« ^ f .f MJr.Nr. € * —-
inozemstvo 50 Lir
C. C. P j Lubiana
Ček. rač. Ljubljana	' W M A ^BL JEST ML/ B ^ B	ŠBBB ^ IO b5° Pcr
10.650 za	mhv €BBammm^0	mmMkmmamP M®eBU:
in 10.349 za inserate,	,	le
Podružnica«	Izhaja vsak dan *tntra| razen ponedeljka in dneva po praznika.	F i 1 i > 1 • i
VI „ „„»-	Novo mesto.
mM a	B Orednlilvo In nprava« Kopitarjeva 6, L|ub)|ana.	a
Izključna pooblaščenka	za oglaševanje Italijanskega in tujega | Redazione, Ammlnlstrazionei Kopitarjeva 6, Lubiana.	i Concessionarla esclusiva per la pubblicita di proventenza italiana
izvora: Unione Pubblicitš Italiana S. A, Milano.	g Telefon 4001—4005.	1 ed estera: Unione Pobblicita Italiana S. A, Milana
Nezadržno prodiranje v Ukrajini
Uspešni naskoki na utrdbe pri Petrogradu
Pri napadu na angleški konvoj je bilo potopljenega za 25.000 ton sovražnega ladjevja
lesniko vojno poročilo
Hitlerjev Glavni Stan, 18. sept. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
V	Ukrajini se vzhodno od Dnjepra nezadržno nadaljujejo napadalne operacije.
V	boju za utrdbe pri Petrogradu so bili doseženi možni uspehi. Oddelki ene saine pehotne divizije so z naskokom zavzeli 110 bunkerjev.
Na morju okoli Krima, pred otokom Osel, na jezeru Ladoga, ob izlivu Volhova in na Belem morju je letalstvo potopilo 3 prevozne ladje s skupno' 3000 tonami in je zadelo 16 nadaljnih ladij hudo ter je tako treba računati z izgubo velikega delp tega brodovja. Poleg tega je bil uničen rušilec, dve podmornici in štirje sovjetski hitri čolni.
Hitri čolni so pred angleško obalo napadli angleški konvoj, ki so ga ščitili rušilci in stražarski čolni in =o vkljub močni obrambi potopili štiri sovrižne trgovske ladje s skupno 25.000 tonami. Po uppcšnem boju z angleškimi rušilci so se vsi čolni nepoškodovani vrnili.
Pri Farnerskih otokih so izvidniška letala v nizkem poletu močno poškodovala veliko trgovsko ladjo. Bojna letala so ponoči bombardirala pristaniške naprave v jugovzhodni Angliji.
Včeraj je sovražnik pri poskusu napada na ozemlje pri Rokavskeni prelivu izgubil 18 letal in sicer od tega 15 v letalskih bojih. 3 letala pa je sestrelilo protiletalsko topništvo. Dve lastni letali pogrešamo
Manjše število angleških bombnikov je izvedlo ponoči molilne napade v jugozahodni Nemčiji.
Budimpešta, 18. sept. AS. Madžarska brzojavna agencija objavlja, da so sovjetske čete skušale s številnimi protinapadi ustaviti prodiranje madžarskih čet ob Dnjepru. Čete maršala Budjenija so hotele večkrat prekoračiti reko na raznih krajih, madžarske čete pa so vedno odbile sovražnika. Tako so pri nekem poskusu madžarske čete popolnoma uničile dva sovjetska bataljona. Svoj poskus so sovjetske čete napravile s posebnimi čolni in z motoriziranimi sredstvi.
Madžarsko letalstvo je izvedlo važne obsežne napade na zbirališče sovražnih čet. Eno madžarsko letalo se ni vrnilo na svoje oporišče.
Prvi nemški oddelki pridrli v Kijev
Kopenhagen, 18. sept. as. DNB poroča, da danski jutranjiki poročajo, da so nemške čete s svojim prodiranjem onstran Dnjepra spravile v nevarnost industrijska področja pri Ilarkovu in pri Donecu.
»Berlinske Tidningenc poročajo, da so prvi oddelki nemških čet vdrli v Kijev.
Italijanska letala so sestrelila tri sovjetska letala
Vzhodno bojišče, 18. sept. lp. Kakor se je izvedelo iz pristojnega vira, so italijanska lovska letala na južnem odseku bojišča dne 14. septembra dosegla še nove uspehe. V spopadu s sovjetskimi letali so italijanski lovci sestrelili tri sovjetska letala.
Finske čete zasedle Syvari
Helsinki, 18. sept. AS. Hitre finske čete, sestavljene večinoma iz kolesarjev in iz tankov, so po hitrem in silovitem boju zasedle važno železniško središče Svvari, ki je 60 km vzhod no od Oloneca in tako se je razširil tisti del proge proti Murmansku, ki je že v finskih rokah. Finske čete so zajele mnogo ujetnikov in zaplenile mnogo vojnega gradiva.
Finska izvidniška letal a so ugotovila, da se vijejo ogromni oblaki nad .Kronstadtom Nemška letala namreč stalno bombardirajo to trdnjavo, topovi v tej trdnjavi pa so tiho, pristaniške naprave pa gore. Da je pristanišče v Kronstadtu že neuporabno, se vidi iz tega, ker nekatere sovjetske vojne ladje stalno krožijo ined Kronstadtom in Petrogradom. Nekatere sovjetske vojne ladje se tudi skušajo zateči v pristanišča ob južni Kareliji, kjer na so v nevarnosti finskih topov.
Finci zasedli otok Ramo
Stockholin, 18. sept. AS. Dopisniki švedskih listov poročajo iz Helsinkija, da so finski oddelki y odseku jezera Ladoga zasedli otok Rama. Finci
so zasedli otok po tridnevnih bojih in zajeli mnogo ujetnikov, čiščenje tega ozemlja se uspešno nadaljuje.
Uspehi finskega letalstva
Helsinki, 18. sept, AS V zadnjih 24 urah je bilo finsko letalstvo izredno delavno. Finska letala so zlasti bombardirala zbirališča sovjetskih čet in skladišča v vzhodni Kareliji. Finska letala so razpršila velike sovražne kolone, ki s ojili odkrila sovjetska izvidniška letala. Finska letala so sestrelila dve sovjetski lovski in štiri bombna letala.
Izgube sovjetskega letalstva
Berlin, 18. sept. AS. Izvedelo se je, da je bilo v zadnjih štirih dneh uničenih 278 sovjetskih letal, v istem času pa so Nemci izgubili 22 letal.
Zakaj se zavlačuje konferenca v Moskvi
Carigrad, 18. sept. AS. Carigrajski list »Ikdam« piše, da se odlaga začetek konference v Moskvi zaradi tega, ker Anglija in Amerika ne moreta poslati pomoči Sovjetski Rusiji. Turški list poudarja, da niti Anglija, niti Amerika ne moreta dati Sovjetski Rusiji vojaške pomoči in pravi, da nikdo več ne more Rusiji dati tistega gradiva, ki ga je izgubila. Rusija je izgubila skoraj vso vojno proizvodnjo, ko so njene tovarne v južni Ukrajini prešle v nemške roke. List poudarja, da je prevoz skozi
Iran izredno težaven, prav tako pa je zmogljivost perzijskih železnic zelo omejena.
Angleži si ogledujejo tajne naprave v Moskvi
Stockholm, 18. sept. As. Angleško vojaško odposlanstvo si je ogledalo v Moskvi obrambne naprave. Pravijo, da so jim Rusi pokazali tudi taine obrambne naprave.
Vojna na zahodu
Berlin, 18. sept. AS. DNB: poroča, da so v noči na 18. september sovražna letala v skromnem številu preletela jugozapadno Nemčijo, kjer so metala zažigalne in eksplozivne bombe, ki pa niso napravile nobene škode.
Berlin, 18. sept. AS. Včeraj so bile vremenske razmere odlične in zato so angleška letala popoldne skušala prileteli nad francosko zasedeno ozemlje. Med temi poleti je bilo sestreljenih 15 angleških letal vrste »Spitfiere«, dve nemški letali pa se nista vrnili na svoje oporišče.
Berlin. 18. sept. AS. Nemško daljnostrelno topništvo je v noči na 17. sept. obstreljevalo angleški konvoj pri Dovru Angleške ladje so hotelo izrabiti temo. Ogenj nemških topov pa jih je pri silil k umiku.
Vojno poročilo št. 471
sovražni napadi pri Tobruku
Podmornica potopila parnik, poln avtomobilskih vozil
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
C i r e n a i k a : Na bojišču pri Tobruku so bili odbiti sovražni napadi. Nemška letala so bombardirala utrdbo in so bombo zadele vozila in barake. Tudi v noči med 16. in 17. septembrom so sovražna letala izvedla polete nad Tripolis in Benghazi. Nekaj žrtev, omejena škoda. Prebivalstvo teh dveh mest, ki mu napadi angleškega letalstva zlasti ve-
Junaški napad italijanski!) oklepnih voz na vzhodnem bojišču
Rim, 18. sept. As. Vojni dopisnik lista »Meš-sngero« na vzhodnem bojišču poroča o dogodkih, ki posebno jasno kažejo zagon in hrabrost italijanskega ekspedicijskega zbora v Rusiji ter njegovo veličastno pripravljenost za boj proti sovjetskim oklepnim sredstvom.
Na čelu ene izmed italijanskih kolon, ki so napredovale, je nekje na vzhodnem bojišču šel bataljon pehote, še pred tem pa ogledniške patrole. Ena izmed teh patrol, ki so jo sestavljali trije motoristi, je nenadoma na nekem ovinku odkpila sovjetske tanke. Tanki so bili čisto pri miru, njihove posadke pa na tleh. Ni se dalo videti, ali pregledujejo orožje ali motorje. Nasprotniki so odkrili drug drugega hkratu. Ruski tanki so se takoj začeli gibati. Italijanski motoristi so se umaknili in opozorili svoje poveljstvo.
Bataljon se ie takoj razpostavil v bojni red. Podpiralo ga je nekaj protitankovskih topov. Ko je bataljon prišel na mesto, kjer so prej odkrili sovjetske tanke, ni bilo o teh več sledu. Pač pa so jih zopet zapazili nekaj kilometrov dalje v gozdiču na levi strani ceste v neki kotlini. Oklepniki so se skrili tam, da bi italijanskim silam ubranili prehod.
Toda italijanski protitankovski topovi so takoj stopili v akcijo navzlic sovjetskemu ognju. Na mah so zadeli tri nasprotne oklepne vozove in jih uničili. Ob istem času pa je sovjetski oklepni oddelek, čigar prednja straža so bili omenjeni vozovi, presenetila nemška motorizirana kolona. Ta je Sovjete napadla in jih razpršila. Boj so podpirale tudi italijanske čete, pri čemer je poveljnik bataljona bil ranjen na levi roki, pa ni pustil poveljevanja. Ko so ga za silo okrepčali in obvezali, je nadaljeval z odporom na čelu svojih voiščakov in dajal navodila, kako streti poslednji sovjetski odpor. Po begu sovjetskih oklepnih voz ie nekaj sovjetskih oddelkov ostalo ob robu gozda in začelo streljati
s topiči in strojnicami. Italijanski bataljon se je takoj spustil v boj s temi poslednjimi branilci. Po kratki topniški pripravi je napadel z bajoneti in ročnimi bombami. Zagrizeni sovjetski odpor je bil kmalu pri koncu in italijanski bataljon je zopet imel čast, da je bil omenjen v dnevni zapovedi nemškega poveljstva, ker se mu je posrečilo streti sovražnikov odpor. Bataljon je takoj po boju začel napredovati dalje.
ljajo, se je izkazalo 8 svojim mirnim in ponosnim držanjem.
Vzhodna Afrika: V raznih odsekih na ozemlju pri Gondarju delavnost naših prednjih oddelkov in streljanje topništva. Sovražna letala so napadla naše postojanke pri Uolšefitu. Eno letalo je naše protiletalska topništvo sestrelilo. Včeraj so angleška letala metala bombe in streljala iz strojnic na Licato (Agrigento). Deset oseb med prebivalstvom je bilo ranjenih, škoda je neznatna. Naša tovorna ladja je sestrelila v plamenih sovražno letalo.
Podmornica pod poveljstvom korvetneg* kapitana Emilia Berengana je na Sredozemskem morju a topniškimi streli potopila sovražno tovorno ladjo s 3.000 tonami. Ladja je bila polna avtomobilskih vozil.
Angleško podmornico pogrešajo
Rim, 18. sept. as. V Londonu so uradno objavili, da se angleška podmornica »32C ni vrnila in da jo je treba smatrati za izgubljeno.
Po sovjetskih porazih
Angleška propaganda v veliki stiski
Berlin, 18. sept. lp. Te dni je angleška propaganda v prav takšni stiski, kakor je bila lansko leto ob dogodkih, ki so bili v zvezi s propadom Francije. Angleška propaganda ne ve več, kako razlagati mučne dogodke na vzhodnem bojišču.
Tako je v sredo ob 18 londonski radio objavil , da manevri nemških čet niso zelo nevarni Kijevu. Četrt ure pozneje je isti radio izjavil, da nemške kolone ustvarjajo svoj običajni obroč okoli ukrajinske prestolnice. Ob 21 je londonski radio objavil, da je sovjetsko vrhovno poveljstvo prepričano o tem dejstvu, toda ob 22 je londonski radio objavil, da je položaj sovjetskih' čet nevaren in da se je treba pripraviti na najhujše.
Tudi načelnik sovjetske propagande Lozovski je izgubil svoje mirne živce. Včeraj je zamogel izjaviti časnikarjem samo to, da je zima zelo blizu in da bo zima prisilila Nemce, da bodo morali ustaviti svoje operacije, vsekakor pa Nemci to jesen ne bodo mogli doseči kakšnih odločilnih uspehov.
Eksplozija raztrgala tri švedske rušilce
Stockholm, 18. sepi. Včeraj dopoldne ob 11.30 je v švedskih obrežnih vodah pred Stock-holmom prišlo do strašne pomorske nesreče. Na švedskih torpedovkah >Goteborg«, »Klass Horn« in »Uggla« je prišlo do silovitih eksplozij. Eksplozije so se nadaljevale uro dolgo in so jih slišali daleč na okoli. Prva in druga torpedovka sta se potopili takoj, tretja je bila pa tudi toliko
Krim odrezan od Ukrajine
Berlin, 18. sept. As. Pphota in letalstvo že napadata sam polotok Krim. Dosegle so Perekop in se sedaj bore ob močvirjih, ki dele polotok od Nogajske stepe. Tudi tukaj ima nemško letalstvo glavno vlogo. Nemška letala so na več mestih razbila progo Melilopol—Sebastopol. Posebno velik uspeh je nemško letalstvo doseglo pri bombardiranju velikega mosta, ki veže Krim z ostalo Rusijo. Zavezniške čete se med hudimi boji bližajo Melitopolu in Mariapolu. Nemško letalstvo pa razbija še dalje sovjetsko železniško omrežje prav do Azovskega morja in še čez.
Pri Kijevu se nemški pritisk nadaljuje. Po nekih poročilih je ukrajinska prestolica že odrezana od zaledja. Na srednjem odseku Nemci hit.o nadaljujejo svoje prodiranje. Govori se o novem mostišču, ki so ga nemški pionirji napravili čez reko, ki pa se ne imenuje Ujetih je bilo nad 3000 Rusov. Na valdajski planoti se je zvišalo število ujetnikov za 8000. Skupno je torej v tej bitki, ki naj bi olajšala nemški pritisk na Petrograd. sovjetska vojska izgubila 61.000 ujet-
nikov, 395 tankov in 789 topov. Računajo, da so do sedaj Sovjeti izgubili več kot 16.000 tankov in 18.000 topov.
Pri Petrogradu so nemške čete izvojevale novo črto bunkerjev. Tudi v teh bojih ima letalstvo s podporo metalcev plamena največje zasluge.
poškodovana, da je šla po nekaj urah na dno. Torpedovko »Goleborg« je eksplozija pretrgala na dvoje. Kakor pravi uradno poročilo je bilo pri nesreči 31 mornarjev mrtvih, 11 pa ranjenih. Ranjence so prenesli na bolniško ladjo, ki je s štirimi drugimi enotami priplula na pomoč. Reševalno delo je bilo zelo otežkočeno zaradi tega, ker je bila voda krog in kroc pokrita z gorečim petrolejem. Kaj je to strahovito nesrečo povzročilo ni znano. Oblasti so uvedle preiskavo.
Švedska pošilja živež na Finsko
Stockholm, 18. sept. AS. Na Švedskem se je začelo širiti gibanje za čimvečjo pomoč Finski. Švedsko prebivalstvo se namerava odpovedati svojim obrokom živeža, ki naj bi bili poslani na Finsko. Upajo, da bodo tako kmalu lahko poslali na Finsko mast, meso in sladkor, in sicer za vsoto 300.000 švedskih kron.
Napadi na sovjetske ladje
Berlin, 18. sept. AS. Nemška uradna agencija | jetsko 3000 tonsko prevozno ladjo. Dve 4000 ton-objavlja, da so nemška bojna in strmoglavska le- 1 '«<1" «•■> »"di hili hudo noikodovani. Bomba
tala dne 16. septembra potopila dva sovjetska prevozna parnika in poškodovala 11 sovjetskih trgovskih ladij, skupno tedaj 28.000 ton sovjetskega ladjevja. Letala so poškodovala tudi eno bojno ladjo. Prav tako je bilo napadenih 20 obrežnih ladij, od teh pa je bilo 7 uničenih, ostale pa so bile tako poškodovane, da se lahko računa, da ne bodo mogle več služiti.
Na Črnem morju so letala poškodovala sov-
ski ladji sta tudi bili hudo poškodovani. Bomba je zadela tudi bojno ladjo vrsto »Marate. Ob izlivu Dnjepra so bombe zadele dve ladji s skupno 10.000 tonami. Nemška letala so> tudi napadla sovjetski konvoj v Azorskem morju, kjer je bila potopljena ena ladja, dve pa sla bili hudo poškodovani. Pri napadu na ladje na jezeru Ladoga je bila hudo poškodovana 8000 tonska ladja. Tam je bil tudi potopljen neki trgovski parnik, trije parniki pa so bili zažgani.
