10
Koliko zemlje naj gospodar privošči setvi žita, koliko pa živinski klaji?
Prva reč umnega kmetovanja je prava razmera me žitom in klajo, ali z drugimi besedami: umen gospodar seje žita le toliko, da gospodarstvo njegovo ne trpi škode zavoljo premalo klaje. Ta škoda ni le škoda za letos ali drugo leto, ampak pozna se čedalje bolj prihodnja leta, ker žito izmolze zemljo, da je leto za letom pridelka manj. Zemlja je res dobra mati; al če boš leto za letom jej v setvi žita najboljo moč izpival, birala ti bo, če jo tudi gnojiš, ker tisti drobci, ki ae iz njega napravljajo v zemlji za živež žitni, se ne delajo tako bitro kakor ti misliš.
Treba je tedaj,   da  se   na ravno tisti njivi ne pri-deluje zmirom leto za letom žito, ampak da se   po um nem redu menja žito s klajo. To je dobrota za zemljo, pa tudi za to,  da   8i   prideluje   gospodar   več   klaje za živino.
Prava razmera med žitom in klajo je po potrjenih skušnjah ta, da se tretji del navadnega polja za klajo odloči, to je, če ima, postavimo, gospodar 12 oralov (johov) polja, mora 4 orale odločiti za deteljo, peso ali kako drugo živinsko klajo. Ako ima gospodar zraven teh 4 oralov živinske klaje še senožet ali travnikov, toliko bolje je; vendar je skor gotovo, da s samo mrvo in slamo, ako ne prideluje tudi druge živinske klaje, bo komaj izhajal, da bi mogel živino skoz in skoz le v hlevu brez paše rediti. Po „gmajoah" živino na pašo goniti poleti ne kaže modrega gospodarja; naj le dobro pomisli, kako malo živeža dobiva živina na gmajni, koliko pa potrosi gnoja po potih, ki mu je za polje tako krvavo potreben. Na višo stopinjo poljedelstva se bojo naše kmetije le tedaj povzdignile, ako gospodar na dva orala celega svojega zemljišča more rediti eno govedo. Kakor sedaj kmetujemo, ne moremo reči, da s 5 orali zemlje to dosežemo. Tudi tam, kjer so gospodarji visoko stopinjo v živinoreji dosegli, kakor v Holandiji, Holstajnu itd., imajo kmetje, kakor pri nas, svoje kmetijske pregovore. En tak pregovor vam hočem povedati na priliko: „Živina več potrebuje skrbi in opazbe kakor otrok , ker otrok ima jezik in lahko pove ,   kaj mu je in kaj hoče;   živina pa   nič ne more
{»ovedati." Čeravno je tak pregovor dosti prenapet in ahko se reče, nečlovešk , vendar to nam kaže, kako ondi skrbijo gospodarji za svojo živino, katera jih redi. Drug pregovor je: ,,Najprej moramo skrbeti za deteljo, mrvo itd., da živina klaje dobi, potem še le moramo skrbeti za svoj živež.li
Prijatelj! povej mi odkritosrčno, če znaš dobro računati; ali imaš res kaj več dobička od tega, ako seješ žito in ga v jeseni prodaš par mernikov, pa si ga na spomlad za seme moraš morebiti dražje spet kupiti, namesto da bi si bil izredil kravo ali vola in ga pro dal V Reci, kaj je bolje? Ce si za prodano živinče več denarja skupil, si boš zmirom lahko žita kupil, — aii si pa moreš za prodano žito kravo ali vola kupiti? Menda ne. Vsaj iz Ogerskega in celo iz Rusije in Amerike dohaja dandanes toliko žita v naše dežele, da nam ni skrbi, kje bi ga dobili.
Namen teh vratic je zato ta, spodbosti naše kmete k premišljevanju: ali jim ne kaže, da bi opustili staro kopito in po pravi razmeri pridelovali na njivah žita in klaje. Ako imamo več klaje, moremo več »živine rediti, in živina se zmirom lahko v denar spravi; od druge strani pa umno vrstimo na polji klajo z žitom, in tako damo njivam nekoliko počitka, da jih ne izpiva v eno mero le žito. Naše njive bojo postale potem rodovitniše. Ako po takem iz nadveletnega obdelovanja polja prestopimo na  triletno,   bo  to na-
šemu kmetijstvu dobro djalo in ta korak gotovo ne bo prevelik, ako se ozremo v druge dežele, kjer je nase-dem let no in naosemletno obdelovanje navadno. Če le storimo ta mali korak, bomo sčasoma mi aii naši nasledniki storili dve in tri stopinje dalje , in prav bo za našo deželo.    Verjemite mi!                        J. P. S.