vrata
se obrnem in ji sledim s pogle-
dom. Mrzlo ml zaveje nasproti
od tam na stežaj odprtih oken in
sredi sobe, na dolgi mizi, zagle-
dam truplo. Truplo, ki leži v "kr-
sti, belo odeto truplo moža s si-
vo brado. Koščena kolena mu
štrlijo kvišku kot dvoje besnih
pesti, ki sta stisnjeni pod mrt-
vaško rjuho, njegov obraz pa Je
ves rumen In grozljiv. Vse to vi-
dim v jasni dnevni svetlobi.
Okrenem se In ne rečem niti be-
sede.
Ko se je Ellen vrnila, sem bil
obiečen in pripravljen za odhod.
Komaj sem se toliko obvladal,
da sem se odzval njenemu obje-
mu. Opravila se je do kraja, ker
me je hotela spremiti v vežo. Ni-
sem nasprotoval, nisem pa tudi
mogel spregovoriti. Spodaj v ve-
ži se je pritisnila ob steno, da je
ne bi kdo videl, in zašepetala:
Na svidenjel
Jutri? sem vprašal oklevaje.
Ne, jutri ne!
Zakaj ne jutri?
Molči, dragec, jutri moram k
pogrebu, sorodnik je umrl. Tako,
zdaj veš!
Pa pojutrišnjem?
Da, pojutrišnjem. Tu v veži te
bom počakala. Na svidenje!
Sel sem ...
Kdo je ona? In kdo je mrlič?
Kako je stiskal pesti in kako sta
se mu ustna kotička grdo in
hkrati smešno povesila! Pojutriš-
njem me spet pričakuje. Naj
grem spet k njej?
Odhitel sem naravnost v ka-
varno Bernina, kjer sem prosil
za adresar — In ga odprl: Garale
Kongevej, številka ta in ta, v re-
du, tu je ime. Počakam, da pri-
nesejo jutranje časopise in pla-
nem na dnevnik, da bi pregledal
osmrtnice. Da, in tudi najdem
njeno, prva je v dolgi vrsti, v
velikih črkah- PO DOLGI BOLEZ-
NI JE VČERAJ PREMINUL MOJ
M02 v SVOJEM 53 LETU. Na-
znanilo nosi datum predvčerajš-
njega dne.
Dolgo sedim in premišljujem.
Mož :ma ženo, ki je trideset let
mlajša od njega, več let je bolan
in nekega dne umre.
In mlada vdova si oddahne.
Prev. S. V.
Stran i
»T K D iN I K« — petek, 7. januarja 1966
Stran 4
Mestni kino Ptuj predvaja 7.,
8. in 9. januarja 1966 španski
barvni film »PEVEC POTEPUH«:
11. in 12. januarja t. 1. švedski
film DEVIŠKI VRELEC; 12. t. m.
ob 17. uri angleški barvni (cine-
mascope) film VESELI KLUB
MLADIH; 13. t. m. VESELI KLUB
MLADIH; 14. in 15. t. m. franco-
ski barvni (cinemascope) film
BOJEVNIKOV POČITEK.
Kino Gorišnica predvaja 9. ja-
nuarja t. L ameriški film VSE ZA
SMEH.
za teden od 9. do 16. januarja
1966.
Zadnji krajec bo v četrtek, 13.
januarja, ob 21. uri.
Napoved vremena: do 15. ja-
nuarja bo nestalno s pogostimi
padavinami. Možno je, da bo
sneg prešel v dež. Sledi ostrejši
mraz.
Alojz Cestnik
Mali oglasi
PRODAM
Dobro ohranjen fiat — 500 C z
radioaparatom prodam, tudi na
ček. Naslov v upravi.
SflBR
Moškega sostanovalca sprejmem.
Naslov v upravi.
