eto III., štev. 127. V Cel|u9 torek dne 1 novembra 1921. Fostnisa plačana v gofoviai. ;S,T:e csloietno 120 K, mesečno 10 K. — Oglasi za vsak mm Lslnc stolpcn 1 K 20 v. Rektarna mctl tekstom, osmrtnice in ibvnie K 1-50 ~ Posamezna številka stane 30 par - K120 Izluaia vnak ioreR, četrteK in soboto. UrednišlVO Strossrtujjeijeva uh St. i. i. waiistr. 'Iel^fon $;. 03. UpravnišlVO Strossmajcrjevh ul, St 1. pritliCjc. Telefon St. 65 Račun kr. poštnega čekovncga urada št. 10.066. IVAN PREKORSEK: Ob tretji obletniei. Kakor üa ni bilo nikdar nie. tako nam beži i/ spoiuiiKi vsc mio, k;ir smo iim.*- noviili svctovna vojska. karjc trajalo ta- ko ncskoncno dolgo. "Vsc. /. vscm trpi.ie- iijem vreel ie pozabl.ieno. in življenje loc dalie svojo pot. Ne niisliiiio daiies na tcžkc. ease svc- tovne vojske, daiics lumi stopajo živn pfccl oči oiii veliki dnc\ i, kojili živc price siiio bi!i. ko sc je prcd iiaini zrnsila trhla stavha laži in iiasil.ia, ko je razpadla Av- strija ter snio na njcnih razvalinah zaedi yrai.iiti svojo dr/avno siavbo in živetr svoje samosto.iuo, svobodno jugoslo- vansko živlicnje. Trcljo obletnieo te.^a velikega z:OŠKo BIZJAK: Potovatiiö po nebu. (Predavanje na Ljudskem vseučilišCu v Celin v dneh 26. sept, in 3. oktobra t. 1.) Zvezdoslovie ali iz Krščine izpcljana bwseda »astronomija« je Veda o zvezdaii ivd nebu. o njihovem gibanju in o njili fiziCnih sestavinah. Ta znanost je že sil- no stara. V kitajskih analih se čita, da so -kiisali kitajski vedeži razlagati solnčni iiiTk že 2.697 let pr. Kr. V zgodovlni Kitajcev tudi najdemo, da ]e njihov ce- sar Teu-Kong že 1.100 let'pr. Kr. domnc- val, da leži naša zemlja poševno na ze- ineljski dragi ali ekliptiki. Precei pozno pa sc je začela astronomija razvijati v l:vropi in najprej pri starih Orkih; tako se pripoveduje. da je bil jonski modro- jQvzc Thales prvi, ki je liapovedal soln- j Lni nirk za 28. maj 1. 585 pr. Kr. Da Je naša zenilja okrogla so dokazovali 2e | Pytagora, Platon in Aristotel. vendar so 1 li in še nekateri poznejši ueeniaki napač- ' no donmevali, da je naša zemlja središce vesoljstva, okolu katere se su5e vse , zvezdnato nebo. Par sto let po Kristusu • i- ljen celjski opat g. I'ranc Ogradi. k'ndrt sc jc kot kniecki sin chic M. jnlija 1830 v < iornjenigradn ter bil posvecen v niaš- nika 23. jnlija ISsiO. Dcloval je kot k:tte- ilet na celjskih ljudskili solah zc 1. INTn. Lcia 1890 pa jc bil inienovan dne 1. maja v.:\ ccljskcga žnpuika ter dosegel deka»- sko in opatsko stopnjo. Inienovan jc Hil tiid:*1\Ti. šk. diiliovnnn in konzistorijai- niin svetnikoin. l-'okojuik je bil /nan vsakeinn obcanii, udeistvoval Sc ui .sä- iiio cerkveno anipak tnüi narodno, kjer jc iiiiel s pocetka präv teško stalisce, ker je bil naslcdnik ncničurskcga opata \\ retschka. Ogradi pa je znal s svojo dobrotno cnergijo pridobiti si uglcd tudi pri najzagrizenejšili zatiralcih slovenskc- narodnega enta ter jc doscgel s tcni ob- če spoštovanje. Bil jc tako v stikn s |)rf- prosrim ljustvom, kakor s.takratno slo- vensko intcligcncb ter si je pridobil s svoiim mirnim iu odlucnim narodnlin čuvstvovanjem obče spoštovanjc. Pokojnik je bil eden onih redkih du- sevnili pastirjev, ki je vodil svoje cer- kvone posle v cerkvi, v politienem žlv- iici.iu pa sc udejstvoval znjcrno in prav na narodnostui podlagi. Bil je tudi eden onili vcükih dobrotnikov. na§ega dija- stva ter kot tak tudi dolgoleten clan l.icstiicga in okr. Solskega sveta celj- sta objektiv, ki gleda pri opazovanju ntr- ba iznad kupolnatc strehe. in driigi del se pa zove okular, pred kateiiin se naliaja zvezdoslovoc, ki eel ogromen apa'r«i vsled najiinejšega melianiznia dirigira / dvema prstoma. Koncem objektiva sUi združeni 2 leči (bikonveksna in plankon- kavna) kateri lovita svctlobne žarki; o- pazovahega predmeta in jih pošiljaia po refraktorjevi cevi nazaj do večje plan- kouveksne leče, katera vstvari prvo a manjšo sliko opazovanega predmeta. Da se pa ta mala slika iraiogo poveča, skrbi j!)anjša plank on veksna leča. ki se nahaja tik pred astronomovim oiiesorn. 