Šahov odstop je izzval veselje v Londonu
Stockholm, 18. sept. AS. Londonski dopisniki švedskih listov >Svenska Dagbladet« in »Dagens Niheter« poročajo, da so angleški vladni krogi zelo zadovoljni, da je perzijski šah odstopil. Ves angleški tisk obtožuje šaha, da je sabotiral pogodbe med Perzijo ter Anglijo in Rusijo. Londonski listi pišejo, da bi se morala perzijska ustava spremeniti, da bi morala Perzija dobiti vlado, ki bi bila popolnoma pod angleškim vplivom.
Aga Khan zasede perzijski prestol?
Stockholm, 18. sept. Ip. »Afton BladeU poroča iz Londona, da se Angleži pripravljajo postaviti na perzijski prestol novo osebnost. V Londonu krožijo govorice, da bo za perzijskega šaha imenovan Aga Khan.
General Wavel pa bo te dni odpotoval v Ti-flis in je njegovo potovanje v zvezi vojaškimi pripravami na Kavkazu.
Nemci v Teheranu izročeni
Istambul, 18. sept. As. V Teheranu se je danes dogodil zel.) žalosten dogodek. Perzijska policija je tla zahtevo izročila angle.ško-sovjet-skini četam, ki so prišle v mesto, 241 Nemcev. Posebno ginl.jiv je bil odhod 20 Nemcev, ki so bili izročeni Rusom. Kaj bo sovjetska policija z n jimi storila, ni znano. Vsekakor je žalostno, poštene nemške delavce dolžiti špijonaže.
Angleži ne puste Madžarov
iz Perzije
Budimpešta, 18. sept. AS. Madžarsko javno mnenje je zelo nerazpoloženo proti Angležem zaradi novice, da angleška vlada ni dovolila 500 madžarskim državljanom odhoda iz Teherana v domovino. Angleške oblasti so namreč že bile dale dovoljenje za odhod madžarskim državljanom obenem z osebjem madžarskega poslaništva. Najbrž bodo vse člane madžarske kolonije poslali v koncentracijska taborišča, nato pa v Indijo ali pa v Sibirijo.
Laval za sodelovanje z Os;o
Pariz, 18. sept. lp. Bivši predsednik francoske vlade in bivši zunanji minister Pierre Laval je sprejel časnikarje in jim izjavil, da hoče z vsemi silami nadaljevati politiko medsebojnega razumevanja in sodelovanja s silami Osi. Dodal je, da je prepričati, da ga bodo francoske matere blagoslavljale, da je podpiral to politiko in da je za dolgo dobo prihranil življenje francoskih sinov.
V Dakarju ni Nemcev
Vichy, 18. sept. As. Vlada odločno zavrača tendenciozne vesti, da bi v Dakarju bili Nemci in da bi pristanišče uporabljale nemške J' nl-mornice. V Dakarju ni niti enega Nemca. Sekvester nad vsem imetjem holandske kral^ve hiše
Pekel pri Petrosradu
Reuter poroča, da topniški ogenj, ki divja noč in dan, spreminja bojišče pri Petrogradu v pravi pekel. Nemci in Rusi so nakopičili ob dohodih v mesto ogromne množine vojaštva, in obe stranki mečeta druga na drugo neizmerne količine jekla in razstreliva. Četo civilne garde se ie tri tedne bore ob strani sovjetskih čet. Boj, ki divja okrog Petrograda, je mogoče smatrati za najbolj krvavega v zgodovini.
Tudi dopisnik angleške agencije Exchange, ki se mudi v petrograjskem sektorju, opisuje bojišče kakor pravi pekel. S tisoči metalci ognja in z težkim orožjem si je nemška pehota na dveh krajih utrla pot v zunanji utrjeni pas mesta. Tu pa so se razvile ogorčene borbe na nož. — Letalstvo neprestano bombardira Petrograd, predmestja fin središče mesta. Na mesto pada prava toča eksplozivnih in užigalnih bomb.
Po vesteh, ki prihajajo iz Stockholma, se je med nemškimi letali, ki polagajo mine in sovjetsko obramho, pričela borba tudi za Kronstadt.
Medtem pa se Kijev pripravlja na prav tako težko preizkušnjo. Sovjetsko poveljstvo javlja, da je mesto izpremenjeno v trdnjavo. Ceste so pre-
predene z barikadami vseh vrst. Te ovire segajo prav do središča mesta. Poveljstvo je izpraznilo nekatere mestne četrti in tamkaj namestilo topništvo in strojnice. Tudi v Kijevu kakor v Petrogradu civilno prebivalstvo urijo v rabi orožja. Zatrjujejo, da se bd mesto branilo do skrajnosti.
Med Gomelom in Kijevom na vzhodni strani Dnjepra se hoji nadaljujejo. Tu so Nemci močno napredovali, čeprav so sovjetske čete v silovitih protinapadih poskušale sovražnika potisniti čez Dnjeper.
Po londonskih informacijah prodirajo nemške
čete od Gomela proti Konotopu, ki je na železniški progi Moskva—Kijev. Tako je ogrožen Harkov in cela zapadna Ukrajina. Položaj je za Ruse tem težji, ker so morali zapustiti železniško križišče Cernigov, na pol pota med Kijevom in Gomelom. Nemcem se je posrečilo zgraditi mostišče na vzhodni strani Dnjepra tudi pri Čerkasu 200 km proč od Kijeva.
Angleški vojaški kritiki, ki presojajo položaj na vzhodu pravijo, da je Timošenkova protiofen-ziva prišla prepozno in da bi 14 dni prej mogla še rešiti Vorošilovo armado.
Roosevelt sili na vojsko
Washingfon. 18. sept. As. Pristaši vojske s predsednikom na čelu si močno prizadevajo, da bi deželo čimprej spravili v vojno. Sedaj so na tem, da bi zlomili odpor kongresa in da bi javno mnenje pridobili popolnoma za sebe in da bi še južno Ameriko vpregli v bojni voz Severne Amerike.
V javnosti se vrši silna propaganda. Toda ljudje vedo, odkod piha veter in se ne puste motiti. Kar se liče južne Amerike, se Washington tako obnaša, kakor da bi velik del južnoameriških republik bil že na njegovi strani. Sedaj pa poročajo, da je piecejšen del od 6 milijard, ki jih bo Roosevelt prihodnje dni zahteval od kongresa, določen za južno Ameriko. S tem denarjem namerava USA zgraditi vojaška oporišča na južnih obalah in vzeti pod nadzorstvo vso trgovino južne Amerike. V teh oporiščih bodo severo-ameriške čete. čeprav bodo imenoma še dotrčne države ohranile lastnino odstopljenega ozemlja.
Ni znano še, katere južnoameriške države so pripravljeno sledili Rooseveltu pri tej politiki. Gotovo pa je, da je finančni pritisk na vso južno Ameriko vedno hujši. Roosevelt je zadnjič govoril kar v imenu vse Amerike in ne le USA. HulI je včeraj s poslanikom iz Haiti podpisal dogovor, po katerem bo Haiti dobil 11 milijonov dolarjev posojila in sicer v orožju. Plačal pa bo
Molitev za Cerkev in mir
Osscrvatnre Romano je 1B. sept. objavil poziv sv. očeta, naj bi se v mesecu oktobru, podobno kakor lansko leto v krščanskem svetu zopet opravljala molitev za cerkev in mir. Predstavniki svete stolicc pri raznih narodih bodo povabili škofe, naj bi verniki v oktobru, ki je mesec rožnega venca molili, da bi po posredovanju Matere božje' dobri Bog skrajšal dneve preizkušnje za Cerkev in za vso bedno človeštvo. Velika krščanska družina je poklicana, da svoje glasove strne kakor en glas in kakor eno srce v prošnji za usmiljenje božje.
Sv. oče, ki jc v to poklican, da tolmači človeškemu rodu božjo voljo, kaže znova na Marijo kot morsko zvezdo, ki naj pomaga tonečemu človeštvu. Rožljanje orožja naj preglasi zaupljiva in ponižna prošnja, ki pri Bogu gotovo ne bo ostala neuslišana. Marija, prepolna milosti, ona, ki se v materinski skrbi sklanja nad vsakogar, ki jo kliče v zadnji uri. na vsakega, ki trpi preganjanje zaradi pravice, Marija bo uslišala tudi glas svojega ljudstva, posebno glas nedolžnih src in ho izprosila lepše in mirnejše rase.
V tem smislu objavlja Osservatore članek, in poziva krščanski svet, da sc odzove pobudi svetega očeta.
Angleški tisk zahteva bombardiranje Rima
Stockliolm. IS. sept. lp. Skoraj ves angleški tisk glasno zahteva od angleške vlade, da naj angleška lelala bombardirajo Rim in spominja Churchilla na njegove besede, ko je v aprilu izjavil. da hodo angleška letala bombardirala Rim, če bodo letala Osi bombardirala Kairo.
»Daily Miror« je najbolj krvoločen in objavlja uvodnik pod naslovom »Bombardirajte Rim!« List piše, da »čustva ne smejo ovirati, da bi se zadelo središče fašizma«.
»Daily Telegraph« objavlja, da so podrobni načrti za bombardiranje Rima pripravljeni že dolgo. Nekateri listi so celo tako nesramni, da pišejo, da ima italijansko poveljstvo pripravljeno zapljenjene angleške bombe, ki hi jih v primeru napada na Rim vrglo na Vatikan, ti listi pišejo, da je angleška vlada dala svojim letalcem točna navodila, da ne smejo metati bomb na Vatikan.
Novi ukrepi za protiletalsko obrambo Anglije
Stockholm, 18. sept. lp. Dopisnik lista »Da-gens Niheter« poroča iz Londona, da je angleška vlada izdala nove ukrepe za protiletalsko obrambo angleške prestolnice. Angleška vlada je ugotovila, da je bilo število mrtvih in ranjenih v zadnji zimi v Londonu preveliko in zato je izdala odredbe, s katerimi omejuje svobodno gibanje prebivalstva po ulicah. Lanske skušnje so dokazale. da je bilo mnogo oseb ubitih, ker so med letalskimi napadi ostaiale na prostem ln niso odhajale v zaklonišča. Govori se tudi o novih vpoklicih brez odškodnine.
Železniška nesreča v Angliji
Lisbnna, 18. sepl. AS. Izvedelo se je iz Londona, da je brzovlak Cre\ve—Manchester trčil v vlak, ki je prihajal iz Yorka. Osem pesnikov je bilo mrtvih, 30 pa ranjenih.
Sekvester nad vsem imetjem holandske kraljeve hiše
Haag, 18. sept. AS. Policija je vzela pod sekvester vse imetje, ki je last holandske kraljeve hiše. Storila je to na podlagi odredbe, ki kaznuje vse one, ki so škodljivi Nemčiji. Nemški komisar je izjavil, da se je holandska kraljica radi svoje pomoči, ki jo nudi Angležem, sama izključila iz nove Evrope. Razen tega se je tudi žaljivo izra-
a	vnl!l>n \!«m?IJfl i« iirlir»wMOMi nn.
Cdld U	ia v ni j u V Ci i nC t lviuvijv m liiiUiUviii
veljniku nemške armade.
pošiljko z gumijem. sladkorjem in kakaom. Haiti hoče posebno utrditi pristanišče Port au Prince.
Te dni je imel angleški poslanik Halifax govor |io radiu, v katerem je seveda na vse mogoče načine jx)veličeval Združene države in anglosaško prijateljstvo. Pri tem je v zvezde koval vojno [iroizvodnjo Združenih držav. Toda njegov optimizem je zelo pretiran. Po najnovejših podatkih manjka Američanom gotovili sirovin. Delavstvo se boji brezposelnosti.
Amerika in Anglija naj se združita
Newyork, 18. sept. as. DNB poroča, da je bivši angleški vojni minister lloare Belislia v posebnem govoru na zborovanju liberalne, stranke izjavil, da bi Anglija prav storila, 'da bi predlagala, da bi angleški in ameriški državljani imeli isto državljanstvo. lloare Belisha |'e izjavil, da upa, da je osem točk, ki sta jih sprejela Roosevelt in Churchill uvod v dobo takega skupnega državljanstva.
Stavke v Ameriki
New)rork, 18. sept. AS. Delavstvo v tehnični centrali v Kansas Cityju ie stopilo v stavko. — Mesto, ki šteje 400.000 prebivalcev, je brez luči. Zaradi te Slavke tudi ne more delati mestni vodovod.
Turški zunanji minister je podal poročilo
Ankara, 18. sept. AS. Zunanji minister Sara-dzoglu je pred parlamentarno skupino ljudske stranke podal poročilo o mednarodnih dogodkih v zadnjih tednih.
Besarabska koruza poslana v Bukarešto
Bukarešt, 18. septembra. As. Minister za prf-hrano je izdal odlok, v. smislu katerega bodo velike količine koruze iz Besarabije poslane v Bukarešt. Prve pošiljke so bile že poslane v Rumu-nijo.
Angleško-ameriški delegaciji t se mudi
Bern, DNB: Po prihodu ameriške delegacije pod vodstvom Harrimana 6e govori, da bodo delegati takoj naprej potovali v Moskvo. Za enkra't pa se vrše še konference v Londonu z angleškimi delegati. Izjavljajo, da ne gre za podrobnosti ampak le za načelno stališče, kolikšna naj bo pomoč Anglosasov sovjetski Rusiji. Nekaterim konferencam je načeloval Churchill. Londonsko javno mnenje, ki 6e izraža v listih, želi, da bi obojna delegacija čimpreje odpotovala v Moskvo. Z ameriško delegacijo potuje tudi sovjetski poslanik v Wa-6hingtonu Umansky
CjjOApCrdaKltvo
Kmetijska razstava Ljubljanske pokrajine
Letošnji Ljubljanski velesejem, ki mu je pokrovitelj Ekscelcnca Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, ne bo samo induslrijsko-obrt-niškega značaja, marveč bo znaten del posvečen tudi kmetijstvu. Neglede na obsežno razstavo kmetijskih strojev in orodja italijanske in deloma tudi nemške produkcije, bomo imeli tako rekoč 7 raznih kmetijskih razstav.
1.	Lep pregled o italijanskem kmetijstvu bo podalo Kmetijsko ministrstvo v Rimu v paviljonu M.
2.	Kmetijska razstava Ljubljanske pokrajine bo upoštevala današnje prehranjevalne prilike in tozadevno reorganizacijo v kmetijski de lavnosti. Podala bo čim popolnejšo sliko današnjega stanja kmetijstva pri nas, smer za izboljšanje kmetijske proizvodnje in poudarila tudi. važnost našega kmetijstva za prehrano. Razstava bo imela tri glavne oddelke: znailstveni in poučni del, praktični del in prehrano.
Praktični del bo obsegal glavne kmetijske proizvodne panoge, ki so važne za lastno prehrano, in bo imel sledeče odseke: poljedelstvo, vrtnarstvo, sadjarstvo, vinarstvo s pokušnjo dolenjskih in belokranjskih vin, mlekarstvo, čebelarstvo s prodajo medu, gozdna zdravilna in pa aroniatična zelišča s pokušnjo raznih domačih čajev in zeliščnih likerjev, gobarslvo in male živali.
3.	Federazione nazionale dei consorzi provinciali tra i produttori deli'agricoltura (Nac. zveza provincialnih združeni poljedelcev) iz Rima je za sedla 160 kv. metrov razstavnega prostora, kjer bo razstavila med drugim tudi razna semena, konopljo, vino, sadje, grozdje in sir.
4.	Federazione italiana dei consorzi agrari (Italijanska zveza poljedelskih združenj) iz Rima bo v posebnem velikem oddelku razstavila poleg drugega tudi razne kmetijske stroje in orodje, razna gnojila, sredstva za zatiranje raznih sadnih in drugih škodljivcev, semena, razna živila, sadje, vino.
5.	Sosedna Goriška pokrajina bo razstavila v svojem lastnem paviljonu. Velik del razstave soške zemlje bo posvečen kmetijstvu. Goriški poljedelci bodo pokazali svoje uspehe zadnjih 20 let. Razstavljeno bo sadje, sveže in kandi-rano, grozdje, vrtnarski pridelki Vipave, marmelada, mlečni proizvodi, vino, okrasno drevje in lepotično rastlinstvo.
6.	Tudi pri nas so italijanska vina zelo cenjena. Zato bo gotovo vzbujala veliko pozornost obsežna razstava najboljših italijanskih vin, ki bo nameščena v prejšnji veliki sejemski restavraciji. Tam bodo vina občinstvu na pokušnjo, dobiti bo moglo tudi dobre mrzle prigrizke in točila se bo Meinlova črna kava.
7.	Kakor italijanska vina tako so tudi svetovno znane razne vrste italijanskega sira. V posebnem oddelku na velesejmu bo prirejena razstava italijanske produkcije sira vseh vrst, ki se bo tudi prodajal in dajale pokušnje.
Vse to skupaj bo tvorilo impozantno revijo poljedelstva, kakršne na Ljubljanskem velesejmu še nikdar, ni bilo. Prav gotovo bo .vzbudila upravičeno zanimanje slehernega, zlasti pa našega kmetovalca
Racieniranje v Italiji za oktober
Ministrstvo za kmetijstvo in gozdove sporoča, da se potrošniki lahko v tednu od 18. do 23. septembra prijavijo za nakup racioniranih živil v oktobru.
Količina racioniranih živil, iz katerih je izključena koruzna moka, znaša v Italiji za zakuho 2 kg, kar tvorijo skupno riž in testenine. Razdelitev. na riž in testenine pa ni enaka v vseh pokrajinah. Tako znaša razdelitev v Piemontu, Lom-bardiji, Treh Benečijah in Emiliji 800 gramov testenin in 1.200 gramov riža na osebo, v Liguriji, Toskani, Markah in Umbriji 1.200 gramov testenin
I in 800 gramov riža, v Laciju, Abrucih in Molisu, Lukaniji, Puliji in Kalabriji 1.700 gramov testenin
Italijanščina brez uiltelja
8«
O predprihodnjem času.	r
Predprihodnjega časa v slovenščini ne poznamo. Morebiti bo kdo iskal nekaj podobnega v zanimivem: ,bom bil', in pod., ki ga dobimo v nekih slovenskih narečjih,
Predprihodnji čas (il futuro anteriore) je sestavljen čas. Tvorimo ga iz navadnega f u t u r a pomožnega glagola in preteklega deležni-k a , oziroma na kratko:
lutur pomožnika + pretekli deležnik.