Stanovanjsko hišo v Ptuju ali
v bližnji okolici kupim. Nudim
dvosobno stanovanje v sredi-
šču mesta. Naslov v upravi.
hI l /UE
Ekonom - upokojenec dobi hono-
rarno zaposlitev. Pismene po-
nudbe vložite na kuratorij Klu-
ba upokojencev Ptuj, Ašker-
čeva 9, do 15. januarja 1966.
Pomoč v gospodinjstvu za nekaj
dni v tednu iščem. Naslov v
upravi.
Sprejmem kolarskega in kovaš-
kega pomočnika in šoferja,
Rogaška 1, Ptuj.
znrBi.iKvo
Izgubljen dežni plašč dobite pri
Francu Cušu, Kicar 119.
RAZNO
Cenjene odjemalce naprošam, da
dvignejo prinesene predmete
do 15. februarja 1966, po tem
roku veljavnost propade.
Korošec Ivan, vulkanizacija,
Ptuj, Zagrebška 3.
Svojim domačim, Mihelačevim iz
Tržca želi v novem letu 1966
vse najboljše, fante in dekleta
iz domačega kraja pa lepo po-
zdravlja
Franci Mihelač,
V. P. 5699/3,
Mnctar
Podjetje za popravljanje voz Ptuj
razpisuje
delovno mesto elektrovarilca I. grupe Varilske šole Maribor ali
Ljubljana.
Kandidat mora imeti potrdilo (atest) iz leta 1965.
Osebni dohodek po Pravilniku o delitvi osebnega dohodka pod-
jetja
Kolkovane prošnje vložite na podjetje — Komisijo za delovno
razmerje.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta, najkasneje do 31. 1 19PP
ZDRAVSTVENI NASVETI
Masaža
je eno izmed najboljših sredstev I
sodobne telesne nege. Najbolje'
bi bilo, če bi se lahko masirali
vsak dan. Masaža poživlja krvni
obtok in delovanje srca. Poteze
v smeri proti srcu dovajajo z
ogljikovim dvokisom nasičeno j
kri hitreje k pljučem. Masaža
stiska vene in mišice in s tem
odpravlja iz njih strupene snovi.
Tako prihaja v razne dele telesa
sveža kri, ki vsebuje kisik in več
hraniva. Usedline stare krvi iz-
ginjajo in krvni obtok je živah-
nejši. Nadaljnja naloga masaže
je, da sprosti mišice in jih na-
pravi bolj prožne. S posebnimi
prijemi so mišice pregnetene,
mehke in delazmožne, saj so sa-
mo mehke mišice sposobne za
delo: trde, napete, s snovmi, ki
povzročajo trudnost napojene
mišice, lahko le slabo oprav-
ljajo svojo nalogo. Da je
treba pri masaži upoštevati
poleg mišic tudi kile in ve-
zi in zlasti sklepe, je povsem
očitno. Marsikateri sklep ovira v
svoji togosti človeka pri hoji in
drži; primerna masaža lahko sto-
ri tod mnogo dobrega. Zlasti ko-
ristna pa je masaža pri obolenjih
in poškodbah. Ce smo si kak or-
gan izvili ali celo zlomili, če smo
si izvili prst, če se nam je zlila
kri v sklep na nogi, vselej lahko
s pridom uporabljamo masažo.
Seveda je masaža pomembna
tudi pri negi lepote. Ženske z le-
nobnim krvnim obtokom nikoli
niso sveže in zdrave. Pravilna
masaža krepi in poživlja ne samo
notranje organe, marveč tudi
I polt. Čvrsta zdrava polt pa po-
večuje človekovo svežino.
NOVOLETNA PRIREDITEV
V LOVRENCU
V nedeljo, 26. decembra pre-
teklega leta, je bila v prosvetni
dvorani v Lovrencu lepa novo-
letna prireditev, ki so jo pripra-
vili učitelji in šolska mladina ter
mladinska organizacija.
2e pred tretjo uro popoldne je
bil pred dvorano pravi živ-žav.
