Društveni vestnik. Izpod Leskovega grma dne 15. vinotoka 1894. Letošnje počitnice obhajali smo nekateri učitelji desetletaico učitelje vanj a. O tej skromnej slavnosti dovoljujem si — ker drugi nočejo — prav ob kratkem poročati. — Res, da se nas ni zbralo bogsivedi koliko, tem prisrčneja pa je bila zabnva. Ob tej priliki zložili smo tudi na predlog g. nadučitelja L. lepo svotico za spominsko ploščo pokojnemu prezaslužnemu Iv. Tomšiču. To je bil nekak sad naše sicer skrornno osnovane v ostalem pa prav prijetne desetletnice. Upajmo, da nas bode ob dvajsetletnici — več, kar je sicer nekauio čudno slišati, pa vender lahko mogoče. Želiin vsetn tovarišem-sošolcem do takrat krepkega zdravja, vsestranske sreče in uspešnega delovanja na šolskem in narodnem polji! Dne 4. vinotoka imelo je učiteljsko društvo kranjskega okraja občni zbor. Zaradi prepičle udeležitve (bilo jih je sarno pet) pa taisti ni bil sklepčen in zborovanje se je lnoralo odložiti na nedoločen čas. — Vreme res ni bilo kaj ugodno, vender pa ne tako, da bi ne bilo niogoče saj bližnjim in domačiin gg. tovarišem udeležiti se zborovanja. Kolikor mi je znano, odložil je dosedanji g. predsednik svojo časlno službo, g. podpredsednik pa je prestavljen iz okraja. Tako je prav za prav društvo brez pravega vodstva. Sodeč po inalobrojni udeležitvi tega občnega zbora je nekaterim g. tovarišem pač malo na tem, obstoji li društvo — ali — propade! Gospoda, ako človek premišljuje to stvar dalje, pride do čudnega zaključka. Nočem se pa o tern dalje izpuščati, ker iskreno želim, da bi dobra stvar prospevala. Ni «e dolgo ternu, kar se je izbila v tem okraji precej huda bitka. Bilo je to ob priliki volitve zastopnikov v okrajni šolski svet. Vsak učitelj, ki voli zastopnika, pričakuje gotovo od njega, da bo zastopal vsigdar koristi učiteljstva svojega okraja. Po mojem tnnenji je volitev zadeva lastnega prepričanja. Popolnoma logično je tedaj, da je taisti izvoljen, koinur večina učiteljev zaupa, da bo te dolžnosti najbolje izpolnoval. V smotru sino si tedaj popolnoma jedini. Da bi pa zaradi osebnosti trpela dobra stvar, to pa nikakor ne gre! Ravno učiteljsko društvo pa naj bi bila vez, ki bi nas zjedinila k složnemu, plodonosneinu delovanju. Saj smo se tudi drugod ob tacih prilikah pošteno ^skavsali", pa smo si bili kmalu zopet dobri tovariši. Tako bodi tudi tukaj! Obračam se tedaj do vseh častitib tovarišic in tovarišev z nujno prošnjo, da duševno in grnotno podpirajo učiteljsko društvo tega okraja in naj nikar zaradi malenkostnih stvarij ne pripuste, da bi taisto — propalo. To bi bila srarnota vsernu učiteljstvu tega okraja. Tega pa tudi ne zasluži društvo, ustanovljeno z velikirn napororn in najlepšim smotrorn — v korist slovenskemu učiteljstvu in milemu našemu narodu! Pivčan.