2e zliva- nje teh leč je v prvovrstnih stcklarnah pravi križev pot. Kolikokrat se niora z ¦.uijvečjo skrbjo izlit steklcn blok zopet razbiti in znova «livati, ker se je našla v njem napaka, sicer tako majhua, da fc prosto oko sploh ne vidi. In, ko je stekle- ni blok vendar enkrat srečno ulit, se pa začne nrušenje z največjo natančnostJO'. Astroiionii trdijo, da je leča, katero je brnsač, ki mora biti pravi nnietnik v te.i stroki, Ie za 1Ao.ooo milimetra preveč Iz- brusil, za nič, ker kot taka ni v stanu fvoriti pravilnih povečanj. Kot mojstsa v litjir steklenih blokov nazivä zgodovfnn Stran 2. » \ O V A «.> Z Ü A .sue (;!.(.iicL. Mojii sluzbo jc opravuul skoro do zadnjega due. Občespoštovani $5-!eliii stareck jc imiri sred svojega dcia. iipamo, da ciobi vsaj scbi vredncRa nasleduika. Kako spostoN ,111 je bil v vscli kroglli in slojili. je pokazal njegov velicasten pogreb. ki se ji; vršil v pondcljek chic -'I. okiohra oh 10. dopoklnc. Ncbroj vencev. diihovništ\ a, šolska niladina. vladne in koiüimabic oblasti, društva in deputaci- je ela danes ob 3. uri na okolišktin pokopališču, se vrši pevska vaja daues na »Vsehsvctih« ob pol 2. uri pop- v makl Li\v.)'-;iiii Nar. donu;. v^ci.jski peve: sc k (cj vaji vljuduo vabijo. Shtifoiiiccn Koncert. Mtizika dravskc 'Jivizijc iz Ljubljaiic pod vodstvom s. Jr. .liisip;; Ccriiui prircdi v soboto, 12. tin. siniioniuui) konccrl. Psidrubnosri o koit- ccrtii slcdi.io. Izvniuiija kozaške konjenice prcio- Ccii'j ücdol.io na športiicm prostorn sn obOiiistvo razočarala. Vsiikdo jc |)ii^a- ko\al kaj pristiio kozasko.y;a. vt'iidas vj .ü,lasi sodba. da jc bilo vsc izvajunjc !o bol.i pol-eirkus, nc .u'lccle na troboiiiaji^ol poziv na Icp.akih. Tmli točiiost sc jc ;;ri našem itak ubciitljivcin občinstvii j//.vaia na iicprimcicn naOiii. Obča sodba ji(v\'nri o ntisii rako, da sc jc šlo lc za finaiK'i.icl- iiu siran. da pa prireditclji niso za i>.lo iiudili i)rav nikakij protivrednosti. • Ni na incstu, da sc ob vsaki priliki po.M'ga lalikovcrncmu občinstvu .nloboko v >-Cp, posebno nc pri scdanji dra.^inji, iiri iem sc nni pa nc niidi vsaj nckaj, kar bi sa /.adovol.iilo. V tern ozini bi nasvetovali žc nckaj več iz-birčnosti pri dovoljevanju raznili slicnili »nastopov«. Skrajui čas je, da sc popravijo ide- foiiskc žico. ki jih jc pred dnbrhn tocinom ra/djal snc.^. Vctno. da jc poin'avn tcžav- iia, vciidar opravičcno zalitcvamo v oči- ,y:li:d o.^roinni tclcfonski lia.icinnini. da sc postiia nprava pobri^a nckoliko intcn- zivTn-.'.ic za popmvn! Oijaški ktihinji v Celju jc p.oslala Po^ojilnica v Vojuikn nainesto venca u- i mricinii /npnikii ,u\ Jos. Potovšeku 50 K. Dijaška iuihinja v Ccliu jc spieicla nd 1. avirusta do 30. septcmbra tl. od svojih podpornikov raziin žc objavljcniii i'.i.ril sc sledccc prispevkc: po 1000 K- pis;irna..ic. i\y. .'nro Hraššovca, odvctnika \r Celju [¦/, nekc kazenskc lmravnavc; po «soil K: pisarna z- dr. Milana Orožna, ou- vcmika v Celju iz stirili kaz. poravnav (a 200 K); po 400 K: pisanui g. dr. Kv. Serneca, odvetuika v Celju. izkaz pora- vnavc in okr. odbor v Smarjii; po 300 R: pisarna g. dr. Antona Božiča. odvetnika v Celju. iz kazenskc poravnavc; po 2M K: R'a. Vida Trcuz, zdravnikova sopros^ i:a Dobrni. prcostanck Petrovetfa dne; po 200 K: ueimenovani po jc. Lovru-Ba- si!. noUirjii v Celju; po 18? K: nanicščci-- ei cWivtSucga okr. cyWastva v Celjti stuftv- kiisi in September (92 r (X1 K); po HIS K 60 v: iircdiiištvo »Mnrske Stmžc« v (iornji Radgoni; po 106 K: g. Simon Wutt, uradnik .hižnoštajerske hranilnice: po 100 K: Posojilnica v Oornji Radgcni: po 00 K: gdene. Pauerjevc v Braslov- cah; po 26 K: g. dr. Kniest Kalan. oclvci- nik v Celju; po 20 K: L. Pr. Skaza, učiteij i v Velenju, ga. Beti Kunst na Gomilskcm in g. dr. .luro Hrašovcc. župan v Celju; po 5 K: g. .ložc Sivka v Ra.ilienbnrgn. Srčna hvala! SEJA OBClNSKL(iA ODBORA OBCI- NF: CELJE - OKOLICA. V iii'deljo 30. oUt sc jc vrsila prva rcdna seja občinskega odboru celjske okolice. Nuvi župan je pozdravil navzo- cili 30 odbodnikov (2 sa bila opravičcno zadržana) ter pri icm povdarial, da ho- če voditi občinske oosle kot nepristranslci inoz s poinoe.io sod^iovanji vseh oo?