Predprihodnji čas obeh pomožnikov se bo torej glasil:
Essere: sard stčto (bom prej), sarai stdto itd
—	Avere: avro avuto (bom imel prej), avrai aviito itd.
Pravilni glagoli z ,avčre':
Parl-.are; avro parlato (govoril bom prej), avrai parlato itd. — Tem-ere: avro temuto (bal se bom prej), avrai temuto itd. — Cred-ere: avr& crediito (verjel bom prej), avrai creduto itd. — Sent-ire: avro sentito (slišal, čutil bom prej), avrai sentito itd, — Fin-ire: avro finito (končal bom prej), avrai finito itd.
Pravilni glagoli z .essere':
Ritorn-are: 6aro ritornato (vrnil se bom prej), sarAi ritornato itd. — Partire: sar6 partito (odšel bom prej), sarai partito itd. — Lavarsi: mi sar6 lavato (umil se bom prej, ti sarai lavato itd.
Opozarjam, da je slovenski prevod s »prej« le približen. Pravi smisel predprihodnjega časa se vidi šele iz primerov.
Kaj torej izraža predprihodnji čas? Izraža neko dejanje, ki se b o (z)godilo pred nekim drugim v prihodnosti. (Tu je torej sorodstvo s predpreteklim časom, ki izraža neko dejanje, ki se j e zgodilo pred nekim drugim v pr e t e k i o s t il)
—	Primer:
Quando avr& finito, ti chiamerd — ko bom končal, te bom (po)klical. Najprej bom koncil, potem bom poklicali — Ali: QuAndo avr6 ricevuto 1'ordine, Jo potr6 esegufre — ko bom prejel naročilo, ga bom mogel izvršiti Prej ga moram prejeti, nato ga šele lahko izvršiml
To razlikovanje je docela naravno, dasi ga v slovenščini nimamo. Upam, da Vam je zato razumljivo. Imamo ga tako v francoščini kakor v nemščini.
Kljub temu pa se Italijan tega razlikovanja
vedno ne poslužuje, Večkrat namreč predprihodnji čas kratko in malo nadomesti z navadnim prihodnjim časom, tako da nastane slovenščini popolnoma istoveten stavek: Quando arrivero a Roma, ti serivero — ko bom dospel v Rim, ti bom pisal. Po zgoraj povedanem bi pričakovali, da se bo stavek glasil: Qu4ndo sar& arrivdto a Roma... To bi bilo pravilno, a prvi stavek tudi ni napačen.
Poleg teh popolnoma razumljivih primerov pa imamo še nekaj takih, ki so za nas nekaj posebnega.
1.	Predprihodnji čas izraža prihodnje dejanje, ki ga samo v mislih vidimo dopolnjeno. Na primer: Continua la tiia condotta, -e m'avrai spez-zato il cuore — nadaljuj s svojim življenjem (prav za prav: vedenjem) in stri mi bo5 6rce (= prišel bo hip, ko boš videl moje srce strto). Tu torej srečujemo predprihodnji čas brez kakega dejanja, ki naj bi se izvršilo z a njimi
2.	Če smo gledali v preteklosti na neko dejanje, ki naj bi se bilo izvršilo v prihodnosti (brez ozira na to, ali se je tista »prihodnost« dejansko že izpremenila v sedanjost ali celo že v preteklosti brez ozira tedaj na to, ali je dejanje zdaj že izvršeno ali ne), izražamo takšno »prihodnost« s preteklim pogojnikom (condizionale passato). — Primer: Credžvo che avrebbe scritto e che sarebbe partito — mislil sem, da b o pisal in da b o odšel.
3.	Predprihodnji čas nam služi naposled (hkrati z navadnim prihodnjim časom) za izražanje domneve: sarSnno state le tre — najbrž je bila tri ura (za preteklost!); sarAnno le tre — najbrž je tri ura (navadni futur — za sedanjosti).
Berilo.
Prcso alla. littera.
II negoziitnte, a un clidnte pflco solvibile:
—	QuAndo mi pagherete1 la mAcchina da serf-vere che avžte comprdta da me gii 1'anno seorso?
E 1'altro, pronto:
—	Ma c6me, non mi avžte dčtto espressn-mčnte3 che la mAcchina »i piga da* se3?
Prip ombi
i nedoloSnl* Je pasr-nre, osnova torej: .pnn-: med njo in med končnice futura r» deva ,h\ da se ohrani .s', ki hI «e sicer pred .e' fflasil kakor .dž\ — 3 izrečno. —, > sama.
in 300 gramov riža, na Siciliji in Sardiniji pa 1.900 gramov testenin in 100 gramov riža.
Količina sladkorja, ki je bila z novembrom lani začasno zvišana od 300 na 600 gramov, je zmanjšana t mesecem oktobrom' na 500 gramov.
Količina mila, ki je določena za oktober/ znaša 1,50 gramov za osebo.
Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani je imela občni zbor dne 17. septembra. Iz poslovnih poročil posnemamo, da je od 395 včlanjenih zadrug ostalo v Zvezi v Ljubljanski pokrajini 129 zadrug. Pričakovati pa je, da bodo k obema zvezama pristopile še nekatere zadruge, ki so pripadale zvezam izven ljubljanske pokrajine. Čeprav 6e je število zadrug zmanjšalo za dve tretjini, je bilančna vsota preostalih zadrug padla samo za dev petini. Pri nadomestnih volitvah so bili izvoljeni v upravni odbor Ivan Klun, Engelbert Oangl, Anton Meden, Jakob Špicar, Ivan Lavrič, Anton de Gleria, Albin Pehani in Jože Reisner, v nadzorstvo pa Ernest Krulej, Janez Kovačič, Matija Brezovar in Hubert Tomšič, za namestnike pa Anton Avšič, Joško Škrlj in Josip Verbič. Občni zbor je sprejel tudi predlog za pravilnik Pokojninskega sklada za nameščence zveze.
Tudi za nakupe pri potujočih trgovcih velja določilo o predložitvi legitimacije. — Po odloku oblastev morajo tudi potujoči trgovci zahtevati od kupcev raznih predmetov predložitev legitimacije in vpisovati nakupe v posebno knjižico.
Cene sira. Uradni list fašistične stranke objavlja najvišje cene sira raznih vrst v raznih italijanskih pokrajinah. Cene znašajo od 1.200 do 1.7S0 lir za met. stot.
Italija una več gozdov kot pred 10 leti. Od leta 1929 do 1939 je površina gozdov narasla v Italiji od 5.563.398 na 5.898.713 ha, torej za približno 300.000 ha. Pogozdovanje se v veliki meri še nadaljuje, posebno v goratih krajih. Za naslednja tri leta je določeno za pogozdovanje 30 milijonov iir, zaradi česar se bo letni obseg pogozdovanja podvojil.
Povečanje industrijske potrošnje električnega toka. Od leta 1938 na 1939 je potrošnja električnega toka v Italiji narasla od 13.338 G8 na 15.806.27 milij. kv. ur. Predvsem je to veliko povečanje porabe toka pripisovati povečani porabi industrije. Med prvimi industrijami glede porabe električnega toka je elektrometalurška in elektrokemična industrija, katerih poraba toka je Narasla od 1.973.7 odn. 2.096.47 milij. kv. ur, na 2.655.7 in 2.481.26 milij. kv. ur. V kemični industriji je poraba toka narasla od 593.3 na 692.7, v kovinski industriji Od 643.4 na 711.4 in v strojni industriji Od 842.7 na 982.3 milij. kv. ur. Rudarstvo je povečalo porabo toka od 198.5 na 234. tekstilna industrija od 544.45 ha 582.66 (samo bombažna industrija je povečala porabo od 75.55 na 100.1 milij. ur, industrija jute, konoplje in volne od 169.6 na 209.8, industrija svile od 272.0 na 296.5 in volne od 49.56 na 51.6 milij. ur, dočim so razne ostale tekstilne industrije povečale porabo od 74.4 na 86.7 milij. kv. ur). Tudi potrošnja toka za pogon železnic je narasla od 1.479.95 na 1.777.3 milijonov kv. ur.
Trgovina s stavbnim lesom v goriški pokrajini. V Gorici je" bilo te dni zasedanje mtfdpokrajin-skega odbora Pokrajinskih korporadjskih svetov, na katerem so razpravljali o trgovini s stavbnim lesom, s posebnim ozirom na označbo posamezn h vrst lesa in izravnavanja proizvajalnih stroškov k obveznim prodajnim cenam. Temu 6estanku so prisostvovali zastopniki korporacij, sindikatov in skupin iz pokrajin: Videm, Gorica, Trst, Pulj in Ljubljana.
Benetke — trgovsko središče za hrvatsko trgovino. Po informacijah iz italijanskega vira bodo Benetke postalo važno središče za hrvatsko trgovino za severno Italijo. V Benetkah bodo velika skladišča lesa, žita in drugih hrvatskih proizvodov, ki bodo prihajali v Benetke po pomorski poti z Reke. Iz Benetk pa bodo šli nadalje po vodni poti tja do Milana in bodo tako Benetke j)ostale pre-skrbovalno središče posebno za Padovo dolino, kar se tiče hrvatske proizvodnje. Znano je namreč, da je Pad ploven za ladje do 600 ton in posebno les se bo lahko prevažal v večjih količinah za tvor-nice pohištva v Lombardiji, ki so osredotočene v Brianzi med Monzo in Cantujem. Računati pa je tudi s tem, da bo lahko blago prišlo tudi v Švico, ko bo vodna pot prišla do Velikega jezera.
Potrošnja mineralnih olj. Ecco di Roma piše, da je svetovna proizvodnja mineralnih olj narasla od 1918 na 1938 od 96.5 na 308.2 milij. ton. Slično se je razvijala tudi potrošnja. Leta 1939 cenijo svetovno potrošnjo na 277 milij. ton, kar pomeni v primeru z letom 1938 povečanje za 15 milij. ton. Poleg tega računajo, da so samo evropske oborožene sile v prvih 4 mesecih vojne leta 1939 potrošile okoli 23 milijonov ton mineralnih olj.
Pogon motornih vozil z domačimi sredstvi v Nemčiji. Iz poročila generala Schella je razvidno, da sedaj v Nemčiji porablja že nad 180.000 vozil pline za pogonska sredstva. Ti plini so domač proizvod.
Zakaj so Zedinjene države zasedle Grenlandijo. Lizbonski list Republica piše, da so Zedinjene države zasedle Grenlandijo radi tega, ker so tan< velika ležišča zlata, drugače pa je dežela popolnoma brez vrednosti.
Britanska zunanja trgovina pod ameriško kontrolo. Po vesteh iz Berlina je morala Anglija priznati Zedinjenim državam kontrolo nad svojo zunanjo trgovino. Po tej kontroli Anglija ne sme ponovno izvažati blaga, ki ga je kupila v Zedinjenih državah, poleg tega pa mora dovoliti ameriško kontrolo tudi nad izvozom svojega blaga. Ta kontrola bo obsegala eno tretjino angleške zunanje trgovine. Tako bodo Zedinjene države dobile v roko ves dosedanji angleški trg posebno v Južni Ameriki.
Maksimalne cene sadja v Belgradu. V Belgradu so določene naslednje najvišje cene za sadje, ki so naslednje: namizna jabolka, producent 9, veletr-govec U, mali trgovec 12 din, jabolka za vkuha-
____a Tcn n j:..	.
4.25 in 5.50 din, krompir I. vrste 2.50, 3 in 4 din, II. vrste 1.80, 2.40 in 3 din. Izven Belgrada imajo pravico določiti cene upravna oblastva I. stopnje, vendar morajo biti cene nižje ko v Belgradu.
Racionirnnje cigaret v Parizu. Dne 16. t. m je stopilo v veljavo v Parizu racioniranje cigaret. Namesto dosedanjih dveh zavojčkov cigaret bodo dobili potrošniki en sam zavojček cigaret na teden. Ženske ne smejo kupovati cigaret, ker je nakup rezerviran samo za moške.
Budimpešta notira srbski dinar. Po daljšem odmoru je sedaj madžarska nacionalna banka odredila zopet tečaj za srbski dinar. Tečaj za izplačilo je določen na 6.785 do 6.835 pengo za 100 dinarjev, Dne 10. aprila pred začetkom vojne je no-tiral dinar v Budimpešti 7.60—7.90.
Vsa grajska planota je en sam park
Spodnja krožna pot na »šancalic, čez katero gre
dijo obiskovalcu
Dolgo vrsto let je mesTna občina že urejala 'grajsko planoto, da bi napravila iz zapuščenih trat in neurejenih in redno se podirajočih šanc zaključeno enoto. Vsa ta dela so sedaj končana in je z njimi grajska planota mnogo pridobila. šele sedaj, ko čaka na obnovitev in preureditev ie še grajsko poslopje samo, lahko vsak obiskovalec opazi, kako nujno potrebna je bila obnovitev gradu. JLepo urejena okolica, prijetno speljane sprehajalne poti in številne, sres izbrane razgledne točke obetajo, da bo postal Grad eno najbolj priljubljenih sprehajališč y srcu Ljubljane. Svoj čas so bili redni obiskovalci Gradu le njegovi stanovalci in pa mladina. Danes se je to že spremenilo. Ob lepih popoldnevih, zlasti jeseni in spomladi je postal Grad tudi za vse druge že prijetno sprehajališče in ne več samo razgledna točka za tiste tujce, ki so si s kratkim razgledom hoteli ogledati vso Ljubljano zviška.
Je pa na grajski planoti tudi vse res premišljeno urejeno. Vzhodni rob planote krasijo prenovljene »šance«, ki so sicer dale več let dela, a sedaj s svojo slikovitostjo v ne majhni imeri povzdigujejo lepoto vse planote. Vsi obiskovalci občudujejo živahno zidovje, ki raste iz lepe zelene trate in gleda proti vzhodu. Velikansko trdnjavsko obzidje je bilo ustavljeno eredi razpada. Iz visokega zidu štrle ostrorobi ■kamni, zaliti s cementno malto, tako, da se gledalcu zdi, da se je obzidje nekako naježilo. iVrh tega obzidja vodi slikovito stopnišče na razgledno pot ob zunanjem robu in prehaja čez lepe, kamnite oboke na srednji krog »šanc«, ki imajo zgornjo in še spodnjo krožno pot. Proti jugu je bilo obnovljeno nekoliko nižje zidovje »šanc« in preurejeno v veliko teraso. Ta del je bil že lani končan. Z ostalo grajsko planoto ga je vezal široki drevored, ki gre od »šanc« naravnost proti glavnemu vhodu v grad. Na severovzhodni strani drevoreda so pod cestnim nasipom kopali grušč in zemljo, e katero so nasipali spodnjo lcrožno pot na »šancah«. S tem so pridobili precej prostora za razširitev in izravnavo ceste, ki vodi na Grad. Hkrati pa je pod nasipom in nad cesto pogledala na svetlo stopničasta gmota škriljevca, ki je s svojo rjavo barvo že od daleč opozarjala nase. Ker eo sedaj vsi nasipi že lepo ozeleneli, je v terasah zloženi škriljevec prijeten barvni otoček, ki ga še poživlja pestro cvetje, ki raste tako-rekoč iz si sal.
Srednji del grajske planote je čakal na ■ureditev do letos. Južno od glavnega drevoreda in nedaleč od gradu samega, je majhen griček, ki svoj čas ni bil niti dostopen občinstvu. Bil je tudi hudo zanemarjen. Letos je bil preurejen v prisrčno sprehajališče. Izpeljane so bile nove poti, svet je bil zravnan v terasah. Na najvišji ravnici grička se že pripravlja majhno otroško igrišče, medtem ko vodijo lepo speljane poti in steze na vse strani grajske planote. Tudi klopice so že postavljene in sveže posejana trava, ki jo mora seveda še varovati čuvaj, že poganja iz zemlje.
Okrog gradu so tudi bile prenovljene sprehajalne poti. Zanimiv je leseni mostiček, ki vodi skozi gozd južno pod grajskim poslopjem. Obnovitev gradu samega ob glavnem vhodu pa je v letošnjem poletju prav tako že storila lep korak naprej. Najprej so ob grajskem zidu in od vhodnega stolpa naprej proti zahodu zgradili mogočno obokano stebrišče, ki veže dva stolpa nad seboj. Tu bodo prostori nove, sodobno urejene grajske restavracije. Strop nad stebriščem je bil že zabetoniran. Zgrajen je tudi obok, setavljen iz rezanega podpečana, kateri bo povzdignil slikovitost glavnega vhoda
i,
razgledna steza na obokih. Z vseh strani se nn-slikoviti pogledi.
v grad in v restavracijo. Mnogo dela še čaka na tem koncu gradu, preden bo vsaj tukaj grad obnovljen. Vendar pa že sedanji obrisi kažejo, da _ bomo z obnovljenim gradom in urejeno grajsko planoto dobili v Ljubljani nad vse mikavno sprehajalno točko, ki bo v veliki meri povzdignila lepoto vse Ljubljane.
Staršem šolskih otrok
Kmalu se zopet odpro vrata naših šol. — Skrbnim staršem je mnogo na tem ležeče, da si otroci pridobe potrebnega znanja in se tudi v duhovnem oziru izpopolnjujejo. V prostem času je mladina vedno v nevarnosti, da zaide v družbo slabih tovarišev ali trati drugače čas v brezdelju. Mladega človeka je treba na kakršen koli način zaposliti, bodisi z lahkim delom, igro ali pošteno zabavo.
Med take dobre tovariše naših otrok štejemo v prvi vrsti dobro mladinsko knjigo ali časopis. Mladina bo našla v tem pošteno zabavo in si tudi pridobila marsikaj koristnega za poznejše življenje.