Ko se je razmaknila zavesa, so
videli gledalci nekaj prikupnih
novoletnih točk, med njimi igri-
co mladine Janezek gre v mlin.
Vsi nastopajoči so zadovoljivo
opravili svojo nalogo.
Dedek Mraz ni obdaril samo
otrok, temveč tudi 11 socialno
šibkih občanov, kar je bilo zanje
veliko presenečenje.	D, F.
Učiteljski blok v Lovrencu je izpolnil občutno vrzel
Zapovedi za snahe
1.	Ce ste gostaeka pri tašči,
• ne začnite takoj o staromod-
nem in nepraktičnem pohištvu
in o tem. da bo treba marsikaj
spremeniti.
2.	Ne skušajte spreminjati
tašče in njenih navad. Raje
mirno poslušajte njena opozo-
rila in nasvete, kadar je treba
i kaj ukreniti, storite to po iast-
I ni glavi.
5. Ko ste pri kosilu, ne obra-
čajte se samo na moža, češ ta-
•sra je tako in tako gluha. Pu-
stite ji včasih pripovedovati
i zgodbice, ki ste jih že stokrat
I slišali.
4.	Ce stanuje tašča pri vas,
ne govorite venomer, da je
stanovanje preiuajlino. Raje sc
potrudite, in ji opremite maj-
hen topel kotiček.
5.	Ko se rodi otrok, ne bra-
nite ga pred njo / vsemi šti-
rimi. Raje ji recite; »Mama, j
ti ki si bolj izkušena, kako bi '
pa ti to naredila?«	|
0. Ob rojstnem dnevu se je
spomnite z majhnim darilcem,
loda pravočasno, ne šeie teden
dni kasneje!
?. Ce dobi,te od tašče darilo,
ne spravljajte ga v predal ali I
na podstrešje, češ da je pre- \
grdo. Vsaj takrat ko pride ta- ,
šča na obisk, naj bo na vidnem
mestu.
Požar na
Gorenjskem vrhu
Dne 30. decembra 1965 je na-
stal ob 12.05 požar na stanovanj-
ski hiši št. 26 na Gorenjskem vr-
hu na zgradbi Kmetijskega kom-
binata Ptuj, v kateri je stanova-
la družina Ivana Spevana. Stano-
vanjsko poslopje in manjši hlev
sta do tal pogorela; ostali so le
spodnji zidovi sobe in kuhinje,
ki so zgrajeni iz opeke. Na pod-
strešju so bili krma, slama ter
pšenica, fižol in drugo, kar je
požar popolnoma uničil.
Kot je pokazala preiskava, je
nastal požar zaradi slabih dimnih
naprav. Iskra je po vsej verjet-
nosti padla na slamnato streho
ali na seno na podstrešju in ve-
ter je razpihal požar.
Škode je za okrog 1,800.000 di-
narjev za pogorela objekta in za
stvari stanovalcev, medtem tudi
za dve svinji, ki sta ostali v pla-
menih.
Gasilci iz Zavrča so prihiteli
na pomoč s svojim agregatom in
so ogenj pogasili. Vodo so imeli
okrog 150 metrov daleč od po-
žara in sicer v mlaki. Rešili so
lahko le nekaj tramov, V pol ure
je požar poslopje popolnoma uni-
čil, ker je pihal močan severo-
zahodni veter. Gasilcem se je po-
srečilo rešiti še nekaj stanovanj-
ske opreme.
K sreči stoji ta hiša na samem,
j sicer bi nastal še večji požar, ki
j bi ga gasilci težko omejili, ker
: j- teren težko dostopen in ni do-
i volj vode v mlakah, studencev in
cistern pa tam itak ni.
Kaj mladina rada bere
Ce zasledujemo zanimanje otrok
za branje, nenadoma naletimo na
kopico odkritij. Ljubezen do knji-
ge, gorečnost, s katero jo berejo,
je med otroki zelo različna. Stro-
kovnjaki, ki se poklicno ukvarja-
jo s temi vprašanji, so otroke raz-
delili na posamezne tipe, in sicer
po knjigah, ki jih radi in največ
berejo. Po starosti bralcev ločimo
lahko pet skupin:
•	V prvo skupino sodijo otroci,
ki jim je najbolj priljubljeno čti-
vo slikanica v stihih.