- bornikov v prid in prospdi okoliskc ob- čine. Nato se jc preeital zapisnik /aJn?e seje starega obeinskega zastopa, ki sc jc brcz debate odubril Pred diicvniin rcdoni podala je SLS protest radi ao- godkov ob priliki i/.volitvo noveKa žu- pana. povdarjajoc, da se čnli strank:' vsled razobesen.i;: riideci.* zastave rui ob- einski liiši izzvaiiu ter si priJr/uje na- daljne korake :n bo i/\aja!a eveiiluelne posledice; prosi. d:; sc i.i protest zabil.ic- ži v zapisnikii danasijje seje. Župau raz- glasi na to dnevni red. ki obsegu 10 toek ter preide k |)r\ri toeki. Volitev odsokov. Zasiupnik .IM'S predlaga -1 odsekc. zastopnik SLS pa 10 odsckov. Po daljsi debati in prckiii.!eniu seje /.a 5 mittut g-kisujejo elani SÜS i:i Mospodarske j stranke za iircdloj; SLS (10 odsekov) z \ motivacijo. da zauikrat »litj osiane ta j razdelba. ker jo og!-.)inn:) pusia za re- j šiti, vendar pa se ta porazdclitev lalikii s j casom predrugači, kr,kor bo nianj dein. \ l'rcdlog Levstik «SL5) da voli vs:i!/. O!:isovaii.'e :,e je vrsilo "ii-bloc. Tretja toeka dncvuoga recla >-r:t/.sn- disee« je bila rcseua interniui poto'.r,. K cetTti sočki pudal je župan povo- čiio o prcvzciiu :VuI'jansk»!i posluv. l»i't- eilala se je bilanca tfr se je vzolo poro- čilo Po kratki debmi. v katero so i.'ose- gli odb. Martinčie, Oiiiladte, Kukovec m r'azarinc, n:i rnanie.- 5. toeka dnevnega reda ic vsebovala proSnjo tvrdke Piich« in Kregaa glc-clc. nakupa zcinlj'šč:i za zgradbo tovarnc Ad žico. KupiniK. zuaša l^<»00 K, katere sc plaea v leruih obrokiii po ^000 K. Sklene se odobreiije te |)rodaje proti e\-. Onieniti bi bilo še, da zamore naj- boljši refraktor povečati kako nebesno telo do 5000-krat. Ker je pa slika toliko- kratnega povečanja nejasita. akoravno nain priacse n. pr. hmo do 75 km daljave pred oei t. j. zraena črta Celje-ZagretJ. cielajo astronomi svojc študije največ prJ 1000-kratriem povečaniu, kjer so slike jastiL. akoravno je v tern slučaiu n. pr. luna ixidaljena 7.a 38v5 km t. j. zračna da- liavfc. CuJje-Budimpesta. Mnogo studij se pa izvršufe tu-d: pri povečaniu pod lOOTi do 5ÖÖ-krat. IRazen refraktoricv rabiio zvezdo- siovci Se eno vrsto teleskopov in to so reflektorji, kateri pa služijo v prvi vrsti za fotografiratiie nebesnlh teles- 'I i re- flektorji so ' ot polovico krajSi od refraktorjev, a zato tern obsežnejši, ker nie-ri njih plankoiikavna leca nad 2K- inetra v premeru in tchta do 45 q. In sedaj pa na potovanie po svetovnem prosforu. Dvignimo se v duhu v zrak. kateri ob.daja našo zcmljo v eimdalie redkejSlfi plastch do 200 km v vižavc liki tenka Tu- ¦pitia poinarancino meso, in pohitimo sko- vA temen brezzračen prostor k zvesti spremljevalki naše zemlje, k I'ini. Da. brez zraka je ta svetovni prostor med ¦naso zcmljo in luno ter solncem tja do zadnje zvczdc stalnice v brezkoncnem nebesnem prostoru. AH vendar sc lmhaja v teh gro'znib pra/.ninah neka silno redka pliuasta snov, tako imenovani svetovni eter. skozi katerega valovijo svetlobin in toplotni žarki, ki prihajajo od solnea in drugili ncbesnili teles k nani na zemljo. In ti valovi svetovnega eterja, ki pošl- ljajo k nam solnčno svetlobo in tooloto, ¦JTiorajo biti neizrečeno elastični, kajti tiajuovciša raziskavanja trdijo. da ti va- lovi oziroma silno, silno majhni eterjevi valčki, merijo od encga vala do drugega naiver ^i.n,,,-. vnilimetra, kar imenujevno 1 mikron. In to valovanje svetovnega eterja sc vrsi neznaiisko hitro, kajti v I sami sckundi preplava svetloba 400—760 bil.ionov valov ali nič mnnj kot 300.000 kilometrov daljave. Pot od zemlje do lime je znasala sa- nio .384.000 km. in topova krogla bi ]^rc- letcia to daljavo v 9 dneli, brzovlak bi jo predrdral v 7 mesecih in brzojavka na luno bi došla že.v nekaterih sckimdali- Mnogo Je ljudi na svetu, ki so v svojem živlienju prepotovali pcš večjo daljavo kot je omenjena. Pcšec. ki liodi duevno 8 ur, bi došel na luno v 25 letili. /!e, ko smo lilteli skozi temni, do 60" mraza shlajenj svetovni prostor.