Mladinski list »VRTEC« je v zadnjih letih prihajal že skoraj v vsako hišo, kjer so šolski otroci. Povsod ga je bila mladina zelo vesela. Naredite še vi svojim otrokom to veselje in naročite »VRTEC« pri poverjeniku, ki je na vsaki šoli. Tudi odrasli bodo radi segali po pisani vsebini lisla.
Časopis je tako poceni, da vam za ta Izdatek ne bo žal. Pri skupne mnaročanju stane le 20 lir letno, a za posameznike 25 lir. Pri poverjenikih se lahko plačuje tudi mesečno (po 2 liri), naroča se pri upravi »VRTCA«, Ljubljana, Kopitarjeva 2 (Ničman).
Zdravstvena avtokolona v Dolenjskih Toplicah
Dne 16. julija letos se je mudila v Dolenjskih Toplicah zdravstvena avtokolona, katero je dala na razpolago fašistična vlada Ljubljanski pokrajina.
Zjutraj ob 8.30 je bil na kopališkem trgu sprejem zdravstvene avtokolone, katerega so se udeležili župan, občinski odborniki, učiteljstvo s šolsko mladino in prebivalstvo.
Zdravniki-špecialisti, kakor tudi drugo osebje, so imeli ves dan ogromno dela s pregledi in dajanjem navodil, ker 6e je prebivalstvo v polni meri poslužilo ugodnosti pregledov, poleg odraslega prebivalstva je bilo pregledanih tudi okoli 300 šolskih otrok, zelo veliko tudi majhnih izven-šolskih olrok in dojenčkov, zato zaslužijo zdravniki in ostalo osebje zdravstvene avtokolone vso zahvalo prebivalstva za njih požrtvovalno delo, za kar jim je iskreno hvaležno.
Na vseh oddelkih zdravstvene avtokolone, to je na internem, okulističnem, otroškem, otorino-laringološkem, zobozdravniškem in rentgenolo-škem je bilo ta dan izvršenih 2138 pregledov.
Dolžni smo izreči iskreno zahvalo Ekscelenci Visokem Komisarju, g. Petragnaniju, šefu italijanskega zdravstva in vodji zdravstvene avtokolone g. dr. Duceju, kateri se trudijo, za dobro zdravstveno stanje naše pokrajine.
Meranska loterija
Generalni inšpektor za loterije v finančnem ministrstvu je napovedal milansko loterijo 1941-XIX., katere čisti dobiček bo služil podpornim delom režima. Listki na prinosnika so sestavljeni z matrico in prilogo. Matrica ima poleg serije in številke na prvi strani prostor za vpis imena, priimka in naslova prodajalca. Tak napis mora biti na vsaki prodani matrici. Cena srečke je 12 lir, od tega dobi prodajalec 2 liri za vsako prodano srečko za stroške pri prodaji. Matrice z bloki morajo biti predložene z odgovarjajočim zneskom pri zavodu, ki razdeljuje bloke najkasneje na dan, ki sledi zaključku prodaje. Tega dne se morajo vrniti tudi srečke, ki so ostale neprodane. V začetku žrebanja bo finančno ministrstvo sporočilo skupno število prodanih srečk in vsoto premij. To ministrstvo bo tudi poskrbelo za uradni seznam žrebanj, ki bo objavljen na sedežu vseh občin. Premije za srečke zmagovalcev, katere je treba predložiti v 180 dneh po objavi uradnega seznama žrebanja po navedenem načinu, bodo plačane po finančnem ministrstvu predložilcu srečke. Tudi prodajalcem zmagovalnih srečk bodo podeljene določene premije. Te premije bo ministrstvo financ plačalo osebam, katere splošni podatki so navedeni na zadnji strani matrice srečk. Če bodo na zadnji strani matrice vpisani podatki več oseb, se premija v enakih delih razdeli na vse te osebe, razen če te osebe sporazumno ne zahtevajo druge razdelitve.
Prodane srečke, ki ne bodo v določenem roku predložene, ne bodo sodelovale pri žrebanju in razdelitvi premij.
šahovski turnir v Monakovem
Te dni se vrši v Monakovem velik evropski šahovski turnir, na katerem sodeluje cela vrsta znanih šahovskih prvakov. Turnir gre že proti koncu in kažejo se že njegovi končni obrisi. Po 12 kolu je stanje naslednje: Stoltz 8,5 (1 viseča partija), dr, Aljehiin 8.5, Ltindin 8, Foltys 7, Bogoljubov 6.5 (1 viseča partija), Nielsen 6.5, Richter 6, Rethy 5.5, Fuster in Rabar po 5, Mros 4 (1 viseča partija), Kieninger in Opočensky po 4, Cortlever 3.5 (1 viseča partija), Leepin in Rohaczek po 2 točki.
Nesebično delo

»Vsako pošteno delo je vredno tudi poštenega plačila!« To je zahteva, ob kateri ni vredno izgubljati besed. Kakor koli se veliko govori in piše o plačah, vsi priznavajo tn osnovno načelo, ki ga narekuje pravičnost. Nadnljna zahteva, naj bodo plače tolikšne, da bo delavcc mogel preživljati družino in tudi za starost dati nekaj na stran, si tudi žc splošno utira pot in je vedno več držav,, ki z zakoni urejajo to perečo socialno potrebo. Domala vsi že danes uvidevajo. da mora imeti tudi delavstvo tisti položaj v družbi, ki mu pq' njegovi pomembnosti pripada. Zahteva po pravični plači so danes enako tiče najbolj usposobi Ijenega kakor najhrezpomembnejšega delavca.
Oh tem pa mislimo povedati nekaj drugega, kar ne zadeva plačanega dela. Je to delo naših najboljših javnih in narodnih delavcev, ki ga v denarju sploh ni mogoče izmeriti in poplačati. Tisti, ki jih imamo v mislih, takega plačila tudi niso pričakovali, ker so se dobro zavedali, da nesebičnega in plemenitega dela v denarju sploh plačati ni mogoče, ampak more hiti poplačano samo v nebesih. Cim več smo kdaj imeli takšnih nesebičnih delavcev, tem bolj se je njih vpliv poznal med narodom in to zlasti med mladino. Pridobivali so na ugledu, zbrali okrog sebe veliko pristašev in častilcev zato, ker jih niso iskali, ampak so hoteli lo dobro delati. Kakor velika luč je bil njih zgled, ki je vabil za seboj tudi drugo plemenite duše in budil v vsakem bližnjem to, kar je v človeku najboljšega.
Niso bili to ljudje na visokih mestih. Odločujočih položajev tudi niso iskali, ljudje se pa niso vedno spomnili, kaj hi bilo prav in primerno. Toda zaradi toga ni bilo nobeno zamere. Ti zgledni naši narodni delavci, o katerih govorimo, so se zadovoljili s tem. da je vsak na svojem mestu in na svojem položaju, pa če tudi je bil družabno nizek in brezpomemben, po svojih najboljših močeh služil svojemu narodu. Za živih dni so tako tudi mnogi ostali skriti in nepoznani. Odkril jih je večkrat šele poznejši čas in potninrein razodel do tedaj nepoznano plemenitost in veličino.
Pravi človek, pravi narodni delavec ne moro svojega življenjskega dela prodati ne za denar ne za položaj, ampak ga more edinole ljudstvu podariti. Drugače ne gre in so tako tudi delali vsi veliki možje vseh časov. Zato in po tem so res tudi veliki. Darovali so se s kraljevim srcem, zato so postali nesmrtni v svojem narodu.
Danes živimo v junaški dobi. Dnevno beremo in slišimo o junaških činih in o žrtvah, o kakršnih nekoč niti sanjali nismo. V tej trdi dobi, ki v krvi kuje nov čas in novega človeka bi si želeli na vseh javnih področjih nesebičnih delavcev, ki bi s svojimi plemenitimi deli (ne praznimi besedami!) svetili v nižine sebičnosti, častihlepja in prerivanja na prve sedeže. Da bi s svojim iepini zgledom dvignili ravan našega mišljenja in hotenja na višino, ki bo primerna velikemu času, v katerem živimo!	-jn.
Šport
Snoei so odpotovali llirijani na plavalne tekme v Rim
Ljubljana, 16. sept.
Kakor smo že včeTaj poročali, je prejela plavalna sekcija SK Ilirije brzojavno povabilo iz Rima, da se udeleži plavalnih tekem, ki bodo v nedeljo popoldne v rimskem plavalnem stadionu. Vabilo, ki je prišlo iznenada, je_ našlo Ilirijane skoraj nepripravljene. V teku včerajšnjega dne je načelnik plavalne sekcije profesor čerček uredil vse formalnosti za potovanje, zvečer pa so že sedeli Žižek, Mibalek, Močan, Loeser in Pelhan v udobnem kupeju tržaškega brzovlaka.
»Zanimajo me prognoze«, sem nagovoril prof. čerčka, ki je po trudapolnem dnevu mirno vlekel pipo in čakal na odhod vlaka.
»Ničesar ne vemo. Sporeda tekmovanja nam niso sporočili in tudi glede naših fantov ne vemo točno, kakšnih časov so trenutno zmožni.«
»Po ekipi sodeč, katero so izbrali, bomo plavali najbrž samo v prostem stilu,« je dodal Mihalek.
»Kaj, če Vas bodo poklicali na 100 m hrbtno,« sem vprašal Pelhana. »Nastopil bom, što-perica pa bo pokazla 1:14,« se je kratko odrezal simpatični šprinter. Močan ga je popravil: »1:13 boš dosegel, saj bomo vendar jutri ob pol 11 že v Rimu in bomo trenirali!«
Da trenirali; morda v Tiberi, morda v novih bazenih rimskega stadiona ... Dr. Žižek jim
V bodoči restavraciji na Grada. Čudovito lep bo razgled na vso Ljubljano in okolic«
je podelil Športne prospekte Rima. Tam so posnetki velikih stadionov in lepih plavalnih bazenov. »Jutri opoldne bomo že trenirali...«
Posebno zanimiv bo nastop rekorderja žiž-ka. O njem vemo le to, da je nadarjen plavalec in da lahko preseneti. Njegovi rezultati so trenutno najbolj zagonetni.
»Ste merili letos svoje plavanje na 1500 metrov?« sem ga vprašal.
»Nisem. Razen tega sem zadnje dni veliko igral nogomet in imam trde noge. škoda, da nismo vedeli vsaj tri tedne prej, da moramo v Rim.«
Počasi se je, začel vlak pomikati v prijetno jesensko pokrajino. Pet mladih fantov je odpotovalo v Rim na plavalne tekme. Naj jih spremlja sreča junaška!
Skupen trening plavalcev v Rimu. Iz Rima poročajo, da so v plavalnem stadionu že zbrani najboljši italijanski plavalci, ki se pripravljajo pod strokovnim vodstvom za mednarodne tekme. V soboto in nedeljo bodo izbirne tekme, katerih se bodo udeležili tudi predstavniki Ljubljanske pokrajine. Kdaj in kje bodo mednarodne tekme, ni razvidno iz dosedanjih poročil,
10 zapovedi za gradbo športnih
• *vv
igrisc
Dr. Kari Diem, ravnatelj mednarodnega olimpijskega inštitua je objavil v svojem mednarodnem glasniku teh-le deset zapovedi za gradnjo športnih igrišč;
1.	Gradnja športnih igrišč je dolžnost, kultura igrišč pa ponos vsakega mestnega poglavarstva.
2.	Moderna občina mora skrbeti, da uredi toliko igrišč, da odpadejo na vsakega prebivalca vsaj trije kvadratni metri površine. To je minimum. Pravilno pa bi bilo, da je površina igrišč tako velika, da odpade na poedinca pet kvadratnih metrov.
3.	Gradite najpreje športne prostore za treninge, potem šele stadione za tekme!
Ločite pri športu otroke, ženske in moške, vsem pa dajte dovolj prostora!
5.	Denar za telovadnice, plavališča in igrišča naj dajo oni, ki ostajajo zunaj!
6.	Športno igrišče mora biti lepo. Površina naj bo zelena, obdana z drevjem in cvetočim grmičevjem. Prostora za gledalce naj bo rajši premalo kot preveč. Proč z reklamami in lesenimi plotovi!
7.	Pri vsakem igrišču naj bo tudi plavali-ščc. Ne zapirajte kopališč z ograjami, temveč pustite, da jih obdaja odprt svet z lepimi razgledi v naravo.
8._	Velika igrišča podelite v samostojne enote, ki tvorijo skupaj mestni športni park.
9.	Tekmovališče naj bo umetnina. Gradite v obliki podkve, ne pa v obliki ovalne arene. Tribune postavite tako, da bodo imeli gledalci sonce za hrbtom.
10. Igrišče brez športnega učitelja je kakor mož brez glave. Stadioi brez športne iole je mrtev,
SK Planina (lahkoatletska sekcija). V petek, 19. t. m. se vrši ob 16.30 na stadionu sestanek za vse juniorje in novince. Po sestanku bo izbirno tekmovanje. Vabimo vse juniorje in novince, da se polnoštevilno in točno udeležijo. — Načelnik.
Slovenska kolesarska zveza Ljubljana — službeno. Redna seja upravnega odbora bo v petek, dne 19. t. m. ob 19 v prostorih kavarne Vospernik, Stari trg št, 34. Dnevni red: organizacija kolesarske dirke za prvenstvo ljubljanske pokrajine. Ker se bo na tej seji razpravljalo tudi o zelo važnih zadevah in ukrepih pokrajinskega odbora, se pozivajo vsi odborniki, da se te seje sigurno in točno udeleže. — Tajnik.
Sestanek vseh kolesarjev. Sestanek vseh' kolesarjev, ki bodo tekmovali za prvenstvo ljubljanske pokrajine se vrši v petek dne 19. t m. ob 20. v prostorih kavarne Vospernik, Stari trg št. 34. Tega sestanka se lahko udeleže tudi oni kolesarji, ki nameravajo letos prvič tekmovati. — Tajnik Slov. kolesarske zveze Otrin.
Ilirijanske plavačice bo zanimalo, da si je ženska plavalna ekipa Nixe Charlottenburg letos že enajstič priborila naslov nemškega prvaka. Na drugem mestu je plavalni klub ASV iz Breslave.
Na konjskih dirkah v Berlinu je vladalo izredno zanimanje za nastop znamenitega italijanskega konja Niccolo delPArea. Na konjsko dirke v Hoppengartenu so pripeljali posebni vlaki velike množice gledalcev. Med njimi j« bil tudi nemški poslanik von Papen, starešina Unioncluba. Pri dirki na 2.400 m je bil triletni Niccolo ves čas v vodstvu in je zinagal v času 2:39.2. Dirka je bila tem bolj napeta, ker jo šlo za veliko nagrado berlinske občine, narii-reč za 100.000 RM. Drugo mesto je zasedel Nu-valori, tretje pa Orator.
Madžarsko nogometno prvenstvo je dalo preteklo nedeljo sledeče rezultate: Ferencva-ros-Gamma 5:3, Lampart-Salgoiarian 3:1, Ma-wag-AC Klausenburg 3:2, Szolnog-Elektromos 2:1 in Dimavvag-Szegedi BSE 7:2. Kakor vidimo, so zmagali favoriti.
Na atletskem mitingu v Krefeldu je Blask ponovno potrdil sloves najboljšega metalca kladiva. Njegov najdaljši met je znašal 55.62 m. Na isti prireditvi je tekel Scheurig 100 m v 10.6 sek., Siebert na 800 m 2:03.2 min in Rdff na 1.500 m 4:08.6 min.
Kainničan Tone Cerer je nastopil na plavalnih tekmah v Celovcu in zmagal na 100 m prsno s časom 1:12.6. Kakor poročajo, je preplaval vso progo v »metuljčku«
Tudi Zagrebčani se pritožujejo nad prekratko letošnjo plavalno sezono. Kljub vsemu pa so dosegli na prvenstvu HPšK Zagreb par dobrih rezultatov: najboljši med dobrimi je bil mladi Miloslavič, ki je preplaval 50 m prosto v 28 sek., 100 m prosto v 1:03, 100 m hrbtno pa v 1:17.2. Na 100 m prsno sta dosegli Fischerjeva in Petkovičeva tele čase: 1:37.4 in 1:38.5.
Novica o sijajnem uspehu slovenskih lali-koatletov v Schiu se je včeraj z bliskovito naglico razširila med vsemi ljubljanskimi krogi. V nedeljo, 21. t. m. čaka naše atlete še ena, pač mnogo trša preizkušnja. Nastopili i.odo v milanski areni na mednarodnem mitingu, na katerem bodo sodelovali poleg Italijanov tudi Madžari in Švedi. Po poročilih iz Milana sodimo, da bo inž. Stepišnik nastopil spet v metanju kladiva, Milanovič v skoku v višino, Košir pa v teku na 1.000 in morda tudi na 5.000 m. Od Milanoviča ne moremo kaj posebnega pričakovati, ker je neverjetno, da bi še letos skočil bolje kot 1.80 m. Tudi Koširju, ki je v rekordni formi, ne moremo prerokovati najboljšega plasmana. Imel bo težko mednarodno konkurenco. Največ pričakujemo od Stepišni-ka, ki bo imel lepo priliko potrditi sloves najmočnejšega metalca na Bnlkanijadali
Madžarska vuli s 4 :2. V teniški tekmi za rimski pokal so zmagali Madžari proti Hrvatom in prevzeli vodstvo v razmerju 4 :2. Kakor znano, je Punčec bolan in ne more sodelovati. Hrvati nastopajo s Pallado, Mitičem, Strokom in Bra»»-viSem,
novice,
Koledar
Petek, 19. septembra: Kvstre; Janiiarij, škof in mučenec; Konstancija, devica in mučenica.
Sobota, 20. septembra: Kvatre; Evstahii, mučenec; Agapit I., papež.
Novi grobovi
+ Dr. Josip Tavčar, znani zobni zdravnik v Ljubljani, je odšel v večnost po kratki bolezni. Pogreb bo v petek, 19. septembra ob treh popoldne iz kapelice sv. Jožefa na Žalah. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim svojcem izrekamo svoje sožalje,
■f" Guinot Alain je umrl v starosti 75 let v Ljubljani. Pokopan bo v petek, 19 septembra ob pol treh popoldne iz kapelice sv. Krištofa na Žaloh. Naj v miru počiva! Njegovim svojcem naše sožalje 1
•
—	Začetek šolskega pouka. Prosvetni oddelek Visokega Komisariata sporoča javnosti, da se začne redni šolski pouk v šolah dne b. oktobra. Šolska sv. maša pa bo 4 oktobra.