•	Največ otrok od 2 do 5 let pa
je takih, ki iščejo stvarne vsebine,
to so ponazarjanja vsakdanjih do-
godkov iz družine in narave.
•	Tretja skupina zajema otroke
od 4 do 9 let; to obdobje lahko ime-
nujemo tudi dobo pravljic. Med
otroki ločimo posamezne, ki bere-
jo predvsem pravljice magične
vsebine, naivno resnične ali pa
strokovne.
•	Otroke od 11 do 15 let lahko
smatramo, da spadajo v obdobje
pustolovščin. Zelo jasno se v tej
starosti ločijo knjige za dečke od
knjig za deklice. Starejši mladinci
te skupine pa že sami raje sega-
jo po pustolovskih knjigah za od-
rasle.
•	V zadnji skupini so mladinci
nad 15 let. Ti poleg naštetih zvrsti
vedno pogosteje zahtevajo knji-
ževnost za odrasle.
Poleg let vplivajo na mladino
pri razvijanju osebnosti in brat-
skih želja tudi najrazličnejši zu-
nanji vplivi. Predvsem okolje, v
katerem živijo, in knjige, katere
imajo doma, pa tudi knjige, kate-
re pogosto vidijo ali imajo mož-
nost, da jih berejo. Otroci, ki do-
ločenih vrst knjig ne poznajo, se
seveda zanje ne morejo navduUti.
Mladina lahko ceni in ljubi le to,
kar se ji približa in s čimer se jo
seznani.
Knjiga in njen vpliv na mladino
je torej neprecenljivega pomena,
saj z njo lahko mladino usmerja-
mo, jo naučimo misliti in vzbudi-
mo v njej nova nagnjenja. Zaveda-
ti se moramo, da bi otroci v svo-
ji mladosti, prebrali vsaj še enkrat
toliko knjig, če bi jih imeli vedno
pred očmi. Zato knjige v stanova-
nju ne pomenijo le okusne opre-
me, ampak hkrati in predvsem tu-
di najboljšega vzgojitelja — seve-
da pod pogojem, da so dobro iz-
brane.
Zdaj se spet začenja tisti letni
čas, ko bodo večeri vedno daljši
in bo več časa tudi za branje V
jesenskega hladu in posebno v
zimskem mrazu bomo spet raje se-
deli v tople zakurjeni sobi, kjer
nam bo najboljši prijatelj knjiga.
Po njej bomo segali tako starejši
kot tudi mlajši člani družine; nas
vse bo zabavala in nas hkrati uči-
la.
Pri tem imajo starši še poseb-
no nalogo: svojim otrokom mora-
jo preskrbeti zanimivo in poučno
branje.
Neka stara klepetuljasta dama
je ves večer prebila pri pisatelju
Irwinu Shawu. Niti do besede ni
mogel priti, gospa pa tudi ni ka-
zala znakov utrujenosti. Po pol-
noči, ko je Irvvin Shaw hotel po-
begniti iz družbe, je zgovorna
dama vprašala:
■— Ste že bili v Rimu?
—	Sem, — je odgovoril na
kratko,
—	Vam ugaja Italija?
—	Ugaja.
—	i/th, jaz potujem prihodnji
mesec v Italijo in ne znam niti
ene italijanske besede.
—	To niti ni slabo, — je od-
govoril Shaw, — v takih okoli-
ščinah se človek nauči molčati.
Začimbe-kfe in kako?
Baziliko — dodajamo solati,
juham, mesnim jedem in ribam.
Janež — uporabljamo kot di-
šavo pri pecivu in kruhu.
Kapre — so začimba za oma-
ke, mesne jedi in jajčne omake.