* smo opazo- vali, da lima ni plošea, marveč krogla kakor tudi vsa druga nebesna tclesa. Pri- šedši na luno opazimo. da ni naša spre- mljcvalka nie drugega kot mrtva skalnff- t:\ krogla brcz zraka, polna vulkanicmn pogorij, kjer sc naliaja nad 50.000 raziič-- no velikih kratcrjev od doccla «gaslin ^"T^di avUatiki in drugi ^akoplovci trdiio, da je zrak žc v visočim 6000 met- rov zelo temnosinjs barve m zelo mrzel. akoravno so se dvignili v zrak tekoin vročega poletia. istM iz|)eljal na obeiiiskcin s\ etu. Po dalj- si debati Levstik - Kukovec - Oolograiic- .Viartinčič - Oniladie sc odkažc zadeva : odseku za stavbe. ; Pod 7. točko so biJe doniovinske za- deve. ki se na predlog Lcvstika odkaže» jo personalneinii odseku, ker niso tako pcrečc S. Solske sesi re prosijo za pris|)evek za uCiie knjigc, ker vzdržuje.io okoüsko dekiiško šolo. Dovoli sc zaenkrat 400 K kof prediijeiii ter se bo nataneni znesek pi"i eiii prihodujili sei doioeil. lJ. Razni dopisi. katere pa žii])an po- stavi kot zadnjo točko ter preide k 10 toeki, ki vsebuje prosnjo Motoli za gostilniško koncesijo na Sp. Hudiiiji 2S. Po živalmi tlcbati prcdlaga JSDS. tla se odkažc zadeva obrtneiiiu odseku; član (is. poiasni zadevo, da sc posestvo ni kiipljcno, oziroma pogodba nc izvrSc- ua, vsled Cesar predlaga odbornik .ISDS, da sc prošnja odkloni. (Spreicto.) Pod raznim se dogovori dcpuLicfja z;; pogreb opata Ogradija. dovoli zuc- sck -}00 K otroskemii vrteu \- (jaberju za^ Miklav/.ev \ ecer otrokom. Ta znesek sc '•:»j krije iz prodiije neke pcei. ki jc last občine. oziroma se na.i nakuadii» eventu- clni primanjkljaj ochjbri. 2upan porocK, da slj jc na njegov ukrep postilo okolisko pokopališče z /liudro ter s tem ugodilo potrebi |)o cednili potih. ixjsebno glede bližajoeih se ])razniko\ »Vseli svetili*. (Odobrono.) Olede sej sc po daljši debati sklene sklieati prvo vsako drugo nedeljo po prvem. po potrebi tudi večkrat. Odse- ke je |)ozval zupan /. liominirauiem posa- pc-sameznih sklicatcljev. da sc nemndo- liia koustituirajo in prienejo s podrobnim (.lelom. Konceno se sc omenja sklep me- stile občiiie celjske gledc odvoza fekalij ter se sklene. da se stopi v tem vpraša- nju v dogovor z mestno občino. Ob slvlepu se je župan zahvalil na- vzoeim za obisk in siuotrcno delo ter zy- kljucil sejo, ki je trajala od pol dcvclih 0.;, ednajste lire. Oliei vtis je bil la. da so vse stranke ozir<;iiia grupe voljnc delati v prospeli obeine, akoravno stremijo poseb>io SLS po vodstvu, kateremu se zopcrstavlia sedai se nckoliko boieee .ISDS. v kateif -si-.iiiia .uijijjjdcl-Uikudi_liiozk. katorixu... sm viOi. da mso popolnoina sigurni v tipiavi obcinskili z,r'.de\'- Ocspodarska strank? zaslcduje cdiiid nadejanc si Kosixidarskc •vil.i'j, kar jc pfLi\'ZLij)ra\' luiloga ne samn rtje. ampak tudi ostalih dveli strank. Mestno gledalisce v Celju. IHica steviHiR 15... V kraikili presledkili smo inieli in. vsakokrat uabito nolne predstave. U- paiiu da ostane pri tako lepein obisku. ker le' v tem slncaju more Dramaticno dnistvo brez vecjih gmotnib skrbi uuditi obc'iistvu vsestransko zadovoljiv pro- gram in misliti na gostovanja. Zadnja so- bota. 29. okt., nam je spravila na oder Sambcrkovo veseloigro »Ulica steyilka 15 . ..« Vsi navrzoei. zlasti pa oni. ki iSče- !(, v gledališču le zabavo in takih je mno- tjo .._ s0 prišli na svoj račiin. Igra midi dovolj deianja, ni frivolna ter zabava od zacetka do koncu. Opazüo se je, da je bila skrbno naStudirana in režiser (g. Kretl) nu svojem mestu. Scencrija.,, po- vulkiv.iov. Naivecjeniu kraterju so dali zvezdoslovci ime Kopernik. in ima v prc- nicru 90 km (t. j. zračna daljava od Cc- Ija do Oradca); njegovi robovi pa se v/.