—	Italijanščina na Trgovskem učilišču Robida, Trnovska ulica 15. Začetniški tečaj v ponedeljek in četrtek. Telefon 40-48.
—	Knjige »Slovončeve knjižnice« bodo obsegalo ca 200 strani, formata 14x20 rni. Knjige bodo z žico vezane, ovitek kartonski z lepimi naslovnimi ilustracijami. — Knjige bodo lahko v okras vsaki knjižnici. — Naročite *e takoj na vseh 24 knjig »SUnenčeve knjižnice« pri naših zastopnikih v vaših krajih, ali z dopisnico na upravo »Slovenca«
—	Dogon goveje živine. Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino priredi v prihodnjem tednu tele dogone za govejo živino: v torek. 23. t. m. v Kočevju: v torek, 23. t. m. v Stični; v sredo, 24. t. m. v Dolenjem Logatcu in v sredo. 24. t m. v Ljubljani. — Strokovna mesarska združenja naj pošljejo iz vsakega sodnega okraja na najbližji dogon po enega ali dva pooblaščena zastopnika zaradi prevzema odkupljene živine.
—	šmarješke Toplice so izdale nov prospekt. Od.vojne sem smo pogrešali novo turistično literaturo in je zato dokaj razveseljivo, da se je odločila uprava šmarjeških toplic pri Novem mestu izdati ličen in skrbno sestavljen prospekt. Prospekt obsega seveda le besedilo in je brez slikovnega gradiva. Pa tudi v tej obliki bo zani-mancem prav dobro služil, saj obravnava v dvanajstih točkah, kar hoče vedeti letoviščar ali bolnik, preden se poda v zdravilne toplice. Predvsem moramo opozoriti na odstavke: prometne zveze, zdravilne posebnosti, podatki o zdravniku, sprehodi in izleti, gostišča (z obširnim opisom novozgrajenega komfortnega hotela Topliški dom ter cenik, ki navaja za sedanje čase res izredno nizke rene. Kdor se zanima za oddih ali zdravljenje v šmarjeških toplicah, naj piše po prospekt upravi toplic, pošta Šmarje pri Novem mestu, ali ga naj vzame « potovalni pisarni CIT v Ljubljani.
—	Pri osmrtnic; gosp. Ludvika Avšifa v »Slovencu« dne 18. t. m. mora biti pravilno: višji davčni inšpektor in ne bivši, kakor je bilo priobčeno.
Zastopniki! Pridobite čim več na-ročnikov za »Siovenčev koledar« !
—	Lepi septembrski dnevi. Jutranja nizka megla na širnem Barju, čigar celotna površina je izmerjena na 15.700 ha in ki predstavila zjutraj prav lepo megleno jezero od Ljubljane tja do Vrhnike in Želimlja, je v četrtek valovila le nekaj ur. Kmalu je posijalo sonce in ogrevalo okolje. Napovedujejo se še nekateri lepi dnevi, kajti barometer se dviga in je njega stanje tako visoko, ko vedno naznanja lepo. V sredo je barometer zjutraj dosegel 771.6 m/m. podnevi se je še nekoliko dvignil, pa je v četrtek zjutraj prav za lasek padel na 771.5 m/m ter se nato do opoldneva dvignil še više, na 773 m/m. Jutra so drugače hladna in je bila v četrtek v tem mesecu najnižja temperatura +5.4C, v sredo pa najvišja +17" C. V četrtek je bilo nebo jasno in čisto, vladalo je skoraj celi dan brezvetrje. Za vsa jesenska dela na polju so taki dnevi najpripravnejši in zato okoličani hite z vsemi deli, kopljejo krompir in orjejo za zimsko selev.
Ljubljana
1 Stenografijo in strojepisje potrebujete v vsakem poklicu, zato obiskujte šestmesečni tečaj na Trgovskem učilišču Robida, Trnovska ul. 15.
Začetek v ponedeljek, 22. šepet. Telefon 40-48.
1 Stolna kongregaclja Marijinega varstva za gospe vljudno obveča vse svoje članice, da bo prvi redni shod v novem kongregarijskom letu v petek, dne 19. t. m. oh 17 v kongregacljski kapeli.
1 Ravnateljstvo Državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani obvešča svoje učence in učenke, da se bo pričelo šolsko leto 1941-42 dne 4. oktobra 1941 z otvoritveno sv. mašo ob 9 v trnovski cerkvi. Po sv. maši se zbere dijaštvo v svojih učilnicah,
1 Potrdila za lansko cnpljcnjc otrok zoper da-vieo bo mestni fizikat začel razdeljevati v Mestnem domu prihodnji teden, in sicer.za otroke z začetnimi črkami A—E v ponedeljek, 22. t. m., začetnicami F—J v torek, 23. t. m., z začetnicami K—M v sredo, 24. t. m., z začetnicami M—R v četrtek, 25. t. m. in z začetnicami S—Ž v petek, 26. t. m. Opozarjamo, naj starši in skrbniki otrok ne hodijo po potrdila druge dneve kot zanesljivo samo tisti dan. ki je določen za razdelitev potrdil po začetnirj njihovega priimka. Učenke in učenci, ki so bili lani cepljeni v šolah, bodo potrdilo dobili pozneje v šolah, saj za sprejem v šolo ta potrdila še niso potrebna.
1 Prošnje za cement še vedno prihajajo na meslno županstvo in zato opozarjamo interesente, da mestna občina nima več cementa na razpolago ter so zato vse lake prošnje popolnoma neuspešne.
1 Stalna razstava gob na živilskem trgu bo že jutrišnji petek gospodinje poučevala, katere gobe naj kupujejo in nabirajo za prehrano. Mestni tržni urad je namreč pridobil našega slovitega propa-gatorja in poznavalca gob g. Anteja Bega in tudi njegovega med gobarji enako priznanega 6ina, da bosta odslej V6ak dan napolnila z užitnimi in strupenimi gobami omarico, ki bo visela na semenišču ob prodajalkah gob. Razstavljene gobe naj si go-6j»clinje in sploh prijatelji gob na(anko ogledajo ter jih primerjajo z gobami, ki so na prodaj, obenem pa tudi spoznajo, kakšne je treba nabirati, kuhati, vlagati in sušiti. V tej stalni mali razstavi bodo vedno razstavljene one gobe, ki rasto v ljubljanski okolici ter jih ljudje prinašajo na ljubljanski trg.
1 Glasbena akademija. Priglase novih slušateljev za sprejem na Glasbeno akademijo sprejema rektorat do 23. t. m. Sprejemni izpiti bodo v roku od 25.—30. septembra. Vpisovanje od 1.—15. oktobra. Na Glasbeni akademiji se poučuje kompozicija in dirigiranje, solopetje^ klavir, violina, violončelo, orgle ter igralska umetnost (dramska in operna). Razen tega ima Glasbena akademija poseben oddelek za glasbene pedagoge. Informacije brezplačno v pisarni Glasbene akademije.
1 Železniški tir polagajo skozi Latermanov drevored. Ta teden so začeli železniški delavci polagati začasni železniški tir skozi Latermanov drevored do velesejma. Začasni tir se odcepi od dvotirne železniške proge 50 korakov na levo od glavnega železniškega prelaza, ki vodi v Tivol^ Ob železniškem prelazu je začasni tir že položen in tudi že ukopan v pešpot, tako, da sprehajalcev niti najmanj ne moti. Edina razlika na prelazu je sedaj ta, da je treba prekoračiti 3 tire, od ka» terih sta oba tira stalne železniške proge, zavarovana z zapornicama, dočim leži začasni tir ne^ zavarovan. Tir je speljan nato z lahkim ovinkom naravnost v Latermanov drevored, kjer prav sedaj delavci pritrjujejo tračnice na gosto položene hrastove pragove. Pragovi in tračnice so že pripravljeni do križišča Latermanovega drevoreda s podaljškom Puharjeve ulice, ki gre mimo nekdanjega kina Tivolija proti Tivolskemu gradu. Prihodnji teden bodo tir dogradili do veseličnega prostora velesejma. Tir bo ostal položen po La-termanovem drevoredu le toliko časa, da bodo prepeljali na razstavišče lokomotive in tovorne vagone z razstavnim blagom. Nato bodo tir odi stranili, tako da bo za časa velesejma Later-> manov drevored dostopen za pešce.
1 Cepljenje na Viču. Obvezno cepljenje proti davici bo jutrišnji petek, 19. t. m. v ljudski šoli na Viču ob 16.20. Cepljenje je strogo obvezno ter bodo starši ali skrbniki otrok zaradi prekršitve te odredbe kaznovanj z globo do 1000 lir. Cepljenja so pa oproščeni samo tisti otroci, ki so bili
širši in ožji nevarnostni okoliš v Ljubljani
Ta meja se pri zaščiti pred napadi iz zraka večkrat omenja in zato mora lo mejo vse prebivalstvo natanko poznati ter vedeti, da v ožji nevarnostni okoliš spadajo ne glede na višino ali velikost vsa poslopja, ki leže v teh mejah, poleg tega pa tudi obe strani mejnih cest.
Meja med širšim in ožjim nevarnostnim okolišem gre od križišča Gosposvetske in Celovške reste z železnico proli jugu po železnici do Oraž-nove ulice in po Tržaški cesli proti severovzhodu do Aškerčeve ceste, nalo spet proti jugu do Ulice rimske legije in ob rimskem zidu po Mir.ju ter nazaj proti severu po Gorupovi ulici, nato po Cesti 29. oktobra, Zoisovi cesti na Krakovski nasip in po njem na Trnovski pristan do Mandelče-ve (prej Švabičeve) ulice, tu pa čez Ljubljanico naravnost v Zvonarsko ulico in daije t>o njej na Karlovško cesto do Grubarjevega prekopa. Po levem bregu Grubarjevega prekopa gre meja dalje prav do mosta Dolenjske železnice pri klavnici ter dalje po železnici čez Kodeljevo tudi še po Vodmatskem mostu čez Ljubljanico, nato pa, po Zaloški cesti do Marenčičeve ulice, nekoliko časa po njej, nato pa meja preskoči na Zakotnikovo ulico ter teče čez železniško progo okrog tovarniških kompleksov in po Tovarniški ulici pride na Pokopališko ulico, se obrne po njej na jug do Mokronoške (prej Bazoviške) ulice, nadalje pa vzporedno z železnico v Zeleno jamo in odtod po Ljubljanski cesti ter na levo za tovarno za klej po Savski cesti na Šmarlinsko cesto, po Šmartinski cesti nazaj do Vilharjeve ceste in po njej na Tyr-ševo ceslo, nato pa po Tyrševi cesti do Kalanove ulice, po njej do Linhartove ceste in po njej, na Celjsko ulico do Ipavčeve ulice, tu pa spet na Tyrševo cesto ter z nje na levo okrog stanovanjskih blokov Vzajemne zavarovalnice in železnlčar-skega fonda ter bežigrajske šole za stadionom na Koroščevo ulico ter po njej na Tyrševo resto do Livarske ulice, po Livarski na Parmovo (prej Ko-baridsko) ulico in po njej do Trstenjakove ter na sever po Lavričevi ulici na Borutovo, spet na sever v Podmilščakovo do Janševe ter po Janševi
ulici čez železnico in ob Kavškovi ulici dalje r.a Gasilsko cesto do Celovške in po njej do stare mestne meje, nato spet po drugi strani Celovške ceste nazaj na železniško križišče pri kopališči* Ilirije.	....	..
Stanovanjska poslopja izven te meje, t. j. nit periferiji mesta ali v redkem naselju so v tako imenovanem širšem nevarnostnem okolišu, kjef so obvezne le požarne varnostne odredbe, drugj* zaščita pa je samo priporočena. Za industrijske obrate in za večje zavode so pa zaščitni ukrepi obvezni ne glede na nevarnostni okoliš.
Vse mesto ,ie neglede na nevarnostni okoliš razdeljeno še na 11 okolišev z osrednjimi okoli*-škimi postajami za gasilsko, tehnično in zdravstveno službo, ki naj v sili pomagajo hišni zaščitj. Najgostejši so trije notranji okoliši, ki se pa V celoti nahajajo v ožjem nevarnostnem okolišu, V^i ti trije okoliši imajo gasilsko okoliško postajo v Mestnem domu, za druge službe so pa urejene naslednje okoliške postaje: za prvi okoliš v kre-siji, za drugi okoliš na učiteljski šoli, za tretji okoliš pa na Mladiki. V f. okolišu je 435 hiš, ,v II. celo 567, v III. pa 335 hiš. kjer povsod mora bili izvpdena hišna zaščita. Močnejši so še V. okoliš v Mostah s 306 hišami, VIL okoliš v Spodnji šiški s 187 in VI. okoliš za Bežigradom s 158 poslopji, kjer je hišna zaščita obvezna.
Mestni zaščitni oddelek bo objavil tudi še podrobni razpored okoliških poslaj za vse mesto.
lani vsaj Že dvakrat cepljeni zoper davieo, in tudi oni otroci, ki jih zaradi bolezni oprosti pri cepljenju navzoči uradni zdravnik.
1 Seznami davčnih osnov gostilničarjev z začetno črko R—Z so tudi že razgrnjeni na magistratu, zato opozarjamo interesente, naj si jih oo
I.	oktobra ogledajo v vratarjevi sobi v pritličju leve hiše mestnega magistrata.
1 Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani vabi otroke, ki so sodelovali v pretekli sezoni pri mladinskih igrah v Operi, naj se zglasijo v petek, 19. t. m ob 16 v Operi.
1 Zavese za okna, posteljna pregrinjala, preproge, tekače, odeje dobite pri Goričar, Ljubljana
—	Sv. Petra cesta
1 Tiskovine za zglaševanje težakov ▼ oktobru. Mestni preskrbovalni urad vabi vse tvrdke, ki so priglasile težake, naj pridejo najkasneje do petka, 19. t. m. med uradnimi urami od 8—12 v
II.	nadstr. Mestnega doma, soba št. 7, po priglas-nice za vpis težakov za mesec oktober. Te, natanko po predpisu izjx>lnjene priglasnice morajo biti zanesljivo vrnjene mestnemu preskrbovalne-mu uradu najkasneje do sobote. 20. t. m. do 13, ker zamujenih naznanil nikakor ne bo mogoče prevzeti. Podjetja, ki imajo svoj sedež na ozemlju mestne občine ljubljanske, morajo tu naznaniti vse svoje težake neglede, v kateri občini ti delavci stanujejo ali delajo. Ker je bilo za mesec september mnogo priglasnic zelo površno iz-jiolnjenih. zlasti jih je bilo pa dosti brez j>odat-kov o tvrdki, vrsti obrata in sedežu tvrdke ter celo brez podpisa, posebno so bili pa nepojxilni podatki v rubriki »vrsta delavca«, opozarjamo, da morajo biti priglasi popolnoma vestno izpolnjen! v vseh rubrikah. Rubriko »vrsta delavca« je treba popolniti z enim od nazivov, ki so navedeni v opozorilu na hrbtni strani prijave. Osebe, ki ne opravljajo telesno težkega dela, kakor je pojasnjeno na hrbtni strani priglasnice, ne smejo biti vpisano V priglasih za mesec september so bile vpisane tudi osebe ženskega spola, ki jih pa v smislu opozorila na hrbtni strani priglasnice ni mogoče imeti za težake.
1 Mleko za dojenčke. Na mleko dojenčkov stavimo prav posebne zahteve, saj vemo, da je mleko, ki odraslim prav nič ne škoduje, večkrat za dojenčka pravi strup Dečji dom (Higienski zavod — odd. za zdravstveno zaščito mater, dojenčkov in otrok) namerava pokreniti akcijo za dobavo svežega, higieničnega mleka z zvezi s Prevodom. Da se ugotovi približna količina potrebnega mleka za dojenčke v Ljubljani, prosimo matere, ki reflektirajo na tako mleko, da osebno ali pismeno priglase svojega dojenčka z navedl>o okraja, v katerem stanujejo. Prevod namerava razdeliti mesto na potrebno število okrajev in v vsakem okraju določiti mlekarno, v kateri bi v jutranjih urah dobivale matere higienično mleko za dojenčka. Mleko bi se delilo v surovem stanju in bi ga vsaka mati po predpisu doma pripravila.
1 Zahvala, Ko po 46. letnem poslovanju preneham s posredovanjem služb, se ob tej priliki vsem svojim Jtevilnim naročnikom, delodajalcem in delojemalcem najtopleie zahvaljujem za izkazano mi zaupanje. — T. N o v o t n y, Ljubljana.
Radio Ljubljana
Petek, 19. septembra: 7.30 Poročila v slovenščini — 7.45 Pesmi in melodije — 8.15 Radijsko poročilo, vmes pa ob 8.00 čas — 12.30 Radijska poročila v slovenščini — 12.45 Orkestralna operna glasba — 13.00 Cas. Radijska poročila — 13.15 Poročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini — 13.17 Radijski orkester pod vodstvom Draga Maria Šijanca — 14.00 Radijska poročila
—	14.15 Violinska glasba pod vodstvom Mannoja
—	14.45 Radijska poročila v slovenščini — 17.15 Koncert pianista Franca Foglija — 17.35 Koncert violončelisla Kamila Oblaka — 19.00 »Parliamo 1'italiano«, dr. Leben — 19.30 Radijska poročila v slovenščini — 19.45 Pisana glasba — 20.00 Cas. Radijska poročila — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini — 20.30 Simfonični koncert pod vodst. Giuseppeja Morillija — 21.15 Komorni radijski orkester in zbor pod vodstvom Praga Marija Šijanca. Operetna glasba — 22.00 Violinski koncert Alberta Dermelja, pri klavirju Marijan Lipovšek — 22.45 Poročila v slovenščini.