Kumina — je vsestransko upo-
rabna. Dodajamo Jo kruhu, pe-
civu, sirom, skuti, mesnim je-
dem, svežemu in kislemu zelju.
Cimet — rabimo za dišavo pri
pecivu, predvsem medenem, ter
pri kompotih, čežanah in nekate-
rih mesnih omakah.
Brinove jagode — dodajamo
mesnim in ribjim jedem.
Drobnjak — svež, drobno se-
sekljan, daje pikanten okus raz-
nim namazom iz skute, sira in
presnega masla, juham, solatam
in surovi hrani.
Luštrek — svež ali suh, doda-
jamo omakam in juham.
Lovorov list — dodajamo v
marinirane mesne jedi in oma-
ke.
Majaron — uporabljamo pri
mesnih jedeh in omakah.
Melisii ~ ima prijetno aroino
,n daje kiselkast okus omakam.
Dodajamo jo tudi solatam in su-
rovi hrani.
Muškatnl oreh — nam rabi kot
začimba k omakam ter zelenjav-
nim in nekaterim drugim juham.
Pehtran — svež, je začimba za
solate in omake. Z njim izbolj-
šamo okus sirovim nadevom. Se-
sekljan v kisu daje zelo prije-
ten okus solatam in majonezam.
Zelen peteršilj — drobno se-
sekljan, dodajamo juham, mes-
nim in jajčnim jedem, solatam in
različnim cmokom. Uporabljiv
je skoraj v vseh slanih jedeh.
Dodajamo ga, ko je jed že go-
tova, razen pri cmokih in mesnih
jedeh.
Poper — je začimba za mesne
jedi, omake in zelenjavo. Ne
preveč!
Paprika — rdeča in sladka, Je
pri nas že zelo udomačena in
priljubljena. Uporabljamo jo za
začimbo k omakam. go'ažem in
juham, k solatam in sirom.
Timijan — dodajamo mesnim
jedem in omakam pa tudi klo-
basam.
Vanilijd — je zelo pr'!iubjena
v pecivu in raznih kiemah
Zelena — listi, je dodatek za
juhe in omake.
2afran — dodajamo pecivom
in mesnim Juham.
2ajbelj — svež ali posušen se
dobro prilega mesnim Jedem, pe-
rutnini in ribjim jedem, solatam
in surovi hrani.
Zbice — dajejo prijeten vonj
in okus predvsem pecivu, kom-
potom, sladkim omakam in kuha-
nemu vinu.
LEPO VREME
ZA GRADBENA DELA
Letošnja zima je kot nalašč
ugodna za mnoge gradbince, da
lahko nemoteno delajo. Nekaj
dni je sicer ščipalo v roke in pr-
ste, toda sedaj je vreme, kakrš-
nega nismo vajeni v tem času.
Sicer bi bilo bolje, če bi nekoli-
ko stis^nilo, prijetneje pa je takš-
no vreme, kot je sedaj. To se bo
letos prerei poznalo pri realiza-
ciji gradbenih del.
Vprašanje je le, kaj bo čez kak
teden ali pozneje ker bo zima
prav gotovo svoje opravila Ali
nF bo zaprla gradbišč v marcu
in aprilu?	J- B.
Smeli
le zdravje
Epirski kralj Pir je bil sredi
velikih priprav za vojno proti
Rimljanom. Cinea, njegov prija-
telj in svetovalec, ga je vprašal,
kakšne koristi si obeta od te
vojne.