- digujcio do -4.000 m nad luuino povrsitio. So pa celo na luiii pogorja. katerih skaf- nnti vršaci dosegajo visočino 8.000| in. In kadar solnce obseva hinino skalnato površje od ene strani ter jo razgreva ao iSO" vrocine, mečcjo lunine gore na na- sprotno stran dolge erne sence. kjer je baš toliko stopenj mraza in to vsled to- ga, ker ni na luni ncbene atmosfere. "^ bi dclila oseneenim prostorom svetiobn in toploto, kakor se to godi na nasi /eazu- jemo na luni že / bolišim Uui.Mogledoni. dajcjo zve/.dosiovcetn moziiüst. da izru- čiuiiio visino posameznih luninih' vrhov, katcriii najvisji se nahajajo na južnem te- c:,jii lune. Polna lima, katero gledamo j ob seipu niniii večjega povrsja uego h | nasa Lvropa: celotno luuino povrsie pa j prinierjajo astronomi s povrsino Ameri- ] kc. 49 km bi tvorilo kubik nase zemlje In i 6- miljonov Inn bi pa bilo treba, da h\ zavzele volumen solnea. Razun visokih pogorij se opazuje -na !uni s pomočjo a- slronomicnih daljnogledov (refraktor- »NOVA DOBAi Stran 3. -.,!;,L/iii jiastopi in tempo igre. ki je 1c Jva»\r;it nekoliko zaostajal. vse jc kaza- |s). via ie režija vrlo dobro razumcla sYojo nalpgo. Cela čevljarjeva družinr., I'.:, so mojster Luka Smola (g- Plaliuta). ui-..K<>va >¦•" Anica (gdc. liana Mirniko- va). Mati.ia Yrabcc. pomagaO pri Smoli (g. Sadar) in licence Pepeek (g. Brnikl- .s[:i;tcr.) so sc vživeli v svo.i poklic. ozir. ü!iü.\- tako izbonio in uaravno. da jc v Jni.^L-iii in četricm dejanju res zadišalo po -,iiio!i. (i. Plahuta je prcdstavljal čev- Ijavi-skc.via mojstra / uajvečio rnliiio. wuc. Minwkova nje.uovo ličcrko z niej laslno prisrenostjo in e'ustvenostjo. Salve smc- iia .ic vzbujala \gvn g- Krcfla. ki jc v •lioco Dcrmote krciral postrcščcka. da si gi\ He niorciiio mislili naravne.Lšc.^a iz do- 'nriii prej.šnjih časov. ko sia humor in zha.idiiivost preohvladovala vsakcianje skrbi. Tilth maska ic bila prvovrstna. Zc!'/ sreeen vecer ic imcl nadalic X- Pfei- fer v nlotfi bankiricvc.ua sina Cirila Tr- :ic]ea v lei igri raznc veseloigrske tetc in >ir;ce. (i. Škoi gn ,ic zclo dobro pogociil. >nU>\\ kaž. v vsch svo.iih n'ouali, da sc jwi-cjiti na jjledaliških deskah ilomaee.v;;-.. Izo.^ibije sc naj potfrc.škn. ila postanc v iiii-j'M «.ovoriei iieru/Joeen. 'I udi malice nlo«-e. kako'r narakarja JnšKa (g. Solinc), suivl.in.ic Miei (lA'dc- .lunnanova), siuR« X.füa ig, Cernivc) in Liuiüjc (iorsKL- itfdv. Usenova) so sc odigrale vestno m .'"bit!. Radi tega jc pokazalo igranje v j-i<.;i potrebno cksaktnost in dose.nJo ;7op'iii!(jina svoj nanien. Zopct smo sc cukrai od srea smcjali. Kakor stavnno niixo zahtcv na i.n'ralce, tako sc more :::'.v\uli tndi od občinsiva, da lie m;)ti -rJstavv s prefflasnim prihajanjem in ¦ •lanjcin stold- —vl>— Prosveta. Karadjoidjev koiuik v Topoli — ko- U>nila l erJjaUiesa Saveza. Na svojedobui ;j<./iv niavncM'a povcrjeništva P. S. v shjvenskili časopisih. da bi Siovenci « jiii historiOni spoinenik sredi Šuinaui- .¦. iidzvali so sc slcdcči: tf. L. Schwcnt- r,,.: Ljiibllana, tlaroval 100 K. g. Kdv. Doleric Kranj, 40 K, a. Josip Vanosc Kamnik. 10 K, Sever ex Komp. Ljubljana, *WK, %. dr. .Iiiru Hrašovec Celjc, HM) h, .... Kv;<-. \vc\nc Sodražiea, 50 K. Sloven- v.. Ilsk. banka 5<"» K, g. Odon _Küutn.v Liubljaua, lf»0 K, g. Fr. PapJer, Žirovm- - -.0 K, u". Wan Hribar Ljubljana, 100 K, ^. i:\an Jax in sin Ljubljana. ^10 K. L. Raj- i, ¦ Liickinann Ljubljana, 100 K, ;.;"¦ L. Mi- K..- Ljubljana, 200 K. g. Orošclj Podnart. 4i K, :^. Fr. Cerar Domzale. 100 K. ä'. J. ^i^jaron Borovnica, 40 K, R. dr. Srccko ^pnik Rogatec, 400 K, g. M. 'i'icar Ljn- b'iaua, loo K, ^. J. Moll Trbovljc. 20 K, v M. Kralj Domzalc, 40 K, dr. O. p. (). d-'.-niall Litija. 100 K. .vi- P. Masten Mari- hor. 20 K. g. 1. (iorcc Ljubljana-, 400 K, jr. P. Hcinriliar Skotja Loka, 400 K. Km-t 6: Komp. Ljubljana. 200 K. g. Papier Bled. 101, K. s. 'A. Ccbolj .lescnicc, 50 K. ä. h\ Caeek Ptuj. 10(1 K, a. H. Stennecki Celje. 