Lekarne
Nočno službo Imajo lekarne: Dr. Kmet, Dunajska cesta št. 43; mr. Trnkoczy ded.. Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelenburgova ul. 7.
Poizvedovanja
Ušla je svetlomodra papiga, ki sliši na ime »Kokica«. Prosi se javiti — proti nagradi — Ilann, Križevuiška 2-1.
Iz Spodnje štajerske
Glavne šole ustanovljene. Oblast je dne 16.
septembra odprla na Sp. Štajerskem poleg dosedanjih ljudskih šol tudi tako imenovane »glavne šole«. V Mariboru samem so štiri, pa tudi po drugih večjih krajih so ustanovljene take glavne šole, kjer je zlasti velik naglas v pouku nemščino. Te šole imajo nalogo šolarje usposobiti za razne obrtne poklice, zraven pa tudi za druge višje šole. kakor na primer za učiteljišče, višjo gospodarsko šolo, obrtno šolo itd. Največ ur bo nova šola posvetila učenju nemščine, ker je njen namen, mladino vzgojiti za zavedne Nemce ter za sposobne delavce Hitlerjeve Nemčije, katera pod Adolfom Hitlerjem dozoreva v mogočno državo nemške zgodovine. — Tako naglaša pomen nove šole glasilo štajerske domovinske zveze »Marburger Zeitung«.
Zborovanje štajerske domovinske zveze v Ptnjn je bilo dne 12. septembra v društvenem domu. Zborovanja se je udeležilo nad 1000 ljudi, ki so poslušali govor voditelja delavsko-politične-ga urada Lenza, kateri je razlagal čas in narod-no-socialistično gibanje. Zborovanje je imelo namen, ljudi seznaniti z miselnostjo narodnega socializma, da bi ljudje bili zreli za nove ideje. Govor je bil klic vsem, ki so dobre volje, naj se zavedo prekrasne priliodnjosti, ki čaka vse Nemce.
Taborišče nemške mladine Je bilo te dni končano pri Mariboru. Taborjenja so se udeleževali prapori iz Slovenske Bistrice, Konjic, Šent Lovrenca, Šent Ilja, Frama in s Pragerskega. Bilo j je celo mestece samih šotorov, nad katerimi je vihralo nad 100 praporov. Vaditelji so imeli lahko delo, ker so mladci bili zelo vneti, saj jim je čas ' med igrami in športom naglo minil. Pri skušnjah sta se najbolj postavila prapora iz Celja in Pra-1 gerskega.
' II0U ORE ' • . •' ; ..
Iz Trsta
Vsak košček zemlje mora biti obdelan. Sedaj pred pričetkoin zimskih setev se je pričela po vseh julijskih provincah velika propagandna akcija za čim boljšo izrabo zemlje. Vsak košček zemlje mora biti obdelan — to je sedaj geslo, ki mu bodo kmetje radi sledili, saj sami vedo, kako je to potrebno. Posebno pa je potrebna ta akcija v neposredni okolici Trsta in v mestu samem, kjer je še veliko zemlje, ki bi se ddla izrabiti za obdelavo ter bi prinašala veliko koristi. To zemljo bo treba sedaj nn jesen pred nastopom zime prekopati in preorati, da bo na spomlad pripravljena za setev.
Odobritev javnih del. Vrhovni svet za Javna dela v Rimu je odobril načrte za številna velika javna dela v julijskih provincah. Med temi omenjamo predvsem elektrifikacijo avtobusne proge v Trstu: Piazza Constanzo Ciano—Scoglietto. Na tej progi so do sedaj obratovali avtobusi, po novem načrtu pa bo elektnficirana ter bodo avtobuse nadomestili s trolleybusom (filovia). Med ostalimi deli so predvidene gradnje velikih vodovodov v Istri, otvoritev svoječasno opuščenih salin v istrskih mestih, otvoritev rudniškega bazena v dolini Reke. Vsa ta dela so velikega pomena za gosjjodarski razvoj julijskih provinc ter za zaposlitev dorračega prebivalstva.
Delavci za Nemčijo. Pri fašistični delavski jjokrajinski zvezi v Trstu se je odprl poseben nemški urad za zbiranje industrijskih delavcev za Nemčijo.
Iz Goriške pokrajina
Poroka. Poročil se je g. Berto Ravhar, trgovec, sin znane trgovske hiše v Komnu, z gdč. I. Ukmarjevo, hčerko ugledne družine v Avberju. Obilo sreče I
Strela je udarila. Zadnjo nedeljo okrog ene ponoči je v Budanjah udarila strela v dimnik neke hiše, ga razrušila in po zidu zginila v zemljo. Pri tej priliki je onesvestila 27-letno gospodinjo Terezijo Praček, ki je šele po več urah prišla k sebi.
Po operaciji je umrla. Gospa Frančiška Nus-dorfer, že priletna, 72-lelna žena iz Ajdovščine, je bila v Trstu operiiana. Ko se je vrnila domov, je mirno v Gospodu zaspala. Bila je blaga žena. /lasti otroci so se radi smukali okrog nje, ker jim je vedno kruh z medom sladila. Bog ji daj po hudem trpljenju večni mir, ostalim pa naše sožalje!
Izdelovanje masla. Prefekt goriške pokrajine je izdal odlok, s katerim ureja pridelovanje masla v deželi. Odlok določa: 1. vse sirarne, bodisi socialne, industrijske ali zasebne, tudi sirarne na planinah morajo v septembru in oktobru t. 1. izdelati najmanj 2500 kg masla na vsak kvintal mleka, ki ga predelajo; 2. vsi obrali, ki sedaj izdelujejo samo maslo, morajo tudi nadalje delati samo maslo, in sicer najmanj 4 kg masla na vsak kvintal predelanega mleka. Ves izdelek masla morajo vse mlekarne in sirarne — zadružne ali zasebne — oddati konzorciju mlekarn za Zgornjo Soško dolino (Claigo), ali pa tvrdki Bratje Postir v Romansu ob Soči. Z drugim odlokom je strogo prepovedana kupčija s pinjami. Kdor ima domačo pinjo, jo mora javiti občini, ki bo nadzorovala, da ne bo izdeloval masla.
POSTNI Pl LOT
__ Medtem, ko se je Mišek bližal letališču, vodeč s seboj oba ujetnika in zrakoplov, se je že vse mesto zbralo na letališču. Bilo je vpitja, vzklikov in gneče nič koliko!
T0NIC0 DIG E S TIV 0 :
LIKER
JE KREPCILtN IN VAM URAVNA PREBAVO
»Na, vidiš, zdaj pa, Mišek!« je dejal kapitan.
»Tako je,« je odvrnil junaški pilot. »Pa veste, da mi ni nič všeč, da je te igre že konec? Ta bitkn je bila prekrasna reči«
Seveda je šel po vsej deželi glas o brez-primernem Miškovem junaštvu. V vseh časopisih je bila na dolgo in široko opisana življenjska pot Miška. Kdor je le mogel, je prihitel na letališče, tla na lastne oči vidi tega junaka in njegovo ljubko Miško.
»Živijo!« «so se dvigali veseli vzkliki v nebo. »In vse je storil sam in po svojih načrtih!« so vpili nekateri.
»Pa jaz. ki sem hotel, da bi ta fant postal mehanik!« si jc ui-jui Sulicc iu se udaril po čelu.
KULTURNI OBZORNIK
Razpis gledališkega abonma na za sezono 1941-42
Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani je pripravila za dramo in opero svoj sporedni načrt. V bodoči sezoni bo uprizorjenih v drami 20 del, v operi pa 18. Razen tega bodo v obeh gledališčih ponovljene najuspešnejše predstave iz prejšnjih sezon.
Drama bo črpala svoj letošnji repertoar iz naslednjih del: Klasiki: Shakespeare: Hamlet, Kar hočete, Antonij in Kleopatra; Sheridan: Šola za obrekovanje; Goethe: Ifigenija; Molife-re: Šola za žene; Calderon: Dama škrat; Mari-vaux: Igra ljubezni in naključja.
Italijanski pisatelji: Goldoni: Kavarna, Zdraha na vasi, Lažnik; D'Annunzio: Mrtvo mesto. Jorijeva hči; Pirandello: No-coj bomo improvizirali, Prijateljica žensk; Aleši: Catarina del'Medici; Tigoli: Hiša v megli; Plato-Zacconi: Sokratov zagovor; Gianinni: Pobesneli suženj.
Slovenski pisatelji: Cankar: Kralj na Betajnovi; Jurčič-Kersnik-Govekar: Rokov-njači; Leskovec: Dva bregova; Jalen: Doni; No-vačan: Veleja; Trdinova: V provinci; Kreft: Kranjski komedijanti.
Pisatelji drugih narodov: Dostojevski: Idi'jot; Ostrovski. Brez dote, Talenti in občudovalci; Čehov: Tri sestre; Ibsen: Stavbenik Solness; Bergman: Marcurell; Držič-Rupel: Boter Andraž (Dundo Maroje); Hauptmann: Doroteja Angermann; Rosegger: Vesela božja pot; Efimiu: človek, ki je videl smrt.
Opera bo črpala svoj letošnji repertoar iz naslednjih del: iz nemškega poznoba-ročnega sloga: Gluck: Orfej in Evndika,
Iz italijanske klasike: Rossini: Se-viljski brivec; Donizzetti: Don Pasquale.
Iz italijanske romantike: Verdi: Rigoletto, Moč usode. Aida.
Iz nemške romantike: Wagner: Par-sifal.
Iz francoske romantike: Massenet: Manon.
Iz slovanske romantike: Smetana: Prodana nevesta, Čajkovski: Pikova dama, Borodin: Knez Igor.
Iz italijanskega verizme: Pucci-ni: Boheme, Mascagni: Prijatelj Fritz.
Iz povojne moderne (itaj.): Respi-ghi: Belfagor; Alfano: Sakuntala.
Iz povojne moderne (slov.): Švara: Kleopatra.
Iz klasične operete: Johann Strauss: Netopir; Millocker: Dijak prosjak; Heuberger: Ples v operi.
V	letošnji sezoni bo sprejemala uprava Nar. gledališča abonente za naslednje abonmaje: Pre-mierski abonma, stalna abonmaja Sreda in Četrtek ter abonmaja A in B. Premierski abonma dobi vse premiere, ki bodo na poljuben dan v tednu (razen ob nedeljah in praznikih), abonmaja Sreda in Četrtek bosta imela predstave ob sredah in četrtkih, abonmaja A in B pa na poljuben dan v tednu (razen ob nedeljah in praznikih). Vsak abonent dobi v sezoni 38 predstav; 20 dramskih in 18 opernih ter operetnih.
Uprava NG bo pričela sprejemati abonente v torek, 9. t. m. ob 10 v veži dramskega gledališča do 12 in od 15 do 17. Abonentom lanske sezone bodo njihovi sedeži rezervirani do sobote, 18. t. m. Od ponedeljka, 15. t. m. dalje pa bodo vsa razpoložljiva mesta na razpolago novim interesentom.
Cene premierskega abonmaja in stalnih abonmajev Sreda in Četrtek, so za 10% višje od abonmajev A in B, vendar pa še vedno zelo nizke, saj uživa privatni abonent v razmerju z dnevnimi cenami 20%, državni in samoupravni uradniki pa celo 30% popusta.
Abonma je plačljiv v 10 zaporednih mesečnih obrokih; prvi obrok pri vpisu.
Cene so naslednje: Splošni abonma. Loža v parterju (4 osebe) 10 obrokov po 194 lir, uradniški abonma 170 lir; lože I. reda št. 1—5 104 lir, uradniški 170 lir; lože I. reda št. 6—9 205 lir, uradniški 180 lir; parter I. vrsta 53 lir, uradniški 46 lir; II. in III. vrste 48 lir, uradniški 43 lir;
IV,—VI.	vrste 42 lir, uradniški 37 lir; VII,—IX. vrste 42 lir, uradniški 37 lir; X.—XI. vrste 36 lir, uradniški 32 lir; XII,—XIII. vrste 30 lir, uradniški 27 lir; balkon I. vrste 36 lir, uradniški 32 lir; II. vrste 30 lir, uradniški 27 lir; III. vrste 27 lir, uradniški 24 lir; galerija I. vrste 21 lir, uradniški 18 lir, II.—III. vrste 17 lir, uradniški 15 lir, IV.—
V.	vrste 14 lir, uradniški 12 lir.
V	Operi sta na novo angažirani altistki Franja Golobova in Bogdana Stritarjeva, nadalje lirski tenor Anatol Manoševski in bas-bariton profesor Mirko Pugelj. Kot stalni gost bo sodeloval Julij Betetto, gosta za večje število predstav bosta: Zlata Gjungjenčeva in Elza Karlovčeva. Dosedanja člana zbora, tenorista Ladislav Rakovec in Anton Sladoljev bosta nastopala v letošnji sezoni kot solista. Operni zbor in orkester sta letos pomnožena, tako da šteje zbor 44, orkester pa 45 članov.
V	Drami sta angažirana za letošnjo sezono režiser inž. arh. Bojan Stupica in Sava Severjeva.
L. M. škerfanc: romantique«
> intermezzo
V zakladnici domače glasbene literature najbolj občutno pogrešamo skladb za violino. Že več smo jih slišali na koncertnih prireditvah, toda težko je dobiti pri nas založnika, da bi jih dal natisniti. Škerjančev »Intermezzo romantique« je torej med redkimi izdajami na našem glasbeno-literarnem trgu. Tembolj pa je hvalevredno za Glasbeno Matico ljubljansko, ki je avtorju omogočila izdajo in s tem podprla stremljenja ter delo stvarjalca, ki se trudi dati našemu produktivnemu dejstvovanju kakor reproduktivnemu življenju svojstven pečat hotenja in vrednosti dela v glasbenih stvaritvah. Nimamo mnogo tovrstnih skladb, najmanj pa dobrih in morda je vprav Kogojev »Anaante« tisto delo, ki mu lahKo pripišemo moč trajnejše vrednosti; kajti ta violinska skladba nam je do sedaj prinesla in nudila po svoji gra.jenosti največ popolnosti ter tiste notranje silnosti, ki daje interpretu dovolj globoke glasbene izraznosti, da zajame poslušalca in ga tudi prevzame ter notranje prepričujoče estetsko zadosti.
Prav zaradi redkosti v kvantiteti kakor tudi v kvaliteti violinskih skladb moramo biti pač veseli Šker.jančevcga »Intermezzo romanti-.ue«, ki je bil sicer komponiran že leta 1934., a ga je Glasbena Matica izdala šele letos. Skladatelja, njegovo delo in intenci.je ter vrednost v simfoničnem, komornem in klavirskem glasbenem področju prav dobro' poznamo. Tudi ta skladba predstavlja pomebno vrednoto in tudi v tej skladbi se zrcali značijnost avtorjevega sloga, ki ga oblikuje impresionistično pojmo-
Z obkolitvijo Petrograda
je Rusi|a zelo prizadeta
Prva leta sovjetske vladavine v Rusiji je moskovska vlada zelo zanemarjala prejšnje rusko prestolno mesto Petrograd. Kmalu zatem pa se je le zavedela važnosti tega mesta, ki ga ima za ogromno ozemlje ruske države ter mu je posvečala izredno pozornost. Predvsem je v mesto in njegovo bližnjo ter daljnjo okolico nagrmadila vse polno industrijskih naprav, katere cenijo na 800. V njih je zaposlenih skoraj 300.000 delovnih moči, to je približno 12% celokupne ruske industrije.
V Pelrogradu so velike ladjedelnice, tovarne za izdelovanje najrazličnejših strojev. Močno je zastopana tudi kemična industrija. Sedaj, ko je mesto obkoljeno, moskovska vlada ne more več računati na 25% vse ruske strojne industrije, okoli 50% elektrotehnične industrije in okoli 75% vseh ruskih ladjedelniških naprav. V Pe-trogradu so izdelovali tudi razne precizne stroje, kakor tiskarske stroje in razne tekstilne naprave, kakor tudi najrazličnejše motorje, parne turbine, kotle za visoke napetosti. Za vse lo je
imela Rusija na razpolago kader visoko kvalificiranega delavstva.
Petrograd kot važno industrijsko središče je bil seveda važen tudi za vojaško industrijo, ki jo bo sovjetsko vojaško poveljstvo sedaj zelo pogrešalo. V posameznih tovarniških obratih je bilo zaposlenih na tisoče delavcev in delavk. Tako v elektrostrojni tovarni 10.000, v Kirovih obratih (prej Putilov) 30.000. v Nevski strojni tovarni Lenin (za izdelovanje turbin in naprav za prekope) več tisoč, v tovarni za izdelovanje telefonov Krasna ja Zarja 5000, v Baltski ladjedelnici in tovarni za izdelavo gumijastih izdelkov Krasnij 32.000, v tekstilni strojni tovarni Kari Mars 5000. Razen omenjenih obratov je v Petrogradu še vse polno drugih tovarn za izdelovanje raznih električnih naprav, nu-prav za zračni pritisk, brusilne kamne, za izde-, lavo žice. žebljev in drugih manjših izdelkov, i Razen tega je treba še omeniti tovarniške naprave za izdelovanje najtežjih in težkih strojnih naprav.	(Berliner Lokal Anzeiger.l
Iz Goreniske
Prevalje v zastavah. Te dni so s prevaljskih hiš spet vihrale zastave, ker je bil v Prevaljah zbran veliki zbor vseh sodelavcev krajevnih skupin Koroške narodne zveze okraja Sp. Dravograd. Pred zborovanjem je šla skozi Prevalje pojoča mladina Koroške zveze. Pred zveznim domom so se poleg sodelavcev zbrali tudi prebivalci. Okrajni poslovodja VVeisch je začel zbor, na katerem so potem govorili okrajni vodja Koroške zveze Grum, zvezni poslovodja Ružnik, vodja finančne uprave zveze Steinberger, zvezni personalni poročevalec Macher ir zvezni vaditelj Dimnik. Poleg županov in krajevnih vodij so se udeležili zbora vsi voditelji celic in blokov peterih krajevnih skupin dravograjskega okraja. Govoril je tudi zvezni vodja Schick. Po njegovem govoru so vsi navzočni izrekli vodji besede obljube. 97 sodelavcev je dobilo članske izkaznice in značke KZ, 143 pa je dobilo le značke.