»Upam,« se je zamislil Pir, »da
bom osvojil Italijo.«
»In kaj potem?«
»Nato bom osvojil še Kartagi-
no in Afriko.«
»In kaj bomo storili, ko bodo
vse te dežele pod našo oblastjo?«
»Potem bomo šli na Makedo-
nijo in druge dežele.«
»Kn ko bomo osvojili ves svet?«
»Potem bomo srečno živeli in
med zasluženim počitkom veselo
kramljali s prijatelji.«
»Toda, kralj,« je cjUsno po-
mislil Cinea, »ali ' ne bi mogli
začeti kar s tem, kar ti hraniš
za konec?«
Grška kultura se je širila
naglo in povsod. Zlasti Aleksan-
drija. mesto, ki je nastalo na
pobudo Aleksandra Velikega, je
postala pomemben kulturni cen-
ter. V njej je poleg drugih uče-
njakov deloval tudi slavni ma-
(pmafik Evklid. Njegovi zakoni
in dognanja so še danes osnova
geometrije.
Tistim, ki so bili vso mladost
sprti z matematiko, naj bo v to-
lažbo, da je sam Ptolomej prosil
Evklida, naj ga uvede v matema-
tiko, toda po lažji poti. Veliki
matematik pa mu je dejal:
»K matematiki ne vodi nobe-
na kraljevska pot.«
Grški pesnik Teokrit je na
neki gostiji opazoval človeka, ki
je ves čas molčal. Proti koncu
prireditve, ko je bilo že vse iz
tira, se mu približa in reče:
»Dragi prijatelj, če molčiš za-
to, ker si neumen, ravnaš pa-
metno. Če pa si pameten in zato
misliš, ravnaš še bolj pametno.«
V nekem veselem programu
italijanske radiotelevizije je na-
stopil tudi blagajnik milanske
Scale.
—	Povejte nam svoj najzabav-
nejši dogodek, — je zaprosil
Mike Bongiorno, ki je vodil
program.
—	Nekega dne je prišel člo-
vek, — je začel pripovedovati
blagajnik milanske opere, — in
rekel; »Prosim, dve vstopnici za
sredo na galeriji.« »V redu,«
sem rekel, »tu imate dve karti
za Tristana.« Človek se je malo
zmedel in dodal: »Prosim vas,
gospod, veljajo te karte tudi za
izoldo?«
Na milanskem velesejmu raz-
kazuje predstavnik neke tovarne
režiserju Felliniju univerzalni
pribor za gospodinjstvo.
—	Poglejte ta aparat, — govo-
ri v zanosu predstavnik podje-
tja, — popolnoma nadomešča
gospodinjo: kuha, pere, suši
krožnike...
—	Ne ugaja mi, — reče Felli-
ni.
—	7akaj ne?
—	Zato, ker nima črnih lasi
KDAJ BO DOKONČNO
UREJEN GASILSKI DOM
V SAVCIH?
Gasilsko društvo Savel je pri-
zadevno, zato že nekaj let ure-
juje gasilski dom v Savcih in
gradi gasilski stolp. Člani dru-
štva so zgradili stolp s prosto-
voljnim delom iu z lastnimi
sredstvi. Prirejali so veselice iu
razue večerne prireditve in so
tako zbrali toliko denarja, da
so krili najnujnejše stroške
gradnje. Stolp je zgrajen, le
da sta zunanjost in notranjost
brez ometa. Urediti bo treba
tudi nekatere druge še neure-
jene prostore gasilskega doma.
da bo labko v celoti služil na-
menu.
Samoiniciativnemu gasilske-
mu društvu bi naj občinska
gasilska zveza nudila več de-
narne pomoči in omogočila, da
se gasilski dom dokončno
uredi.
CENJENIM BRALCEM
v sedanjem času velikih spre-
memb v našem gospodarstvu ne
bomo imeli časa za gledanje
zvezd in ugibanje, ali zaupamo
zvezdam ali svojim sposobno-
stim. Zaupati moramo v to. da
bomo premagali vse težake In da
bomo zagotovili ndsem« novi^mu
dinarju trdno In trajno podlago.
Komur bo dolgčas po -/vt-zrtogle-
I du« naj nam pomaga pisati o
aktualnostih in odpravljati teža-
ve ter nepravilnosti, da bo naše
zaupanje v skupne uspehe še bolj
j trdno in kronano z uspehi.
!	Uredništvo