100 K. g. k'. Dielil Ccljc. 50 K. Skupaj .^50 K. -- r>arovalcem sc uaiprisrcnejc /alixaliiijcnio in ponoviio pozi\'ljanio o- si;ilo slovcnsko javnost. naj sc odzovc z darovi v yonijo svrho. da bi dosc^'li : vo- t-.i 100.000 K, ki jc potrebna /a popriivo Kai-adjorJjevojs'a konaka. Darovc >prcjcnia (ilavno |)ovcr.icništvo l\ :>. hio.^rad. II. bco.^niiska .^iinnazija. A. K. (irecn. Za milijoni. k'mnan. Poslovenil Danilo Zorcie. Ccna vczanl knji.^i M K. bros. 2S K- Založila »Zve/.- !Ui tiskarna« v Ljubljani, Marijiu trjj; S, k.icr sc kujiw'a tndi naroea. Hobi sc tudt \- kn.iijfaniah. Risto Savina najjiiuvejše delo je na- rouua opera »Ciosposvctski sen«, ki "c žc sprcjeta v liubljanski operi. Primiera tc'opert; bo otvorila glcdalisko sczijo V)?2!23. V tekoei seziji sc uprizori tudi Histo Savinova miinična iffra »Plesna Ic.^ciida«. nustiinu pokojnemu velikciiiu kralju Pc- , tin I. Osvoboditelju. Vršila se je sv. ins- ša v navzoenosti eelokuinie^a učitclj- stva in šolskc inladine toda žal, pobož- nili Polzclanov slueajno ni bilo pri sv. liiaši. Tudi se je pricakovalo, da kon- ecm tihe niasc zapo.ie.io šolski otroci na- rodno in državuo liiiuno. Pa nic! PTfd Avstrijo sc jc to vestno .uojilo. Zakaj sc scdaj v osvobojeiii .lu^oslaviji tn lie vrši. nain bo pojasnil g. šolski vodja. Tako sc proslavljaj(j na Poize!' državni pra/r- niki! Toliko okrajncmii soiskemu svetu v znanje ¦ brez komenuiria. iev), da kažejo lunine skalnate ravnfue premnogo razpok. ki so široke 1—2 km in do 100 m globoke. Zvezdoslov-ci. ki >^najo hmino površje natancneje kot narstkateri izmed inteligentov notra- rviost Avstralije, so narisali o liminem po- vršju -natančne zemljevide, kjer ima vsa- ¦j'.rt višina a!i nižina svoje imc. Lunijie ¦:>i\' so pa nenavadno tako strme, da bi ,c tarn turistika navxlic deistvu, da je na rum vsaka stvar šestkrat ložja kot tu na zenilji, vendar Ic prav teiU\o razvila. In ba& iz tega razloga, da je na luni vse šestkrat lažje, so zatnogli delati vulkaui s tern vcčjo vehemenco in na^romaditl visoke gore z lavo in drup:inii vulkansk«- rr»> izmečki. Ker ni na luni nobenega zra- Ka Vldi«nc> tarn sredi svetlega dneva na črnem nebu solnce in Vse zvezde, ki mi- gliajo kat;or briljanti na črnem baržunu In povsod, karnor po?!edu iw luni nasJ oko, vidim Jno^;no razsvetljtno skalnato povrsjc, da nani jenük vid in par rleci- m-trov proc od svettega roba pa tetnno, fleorodirno ser.co; kjer ni drugega kot niraz, mir in smrt (Oulje prih.J Jugoslovanski gasilec. »(iasilska župa Žalska« jc ])iirQdIia diie 2,\ tin. vaditeljski tečaj v Zalcti, ko- jc.ua se ic udclczilo 2.^. društev z 32 va- ditclji- Po novein vc/bnvniku JQZ so sc obravnavali praktično in teoreticno | vsi pnsli gasilskc službe. 7. veükim z:i- uimaniem jc sledilo vaditeljstvo Izvaja- nicm in poizkusoiii predavateijev in zvcznih vaditeljcv tcr se bo pridobljeno /.nanjc-prcneslo .s pridom nvcd ili'iisfwi v jjrocvit slo\'cnske.ua .^asilstva. lz Ptuja. Due 26. okt. oh (\ uri zvc- i'cr se je vršil v drustveneni doniu mani- festacijski zbor dcMiiokratskc. socijalde- m-:;kratke in jiarodno - socijalnc stranke. V uabito polni dvorani je bilo gotovo čez j 1000 ljudi. Predscdstvo jc vodil gcrcnt g. dr. Scnčar. (iovorili so za -IDS načel- nik organizacijc dr. Tone Oosak, za so- ciialne dcinokrate g. P. Komavlji, za NSS g. Šerona. Na predlog g. dr. Tone (josaka so se potem sprejele rcsoluci- ic. Z ozironi na spreiiieiiin' položaj se Je na shodu obravnavalo v prvi vrsti vpra- šanje, katerc naloge ima sedaj nasa o- srcdn.'a vlada, o/iroma Mala in Velika Antanta napram Mad'/arski. Sprcjeit so sc razven znane ljubljauskc resolncijc še naslednje: 1. da se izžene Karla lz Madžarske in da sc gi\ intcrnira najma-^ n.i kic v^Jiižui Anieriki, tfotovo pa ne v Italiji, ki bi ga izrabljala za svojc poli- ricne svrho. 