Ogenj na Jesenicah. V nočj na 12. sept. je pogorela na Plavžu pri Jesenicah velika žaga, ki je last dr. Rekarja. Gasili so gasilci z Jesenic in Hrušice. Velik del desk so še rešili.
S četrtega nadstropja je skočil 29-letni Vinko Meglič, delavec v tovarni Peko v Tržiču, ter dobil hude poškodbe. Prepeljali so ga v bolnišnico na Golnik. Skočil je skozi straniščno okno. Zdi se, da je to storil, ko se mu je v hipu zmedlo.
Dve leti star otrok povožen. »Karntner Grenz-ruf< poroča iz Tržiča: Dve leti stari Martin Kuhar, ki se je brez nadzorstva igral zraven očetne hiše na tiru električne vojaške železnice v Medvodah, občina Sv. Katarina, je prišel pod voz ter je bil do smrti povožen. Voznik je sicer takoj zaviral, vendar voza ni mogel takoj ustaviti.
Okrajni vodja Koroške narodne zveze v Radovljici je postal dosedanji okrožni voditelj Ju-lijan Kollnitz, ki mu je zv. vodja Schick pretekli torek izročil to oblast na zboru v Radovljici, Dosedanji okrajni vodja Oberwinkler je prevzel vodstvo organizacijskega urada pri zveznem vodstvu.
Krajevna skupina Koroike zveze na Bledu je bila ustanovljena na prvem zboru Koroške zveze v hotelu Troha na Bledu. Na zbor je prišlo kakih 50 ljudi iz vseh slojev prebivalstva. Govorila sta okrajni vodja Oberwinkler in krajevni voditelj Schumi. Na zboru je bilo povedano, da hoče Koroška zveza dobiti v svojo sredo vsakega prebivalca ter je bilo v ta namen napravljenih več vpiso-valnic.
Rojstvo in smrt v Tržiču. V mesecih mejnik, junij, julij in avgust je bilo v Tržiču rojenih 29 otrok, umrlo pa je 10 ljudi.
Vodstvo Koroške zveze v Tržiču je na zborovanju pod vodstvom okrajnega vodje Samonigja prevzel okrajni sodnik dr. Putzer. Govoril je tudi okrajni vodja dr. Elbert.
Nemške tečaje za odrasle bodo v Tržiču začeli z mesecem oktobrom. Tečaji, ki nanje vabijo veliki lepaki, bodo trajali do prihodnjega leta.
Šola v spodnjem Dravogradu se je že začela. Vpisalo se je v njo 290 otrok iz trga in okolice. Vodi jo šolski vodja Fritz Fleiss, učiteljice pa so Fri-edl Ott, Herta Guetz in lise Koloros. Ko bo dovolj učnih moči, bodo odprli več razredov, medtem ko so doslej odprli le tri. Šola jc v bivSi pro* štiji, kjer so bili tudi nemški jezikovni tečaji.
Iz Hrvatsko
Na vseh hrvatskih srednjih šolah se prične pouk dne 22. septembra. Po odredbi prosvetnega ministra se prične redni šolski pouk na vseh hrvatskih srednji šolah 22. t. m. V mestihh, kjer je šolska poslopja zasedla vojska, se l>o pouk vršil v prostorih drugih zgradb. Med počitnicami je prosvetni minister ukinil dve prejšnji nepopolni gimnaziji in to v Korenici m Bosanski Gradiški. Nanovo je pa odprl nepopolne gimnazije v Krapini, Kostajnici in Lo-vincu. Od nepopolnih gimnazij je spremenili v popolne realne gimnazije v Križevcih. Derven-ti, Ogulinu, Otočcu in Kninu. Hrvatska država ima danes 77 gimnazij in 16 učiteljišč. Od tega 62 P?P?'nih in 11 nepopolnih gimnazij. Od gimnazij je 12 klasičnih, ostale so pa realne. Samo deških gimnazij je 11. dekliških 12, 54 je pe mešanih. Državnih je 63, 14 pa privatnih, ki imajo vse pravico javnosti. Od 16 učiteljišč so tri ženska, 13_je pa mešanih. Vsa mešana učiteljišča so državna, ženska pa privatna.
Bosanske planine v snegu. Zadnje dni je bilo v Bosni zelo hladno vreme. Temperatura je padla tako nizko, da je sneg pobelil vse bosanske vrhove.
Poveljnik hrvatskega zrakoplovstva odpotoval v Nemčijo. Na povabilo nemškega vojaškega poveljstva je odpotoval v Nemčijo povelj-
nik hrvatskega zrekoplovstva general Kren ter bo imel z nemškimi vojaškimi strokovnjaki razgovore o vseh vprašanjih, ki so tičejo organizacije hrvatskega zrakoplovstva.
Zdravstvena zaščita hrvatske šolske mladine. Izšla je pospbna naredba, ki uvaja posebne zdravstvene ustanove za zaščito šolske mladine. V sklad, iz katerega ie bo vzdrževala zdravstvena zaščita šolske mladine, bodo morali plačevati gotove prispevke tudi vsi obiskovalci srednjih šol
Dr. Pavel lončar odpuščen iz državne službe. »Narodne Novine« objavljajo odlok prosv. ministra, s katerim je odpuščen iz državne službe kanonik dr. Pavel Lončar, ki je bil, kakor znano, zaradi žalitve poglavnika od naglega sodišča obsojen na smrt. naio pa od poglavnika pomiloščen na 2«) let težke temnice.
Naredba o družinskih dokladah delavcev ln nameščencev. Hrvatska vlad« namerava v kratkem izdati naredbo o družinskih dokladah delavcev in nameščencev.
Zvišanje glavnice Hrvatske banke. Hrvatska banka v Zagrebu, katere večino delnic ima Banca Commerriale Italiana. bo zvišala glavnico od 20 na 100 milij. kun in s tem stopila v vrsto največjih hrvatskih bank.
Zboljšanje ribolova na Jadranu. V Crikve-nici se trenutno mudi posebno odposlanstvo kmetijskega ministrstva, ki z ribarskimi strokovnjaki proučuje sedanje stanje ribolova. Strokovnjaki na licu mesta delujo poskuse za zboljšanje te vn/ne gospodarske panoge.
Izšla je uredba o ustanovitvi Hrvatskega državnega konservatorja v Zagrebu.
Pomanjkanje učiteljev na Hrvatskem. — Hrvatsko prosvetno ministrstvo pripravlja načrt novega l.judskošolskega zakona, ki bo pouk v vseh hrvatskih ljudskih šolah podaljšal od dosedanjihh 4 na 6 let. Po statistiki tega ministrstva je sedaj na Hrvatskem 3000 ljudskih šol, na katerih poučuje 12.000 učiteljev in učiteljic. Za izvedbo novega l.judskošolskega zakona pa Hrvatska potrebuje 20.000 učiteljev. Dokler tega števila ne bo doseglo, si bo hrv. šolska uprava pomagala s pomožnimi ljudskimi šolami, ki jih je pred kratkim ustanovila. Da bo pouk v vseh šolah lahko redno pričel, je prosv. ministrstvo že odobrilo potrebne šolske knjige. Državna zaloga šolskih knjig bo pa razen šolskih knjig izdajala za mladino tudi mladinske leposlovne knjige in revije. Pouk na vseh srednjih in meščanskih šolah v neodvisni državi Hrvatski prične dne 21. septembra.
Skrb lirvatske vlade za kmetijstvo. Kmetijsko ministrstvo posveča veliko pozornost zboljšanju kmetskega gospodarstva. V to svrho bo ministrstvo pospeševalo z vsemi sredstvi kmetijske šole, ki jih misli ustanoviti v vseh hrvatskih okrajih, i V borbi s četnikj je 16. t. m. padel hrvatski zrakoplovec Tomislav Kalašič.
Iz Srbije
Zadnji proglas predM (i,.,ka srbske vlade in njegovo pojasnilo ter komentarji v srbskem časopisju. Z zadnjim govorom predsednika srbske vlade generala Nediča, ki ga je imel te dni in s katerim je opozoril srbsko ljudstvo na nevarnost in nesrečo, v katero se bo zrušil, če se v zadnjem trenutku ne bo spametoval, se obširno bavi srbsko časopisje, ki predvsem poudarja naslednji odstavek iz govora generala Nediča: »Srbi! Srbija je v tem trenutku na robu državljanske vojne. Zberite se in razumite vso veličino nevarnosti, ki nam grozi. Njene pretežke posledice bodo zadele tako tiste, ki jo žele, kakor tudi tiste, ki re bore proti njej in tako tiste, ki so krivi in tiste, ki so nedolžni. Čujte naš poziv. Čujte naš krik za rešitev srbstva, čujte in hitite, ker -o ure dragocene in bo vaš odziv jutri prišel morda že prepozno !<
Temu obupnemu kriku za samoobrambo srbstva dodaja »Novo Vreme« tele vrstice: Skozi njegova usta je obupno spregovoril srbski narod, s krikom in vzklikom, ki je prodrl v vsa srca poštenih Srbov. Zopet je na najbolj odkrit način objavljena bilanca našega današnjega položaja. Negativna bilanca, ki jo lahko popravimo mi sami in nihče več drugi, ker usoda nikogar ni ogrožena. kakor samo naša.
Nedvomno in očetovsko je general Nedič objavil vsem in vsakemu, da Srbija stoji v tem trenutku pred državljansko vojno. To priznanje, pa naj bo še tako strašno, je resnično. Že nekaj tednov sem se po srbskih poljih klatijo neodgovorne tolpe komunistov in pobeglih robijašev, katerim so se pridružili cigani ln ves ostali civilni izvržek, ki ni imel nkdar mesta v naši družbi. Že nekaj
Ruska fronta: Vse vrste oklepnih voiil, ki in jih po hudih bojih pustili na bojišču Sovjeti.
vana izraznost. Dasi tu p« tam lahko zaznamo
podobnosti po pobarvitosti s čudovitim Debus-syjem. je vendar Škerjanc samostoj, občutljiv za iajman.jše pojave in reflekse, poln poezije; s profinjenim estetskim čutom zna utelešati v svojih delih ter doseže res momente, ki se po svoji vrednosti znatno približajo velikemu skladatelju.
»Intermezzo romantique« je pravzaprav skladba za violino in klavir. Kajti njena gra-jenost ne teži toliko za violinsko-solistično zamišljeno kakor za medsebojno, v obeh instrumentih izpopolnjujoče dejstvo van j©. Mestoma
je celo glasbena izraznost osredotočena v klavirskem delu, ki je pravzaprav tudi v celoti osrednje gibalo in je violina stvaritvi bolj sekundarnega izraznega značaja. Delo je bogato po svoji barvitosti, po avtorjevih domislekih. Iz vsega reje dih romantične nastrojenosti, je kakor utrinek, mimobežen dogodek, kakor enkratno srečanje dvoje ljudi.
Kakor omenjeno, je skladbo izdala Glasbena Matica ljubljanska in se dnb; v Matični knjigarni.
tednov sem srbske hiše požirajo požari, iz srbskih prs se trga krik in bol, že nekaj tednov sem so srbske vasi ločene od srbskih inest, kmet od meščana, potrošač od proizvajalca.
Torej vse to, česar so se vsi narodi že od nekdaj bali, je potrkalo tudi na naša vrata: državljanska vojna, željena in pripravljatia iz inozemstva in podpirana od nekaterih Srbov, ki so še do včeraj z nami Jedli isti kruh. Da, državljanska vojna, ki je pred 20 in še nekaj leti upropasHa carsko Rusijo in jo pognala v boljševiško anarhijo in bratomorstvo, ki traja še dandanes. Da, državljanska vojna, ki je pred nekaj leti razrušila tudi Španijo. Državljanska vojna, ki bo končno upro-pastila srbslii narod. In da bi bila žaloigra še večja, prihaja samo nekaj mesecev po nesrečno izgubljeni vojni.«
Zatem list znova zelo ostro napada vse tiste, ki so spravili srbsko ljudstvo v sedanjo nesrečo in ki ga tudi danes begajo z najbolj brezvestno propagando, ki ga bo zopet vrgla v naročje novi nesreči. Svoja izvajanja pa zopet zaključuje z besedami generala Nediča: »Vstanite! Pustite vse drugo delo. Organizirajte se, pobijajte odmetnike in razbojnike, ki hočejo pahniti ves narod v končno propast!«
•
Na vsem srbsltsm ozemlju obsedno stanje in vojaška nagla sodišča. Predsedništvo srbske vlade je 12. t. m. izdalo naslednje uradno obvestilo: »Na podlagi § 1 Uredbe o naglih sodiščih oborožene sile M. S. št. 915 z dne 7. septembra 1941, je ministrski svet na svoji seji dne 11. septembra 1941 ugotovil, da so v državi nastopile izredne razmere, zaradi katerih se morajo uporabljati odredbe uredbe o naglih sodiščih oborožene sile na vsem srbskem področju od 12. septembru *941 tako dolgo, dokler ministrski svet ne bo s svojo odločbo odredil prenehanje trajanja izrednih razmer.«
Prepoved vseh cerkvenih shodov, sejmov in ostalega zbiranja ljudstva. Srbsko notranje ministrstvo je objavilo naslednje uradno obvestilo: »Do nadaljnje naredbe so prepovedani vsi cerkveni shodi, sejmi, vsako zbiranje ljudstva razen zbiranja ljudstva ob tržnih dneh v okrajnih mestih in sestankov, ki jih skličejo policijske oblasti.«
Kazen za podel umor. DNB poroča z dne 15. t. m.: »Za kazen za podel umor, ki je hil izvršen nad nekim nemškim vojakom, je bilo ustreljenih 50 prijetih in znanih komunistov.«
»Ruski bilten« v Belgradu ustavljen. Z me-rodajnega mesta poročajo: »Organ ruske emigracije, Ruski bilten, je prepovedan. Odgovorni izdajatelj Lanin je zaprt.
Priznanje vodje Reicha. DNB sporoča: Pri letalski nesreči na Dedinju, od posledic katere Je preminul tudi prejšnji vojaški poveljnik v Srbiji, protiletalski general von Schroder, se je več Srbov posebno izkazalo ter je ponesrečencem nudilo prvo pomoč. Po naročilu vodje Reicha in vrhovnega poveljnika oborožene sile so v znan priznanja za to požrtvovanje, odločno in nesebično pomoč, izpustili iz vojnega ujetništva člane rešiteljevih družin in to generala Toniča, majorja Jovanoviča in vojaka Zdravkoviča.«
Kaznovano razbojništvo. DNB poroča z dne 15. t. m. Sporočajo naslednje: »Dne 29. avgusta 1941 je bila zažgana domačija Milana Spasiča iz vasi Bačine, okraj varvarinski, ker je ugotovljeno, da je imenovani član odmetniške tolpe.«
Pomanjkanje cigaret v Belgradu. V Belgradu je zadnje čase precejšnje pomanjkanje cigaret. Do pomanjkanja je prišlo nekaj zaradi tega, ker je v sedanji Srbiji ostala samo ena tobačna tovarna za izdelovanje tobačnih izdelkov, na drugi strani pa zaradi brezvestnosti prodajalcev tobaka. Ti po izjavi merodajnih krogov dobe vsak drugi dan zadostno količino cigaret, katerih pa ne prodajo vseh v trafikah, temveč jih dajo svojim zanesljivim ljudem, da jih potem dražje prodajajo pod roko. Tako n. pr. zavitek Ihar po 15 dinarjev, zavitek Morave pa po 20 dinarjev. Pred trafikami je zaradi tega skoraj vedno prerivanje, tako da morajo dostikrat vzdrževali red policijski
zobozdravnik
j Vaiimi j
Umrl nam je v starosti 75 let naš dragi mož, tast, stari oče in stric, gospod
za modelno mlzarstvi — sprejmem. MIlan Krajnc, Tyrševa 41.	Cv
Pogreb bo v petek, 19. sept. ob pol 5. pop., z Zal, ele sv. Krištofa, k Sv. Križu. Ljubljana-Ussel (Francija), 18. sept. 1941.
Žalujoči: Guinot Hortense, žena; Sidonija Jeras, roj. Guinot, hči; Josip Jeras, zet: Marija Jeras, vnukinja, ter ostalo sorodstvo.
Žalujoči ostali,
Učenca
s primerno šolsko Izobrazbo sprejme trgovina Ju-llo Meinl, Tyrševa cfesta 2, Ljubljana.	(v
Predstave o* 16. In 19. url. ob nedeilah in praznikih pa ob 10.30. 15.. 17. In 19. uri
Dva filma napetih in romantičnih pustolovščin
Mleni šerif m Teror zapada
KINO SLOGA. T E L. 27-30
Monumeutalno filmsko delo po rom. T. Groasija
Marco Viscontl
Odlomki iz taiinstvene knjige o srednjem veku. Carlo Ninchi, Mariella Lotti, Koberto Villa in dr. KINO UNION - TEL. 22-21
ALIDa VALU je prejela na letošnji razstavi v Benetkah prvo nagrado kot najboljša igralka v velefilmu;
Mali stari svet
po romanu A Pojtazzara. — (iloboka ljubezenska
drama sredi Doia med fevdni, in meščanstvom K t N O MATICA TEL. 22-41
Naivečja senzacija rilmskega platna
Franhenstein l^ilmE?? »S™ kfiuiin Hralj športa
Predstave ob 7. uri Konec pred pol 10. nro
NO KODELJEVO - TEL. 41-64
Farete il bucato bene e senza tatica usando il Sapone in polvere
prodoto perfetto ed economico.
Dobro in brez truda boste prali, če uporabljate milni prašek
sijajen ek9nomičen izdelek Esclusivista
nuova conncnciaic dolciapia
Trieste, via Torrebianca 27, telef. 44 67
NaroiKe ..Slovencev koledar"!
V neizmerni žalosti naznanjamo, da nas je za vedno zapustil naš iskreno ljubljeni soprog, sin, brat in svak, gospod
inž. Martin Vraničar
gozdarski pristav
dne 17. septembra t. 1. po kratkem trpljenju. — PogrcS dragega pokojnika bo v petek, dne 19. t. m. ob 2. uri popoldne z Zal, kapele sv. Antona, na pokopališče pri Sv. Križu.