2. da se Madžarska takoj riizoroži in izpolnijo vsi pogoji trianon. kega mini. 3. daMadžnrska plača vse stroške, ki nastanejo nasledstvenim clr- žavam vsled n.i cue pustolonmo politike. A. d;.i sc postavi pbsebna kontrolna ko- lüisi.ia. ki bo nadzorovala madzarsko vlado, da natanko izvrši vse oznaeenc poK'oje. 5. da se odstrjuii scdanji ogrski icžitn in s teni »beli teror« ter se izve- dejo svobodnc volitvo na |)odlagi demo- kratskih načel. '6. da se nstvari korido'- med Čeboslovaško in JugosJavijo ter se s tern enkrat za vsclej onemogočijo taki nadaljni napadi na ncdotakljivost slovan- skih drzav. 7. da centralna vlada v Beo- Kradn ski ice netmidoma Parlament, kf '' ima dati vso poino moč v svrho ost- ffiirania integrctcte naše -edinstvene dr- 7,:wc. 8. izvajajo zborovalci, da se bocfo y obrambi za cdinstveno domovino na- sli vedno vsi tcr jo oeuvali z vscmi svo- jimi mocmi. Koniice. Ivan Druškovič. bivsi »burR- /andar«, sedaj žclezniski agent na po- staji v Konjicah. elan tnkajšiije klerikal- no - iKjtnSkutarske koalicije odložil ]e svoj mandat kot občinski odbornik. V svojem dopisn na znpanstvo povdarja v cnomer, da je njegov odstop »prosto- voljen«, čcravno bodo njcgovi politični nasprotniki trdili nasprotno. Boli'pamot- iv.) bi bi!o, da r. Druškovič svojc proste voijo no bi toliko povdarjal. kajti v tern i slučaju bi morebiti šc kcdo v našem kra- \ in verjel, da je bil odstop res prostovolj- ! no povzTočen. VpraSamo vuovic pristoj- \ no železniško obiast: Kako dolgo §e bo- j de g. Druškovič krasil konii^ki kolodvor ! s svojo navzočnostjo kot železniški > agent? 'z Polzele. Danes je proslavljaia na5a Solska mladina praznik v proslavo Socijalna politika. Begimci! Oddclek za soaalno skrb opo/arj:i s tern vse bcgiuico. da ngod- nost brezplačnega prevo/ i zanjc in uii- hovo selitveno bl'i.i;o v staro domovino preueha iieprekücno z -'i. deeembrom t. I. Kdor se torej se namcrava izsolili, naj s požiiri in ne /-.nmdi zadnje priiikc. kcr sc pozncjsiin prosnjam nikakor nc bo moglo ugO'Jiti. l^ripominja se tndi, lYa sc niora odslej vsak begnrec. ki ie iiali- iaiiski državljan. pisme:;o obrniri na ita- lijauski konzulat v Ljubljani za potni list, ki gn naše oblasti poteiii It vidirajo. ker dosedan.iili |)ropust."iic ne smejo vcč iz- dajati. ot\'oritvi tako v notraniosti drža\c. ka- kor tudi v iuoznistvu priboril. jamci raz- stavljalcein in nakupovalccin tudi v pn- l'.otinjem Ictu za najboljšc trgovsfcc uspelie. Cilski solitcr. Mnogi, ki so lctos napravili poizknsc s čilskim soliironi, vprašujejo. ako sc čilski soliter more kiipiti in kako ceno ima. Uljudno sporo- čani, da sc sedaj še r»e proclaia pri nas radi visoke cene. 1 kg bi stal irco Ljub- ljana kakili 10 - 12 K. Kadar bo ob zbolj- sani kupovalni vrcdnosti našega donarja uvoz solitra mogoc, ga bo gotovo zopot oddajala Kmetijska družba, (iospodar- ska Zveza i. dr. Delegacija proizvajal- ecv čilskega solitra za kraljevino SttS se s prodajo istc.ua nc peea. marveč de- luje Ie strogo \ kinetijsko - znanstve- iicm oziru. IMpl. i\gY- A. Jamnik. Ljub- ljana. Proti trošarini na vino in žganje. (ilavni odbor Samostojnc kinetijsko \tranke je 21. okt. razpravlial z zastopn* l:om finaiičncga ministrstva o nvedbi novc trosarine na vino in zganje. Olavni odbor jc stavil konkretne prcdloge. ka- tere je ministrstvo sprcjelo. Narodno gospodarstvo. Tržaška posojilnica in Inauilniea v Trstu pozivlja vse itLütnikc od nje izda- nih liranilnili in uolžnih knjižic, katcre šc iHso bile po požigu Narodnc.üfa do- rn;; (Balkana) v pregied prcdlnzcnc.