Ljubljana - Metlika, dne 18. septembra 1941.
Globoko žalujoči: Anica, soproga; rodbine: Vraničar, Gornik, Tonin - in ostalo sorodstvo.
Bog d tla t Kuctfrisbl:	21
RIM
Nato pa mu dobra in razumevajoča Carmela položi roke na ramo in reče:
»Me ljubiš torej 6amo takrat, kadar 6e na-piješ? Pij torej!«
Naliva mu steklenico in mu jo nese k ustom.
Tu, po teh starih ulicah davnega Campo Mar-zio, obljudenih in gosto zazidanih, tava tudi stari Carlo izpod Porta San Pancrazio in tudi Paoio Bianchi, ki tu sprovaja svojega osla od Term Caracalla, hodi tudi vdova Giovanna Richetto z griča Gianicula, ki posreduje ženitve in skrbi, da odda srečno čim več žensk. Njej se lahko zaupajo ženske, kajti ona pozna vse neporočene moške, ne pusti, da bi pokvarili žensko, ki je v njenih rokah, brani svoje ženske in jih pripelje do srečnega konca pred oltarjem.
»Jaz se bom poročila,« mi je rekla sramožljivo Marija Semprinii, ko sem jo srečal z Antoninom tukaj. »Ravno sva prišla sem, da kupiva prstane.«
»I miei auguri!« 6em ji rekel in ji stresel roki.
Marija mi je povedala še dan in uro svoje
Fjroke. Antonio pa mi je dal svoj naslov na Via laminia in mi razložil, kako se pride tja. Poslovila sta se in se mi nasmejala, srečna in vesela.
»No, kdo bi si mislil, da bo šlo tako hitro!« sem pomislil in gledal za njima. Obadva pa sta stopila resnično v trgovino z zlatnino. Smejeta se in govorita, kakor da bi že zdavnaj bila mož in žena.
Ulica zavije na desno in se razširi v majhen trg. Tu dremlje na podstavku zgrbljen človek iz brona. Skozi okno v prvem nadstropju pa gledata dve deklici in se smejeta mimoidočim. Fantje, ki gredo mimo pristavljajo po tukajšnji navadi glasne pripombe: »Belle sissone, belle pupe!«
Naprej na trgu so porušili cerkev in stare hiše, da so izpod njihovih zidov in temeljev odkrili ostanke štirih starih svetišč. V sredi je okrogla kamenita plošča, podobna tisti della Bocca della Verita, na katerem sedita vojak in ženska. Odtod se vidi v globini ozkih ulic ogel palače,
»Oggi non fe festa. Se dove lavora,« govori in po rimsko stavi besede. Resnično Danes ni praznik, zato ljudje hite, da bi zaslužili vsaj nekaj denarja.
»Ne samo, da bi živeli, temveč, da bi tudi kaj imeli,« pravi dekle.
Tu prodajajo copate in robčke, nogavice, jopice za dekleta v najrazličnejšeh barvah, take srajčke, kakor jo je dobila Franca z Isola Tibenna, kravate, škarjice, prstani in zrcalca, poleg tega pa vsa tukajšnja zelenjava ter vse to, kar terja zase »cucina romanesca«.
Sosedne ulice prodajajo prav tako najrazličnejše »branže« blaga. Najbližja ulica del Pelle-grino, je polna juvelirjev, prodajalen z zlatnino. Drug pri drugem se stiskajo, vse izložbe imajo isto vrednost, povsod sami prstani, zlati obročki, podkovi, jDolno bleska in igel, bisernih školjk, polževih hišic, vse to, kar le more biti komu talisman, kar naj prinaša srečo, »Porta fortuna« 6e imenuje tak sfiominček po laško So tu še razna sidra, ključki, dlan z dvema prstoma kakor ro-žički, naperjeni proti nesreči zlate figurice Amor-čkov, zlat klas in zlato proso, in vsepovsod po-navljajoč se zlati rog.
Trg tukaj ni velik ter 6e imenuje Di Pasquino. Njegov kameniti spomenik stoji tukaj na oglu dveh ulic. Lik za spomenik nima več rok. Pasquino ima zakrit obraz, na njegovem jjodstavku ni nobenih opozicijskih napisov in geseL
Kmalu tukaj se začne najbolj delavski del mesta. Zazidan je od vseh strani z zidovjem, hiše so polne ljudi, milijon oken gleda na cesto iz takih hiš, ki so kot samo železno ogrodje, od parterja do najvišjih nadstropij so ovešene s perilom, ki visi z oken. Zelenja ne vidiš prav nikjer. Še 6edaj se ena teh ulic imenuje Kravja dolina.
Tukaj v okolici Campo di Marzio so nastala tudi V6a rimska praznoverja. Tu se veruje v vse. V to, da prinašajo srečo talismani iz onih zlatar-
Iskih trgovin, da prinaša nesrečo mačka, ki križa pot, če klobuk položiš na posteljo, če razsuješ sol, ali ra zli ješ olje, da grbasta ženska prinaša nesrečo, nuna pa skrbi. Zato se jima ogibajo s poti.
Po kratki in mučni bolezni nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod
dr. Josip Tavčar
Rim: Vatikan, Sikstlnska kapela.
stoječe že na trgu Matei. Tako se je imenoval tisti človek, ki je hotel prevariti svojega tasta, da še ni izgubil vsega denarja ter je ukazal ponoči instalirati pred svojo palačo fontano. V ozki ulici Paganica, ki vodi na ta trg, je čuti 06ter duh po
i kuhinjah, slišati je fontano in bevskanje psov. Od vrat hiše, ki jo je nekoč imel mladi Matei, vodi mlada ženska dva lepa hrta na verižici. Res stoji pred hišo še vedno vodnjak, in tudi okno je še vedno zazidano, kakor je bilo takrat, ko jo je dal Matei, takoj ko je pokazala fontano zaročenki in očetu, zazidati. Toda slepih oken je tudi zelo veliko in ljudje, ki sede pri mizicah nasprotne krčme, niti tukajšnji ljudje ne vedo več, katero okno je prav za prav bilo ono, ki o njem govori dogodek iz davnine.
Majhni ulici de Funari *n Caetani vodita okrog cerkve le ulici, imenovani vse doslej Ulica temnih kleti. Razširila se je in pomnožila z novimi hišami, temnih kleti pa ni več. Zdaj ravno podirajo eno teh starih hiš, iz katere so preselili vse prebivalce. Zadnji izmed njih spravlja 06tanek pohištva na voziček.
»Kam greste?«
»Na Trastevere. Tam imam družino,« je odgovoril človek. Hip nato pa 6e popraska za jšesi in reče: »Ce me pa od tam 6pet 6pode, pa ne vem, kam 6e bom dal.«
Na trgu Gesii je mnogo vetra. Pravijo, da sta nekoč tukaj hodila v prijateljstvu veter in hudič. Vrag je vstopil za trenutek v cerkev in je prosil veter, naj ga malo počaka. Toda veter ga ni počakal, vesel, da ga je cerkev rešila vraga, ter mu je ušel. In zato še danes piha tod precej svobodno. Veje skrivaj po ulici Celsa in meče časopise e kioskov, veje na trg, kjer stoje pod cerkvijo izkopani ostanki starih temeljev.
Od tu pa se začenjajo že bolj ozke in mirnejše ulice. V prvi je videti v daljavi belo jx>stavo marmornega človeka, stoječega pod zidom. Njegov podstavek je nekoč služil ljudem za pisanje s kredo ali ogljem »prevratnih gesel«. Zato ima ta »Abate Luigi« tudi odbito glavo ter je zlepljen 6 kosov, roko pa ima celo iz drugega materiala. V drugi roki pa drži še vedno zvitek papirja.
Druga ulica dalje pelje na polje rož, do tako zvanega CamfK) dei Fiori. Ves trg je za tukajšnje tržišče. Takoj pri bregu prodaja deklica nogavice, ki jih ima na stojnici. Sedi in pije kavo iz male skodelice. Je precej zanemarjena, napravljena tako, da je le nekaj, pa karkoli že.
»Negnil«
proti irnllobl krompirja Itd. Pol kg zadostuje za 1500 kg. Velja 18.50 lir. Trgovci znaten popust I Inž. PrezelJ, LJubljana, Wolfova 8, tel. 34-73.
Ko pride Morton v svojo palačo, odhiti Se v plašču in klobuku naravnost v delovno sobo. Že sedi za telefonom in sprejema poročila. Vsa so ugodna.
»Lahko si prepričana, tvoj Jonny je za vedno zlezel iz zagate. Starega Rackleya je zapustila sreča Nobena stvar mu ne gre tako, kakor jo naprej preračuna. V zadnjem trenutku je vrgel še nekaj Grillovih delnic na borzo po najnižjih cenah, samo zato, da bi pritisnil tečaj Grillovih delnic ob tla. To je priSlo prav mojim mešetat-jem in zastopnikom, ki so hitro pokupili vse,.. Kolikor je mogoče presoditi, ni niti delnic Grillove družbe, niti delnic rudnikov bakra na borznem trgu. Kdor jih ima, je vesel in nihče ne misli na to, da bi jih prodajal.«
Gizela pokima. Ves čas jo moti občutek, da se vse to dogaja samo zaradi denarja, ne pa zaradi njene sreče. Zato vpraša očeta, kdaj se bo razgovoril v Grillom.
»Še ne, Gizela. Le počakajmo. Jonny bo prišel že sam! Do tedaj pa imava čas.«
»Ne verjamem, da bi Jonny sam od sebe prišel.« Gizela sicer ne ve, kaj ji je navdalo to misel. Vsekakor pa čuti, da bi bila zelo razočarana, če bi Jonny kljub temu prišel sam od sebe k očetu.
»Le nikar se ne boji« se smeje Harley Morton. »Že jutri pride in to Se pred dvanajsto!«
Gizela okleva. »Dobro, bom počakala!« in odide iz sobe.
Morton pa še čaka pri pisalni mizi. Prepričan je, da bo Grill še ta dan skušal stopiti z njim v zvezo. Toda Morton čaka zaman. Jonny Grill molči. Harley Morton čaka po nejx>trebnem tudi vse naslednje dopoldne. Zopet se moti. O Grillu ni glasu.
Ko sedita Morton in Gizela drugega dne opoldne skupaj pri kosilu, prvi nejevoljen, Gizela pa vsa vesela, da je imela prav, se jima niti
6anja ne, kako strašen in trpek boj je dozdevni Grill ta čas bojeval z vsemi mogočimi malenkostmi, ki so mu grozile sproti, da ga razkrinkajo. Kaj vesta oba o vseh pasteh in zankah, ki jih sproti nastavljajo Palmerju. Vsaka minuta, ki jo prebije Paimer v bližini starega Charleya, je zanj najhujše trpljenje Vsaka kretnja, vsaka beseda, ki jo Paimer spregovori, je zanj najtežje delo, ki ga opravlja le s skrajnim naporom. Ponarejanje Grillovega podpisa in pregledovanje listin v Grillovi miznici je otročja igrača proti temu, kar mora prestati Paimer, če je skupaj s starim Charleyem ali pa, kar ie še hujše, če klepeta s stricem Paddyjem.
X. POGLAVJE Strie Paddy ne da miru
V omotici divjih doživetij je bil Paimer z vso dušo zagrizen v reSitev Grillove družbe in ni imel časa misliti na vse malenkosti. Sedaj pa, ko je tudi sam prišel iz divjega vrveža, ko sta se umirila Charley in stric Paddy, sedaj pa vedno bolj čuti, kako ga obdaja vse polno nevarnosti. Nešteto vprašanj mori Palmerja. Tembolj mučna in tem bolj utrudljiva so, čim bolj so brezpomembna. Saj vendar ničesar ne ve iz Grillovega življenja. Sam Bog ve, kako se je obnašal pravi Grill, preden je šel zvečer k počitku. Kdaj je dajal potrebna navodila Charleyu za naslednji dan, zvečer ali zjutraj? Ali je Grillu pri preobla-čenju sluga pomagal ali ne? Kdaj je Grill zjutraj vstajal? Ali je nato uporabljal v prhi toplo ali mrzlo vodo? Ali je ostajal zjutraj v palači, ali je takoj odhajal v podjetje? Ali je bral časopise pred zajtrkom, ali med zajtrkom, ali pa morda v avtomobilu, ali pa šele v podjetju? Vse te brezpomembne malenkosti, ki so se razvile v Grillo-vem življenju v pravo navado in ki so tudi za Charleva same po sebi umevne, so za Palmerja — uganka. Težka uganka! Kadar koli je Paimer
skupaj s Charleyem, vedno ga neprestano ostro opazuje. Z njegovega obraza skuša razbrati, le se obnaša tako, kakor bi se Grill. Ves prestrašen obstane, če vidi, da ss sivemu starčku širijo oci od začudenja, ali če Charley presenečen pogleda, ko on nekaj reče. Kamen se mu zopet odvali od srca, če vidi, da njegovo obnašanje zvestemu slugi ne dela preglavic Še hujša mora je seveda stric Paddy. Njegova življenjska naloga je menda, da obira vse sorodnike do ne vem katerega kolena. O vseh teh ve in pripoveduje vse podrobnosti. Ne samo rojstne dneve, celo rojstne ure ve na pamet. Paimer ob takem klepetu navadno mirno sedi in posluša. Saj se mimogrede lahko marsikaj nauči. Vse, kar stric Paddy pripoveduje, členi in razpostavi ja po predalih svojega spomina. Hkrati pa obupava, ker se boji, da mu bo odpovedal spomin.
Teh muk ga ne reši niti sicer tako razveseljivo dejstvo, da se tečaji delnic Grillove družbe in bakrenih rudnikov naslednjega dne ob prvih urah dela na borzi neprestano popravljajo. Kaj mu pomaga, če so delnice še pred dvanajsto dosegle svoje stare stalne tečaje. Tečaj Grillove družbe je ob enih popoldne dosegel stošest dolarjev, delnica bakrenih rudnikov v Coloradu pa je ob tem času vredna triindvajset dolarjev. Tudi objave v časopisju, ki služi Raokleyu in ki trdijo, da je zgodba z dvojnikom Palmerjem zlobna prevara, niti najmanj ne spremeni položaja na borzi.
Stric Padyy se ves srečen smeje, samo občudovanje ga je. »Čudovito! Jonny, dobro 6i ga! Glej, v časopisju stoji tudi, da se je Harley Morton z Gizelo vrnil že včeraj v Newyork.« Stric Paddy kar obožuje svojega »nečaka«, ki se mu zdi po teh težkih dnevih tako spremenjen.
»Priznam, Jonny, ne morem razumeti, kako si iztuhtal to noro zgodbo s Palmerjem!«
Paimer se skuša s silo obvladati. »Da, dal« pravi in umolkne. O Palmerju pa res ne mara govoriti.
izdajatelj; Inž. Jože Sudja
Urednik: Viktor CenM
S $I8IŽ6RS1
Daktilografkinjo
sposobno, z dobrim znanjem italijanščine, iščemo za stalno službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 345 — 11.272. (b
Zastopnika
za Ljubljano in pokrajino, verzlranega v prodaji pisalnih ln računskih strojev, z dobrim poznanjem stroke, iščemo. Ponudbe na upravo »Slov.« pod št. 678 — 11.274. (b
Sveže
In lisičke za vlaganje ku puje večje količine ttfgo-vina Cuček, Sv. Petri c. št. 13.	(k
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii
iKimimol
Dolarske hijene
Gizela je vesela, toda ne kaže veselja glasno, kakor je sicer njena navada. Vsa sreča, ki si ji je zopet tako nenadoma približala, ima kapljo "renkobe v sebi. Ko se smeje, zadovoljna z rešitvijo te tako kočljive zadeve, je vsa drugačna kakor sicer, tako da to opazi celo njen oce. haj se mu niti ne zahvali, da podpira Grilla m ga tako pomaga reševati. Zakaj pa, si misli Gizela. Okrog vratu bi padla očku, če bi vse to storil njej na ljubo. Toda očetovih korakov ne votli niti bol, niti sreča njenega srca, pač pa le kupčija.
Dobro uro po tem razgovoru bi časopisni poročevalci v resnici lahko posneli sliko, ki so jo prav ta dan opoldne že občudovali bralci nekaterih ne\vvorških časopisov. Gizela in oče vstopata v posebni vlak, ki naj ju odvede v neprekinjeni vožnji naravnost v New York. — Dye uri kasneje sta že v New Yorku. Komaj obstane vlak, že plane cela jata razburjenih časopisnih poročevalcev k vratom bogato opremljenega salonskega vagona. Harley Morton in Gizela se radovednežev skoraj ne moreta ubraniti. Stari Morton se dela, kakor da bi bil na vse pretege razkačen, ker čas njegovega prihoda ni ostal tajen. V resnici pa je oiivestilo povzročil sam. Ko se Morton in_ Gizela odpeljeta v belo marmorno palačo, ki ju čaka na Peti aveniji, pa že poročajo poročevalci svojim uredništvom najnovejše novice. V tiskarnah imajo novo senzacijo. Uro kasneje izidejo zopet nekatere posebne izdaje, ki že vedo povedati, da se je Harley Morton z Gizelo vrnil v New York. Ob tem času je borza sicer že zaprta, toda bitka je za Grillovo družbo itak že dobljena. Nihče ne dvomi več, da bodo v prvih jutranjih urah prihodnjega dne delnice Grillove družbe in rudnikov bakra dosegle svoj stari in stalni tečaj.
Nlehaničarja
za različne pisalne stroje (tipe), izvežbanega, zmožnega Italijanščine — iščemo. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod št. 456 — 11.273.	(b
Suhe gobe
prodaš po najvišji ceni v trgovini Cuček, Sv. Petra cesta 13. tel. 31-86. (1
Naročajte in širite »Slovenca« 1
JMKi
Suhe gobe
jurčke in lisičke — kupi vskko količino po najvišji dnevni ceni tvrdka FVan P o g a 5 n : k, Ljubljana, Tyrševa cesta 83 (Javna skladišča).