^ üa jili prcdložijo ali pa priporoecno vposljc- jo v svrho pre«rlcda (priložijo naj se znamke za povrnitev kuji/.ic) Zadružni Zvezi v Ceiju. i>^k"/.c vr in hranilr.il» vk)g onih knjižie, kuter: ne bodo do konca uovembra t. 1. piedlo/.eno, ne bo inogla Trzaška hranilniea in posojilnica vpö- štcvati pri obrestovanju in bo morala odkloniti odgovornos' z.i \se event, po- sledicc. Dobava sali in petroieja. U|)ra\a državnili monopolov v Beogradu na/na- nja trgvski in obrtuiski zboniiei v I-jub» liani, da se vrši due 22. noveinbra t. 1. ofcrtalna licitacija glede dobave 20.000 ton soli ter due 25. noveinbra i. 1. ofer- lalna licitacija. gledc dobave 6,000-000 kg. pciroleja iji 50.000 zaboicv petroieja (po dve Tcanti v zaboju). Pogoji so v pT- sarni trgovske in obriniške zbornice *¦ Ljubljani intcrcscntoni na vpogled. Naš izvoz se dviga. Lani je znašal izvoz iz naše države v prvih treh mo- secih 228 mil. dinarjev. letos pa v isteni čusu 569 m'ilijonov dinarjev. Naša trgovinska moniarica Stele S08 brodov z 139.000 bruto - tonanii. Naše posojiio na Angleškem. ».lutro« poroča, da je nas tinancni minister dr. Koinanudi sklenil v Londonu z angleški- mi, bankaini iifiodno |)osojiJo v /nesku 20 mil. fiintov. to je 500 mil. zlatih dinai- jev. Klobučarna v Storah nas prost ob- iaviti, da je pri današnji draginji nujno potrebno vsestransko štedneje. Zato snrojema v popravila v.sc stare, zama- zanc raztrgane klobuke. ki leže že za dimniki brez vrednosti. Vse predela v porabne. S takim stodenjem zboljšamo tüdi našo valuto. Drugi veliki sejetn vzorcev v Ljub- liani. V letu 1922 se prircdi v Ljubljani drngi \ eliki semenj vzorcev v jeseir. Otvoritveni in zaključni dan sicer še n!- sta natanko določna, na vsak način pa se vrši semenj ali v drugi polovici rat- scca avgusta ali pa v prvi septembra. Natančni terniin sc bo v svrho, da se za- liiore javnost žc sedaj po tern ravnati, v kratkein objavil. Zauimanje za priho- dnjelerni Ijubljanski veitki semenj vzor- cev je že sedaj zelo veliko in po vsci;i souiti, bo ta prireditev mnogo večja :n olxsirncjsa od lctošnje. Dober sloves, katerega si je veliki semenj ob svoji prvi Razne vesti. Hrvatski kolesar ziuagovalec v Linen. Na velikem sportnem kolesarskem tni- tingu nedavno v Linen je v glavni dirki na 8000 in zmagai znani Iirv. dirkač Mi- lan Meniga. Žiiželke uničiJe žotcv bombaza. Po )bjavali washingfonskega knictijskega nrada jc iz|)adla bombažna žetev \- A- ineriki jako slabo. ker so napravile žu- zelkc na rastlinah vciikansko škodo. Škoda sc veui na milijon bal. Posebno K prizadeta žetev v Arkausasu in Okla- liomi. Vsa sredstva. da bi pomorili skod- ljive žužcike." so sc izkazala bre^- lispcšna. Kralj se vrača v domovino. Pariz, 30. okt. Listi purocajo. da se je kralj Aleksandcr odpoljal včeraj zvc- eer z orijent-eksprcsom iz Pariza v Boo- grad. Od svoje zadnje bolezni je popof- noma okreval. Zuuaiijii položa.i Jugoslavik razči^čen. Beograd, .30. okt. Vlada ie dobiiu da- ncs poročilo p zunanjem položaju na podlagi kojega sc smatra, da je situaclia bistveno razčisOena. Gotovo .ie, da je v madžarskem vprašanju zasiguran «speh. Itali.ia ic presedlala?... Rim. JO. oktobra. Včeraj se jc vrŠli ministrski svet v katerem ie zunanji mi- nister poročal o madžarskem vprašanfu in o narneravanili korakih Male antante. Italijanski ministrski svet ie sklenil, aa Italija odobrava likvidaci.io habsburške- .?a vprašanja na Madžarskem v smislu zahtev Male antante in razorožitev Mad- žarske pod nadzorstvom Jugoslavije In ostalih držav Male antante, kateri se ho- če pridružiti tudi ltaliia. Lastnica in izdajateiiica: Zvezna tiskarna v Celju. Urednik: Vekoslav Splr.dler. Tiska: Zvezna tiskarna v Celju, Gprava ZB spalnico, obednico in kuhinjo, skupno ali posamezna se fcupi. Ponudbe pod »državni uradnik« na upravo lista. 1136 1—1 Prodajalka izučena v trgovini mešanega blaga išče stužbe. Naslov v upravi lista. 1137 1-1 1056 8-7 Stran 4. »NOVA DOBA« Stev. 127. Poštni ček. rač. 10.598 s^sss^^^b Mezervni xaklaiS 128.000 K. Rentnino in invalidski davek plača zadruga, ne da bi ga vlagateljem zaračunala. 468—82 Kr&nilne vlogei 2,000.G03 X Vsak Jugoslovan mora biti clan »Jugos!ovanske Matice«! JZvex/za Usrfar/za CELJE Jzvr$nfe vtQ v stroko spa- dojoča dita najMinje in po dnevnih cenah. Izdelnjt W« tlskovtne ftakor. časa- ptsjt, trgovske, šolske in aradnifke tiskovine, knjige, cenike, ltd. do najumet- nejšegn barvnega tiska. Najbolje urejena KNJIOOVEZNICA izvršuje hiiro in solidno knjigoveška ckla od na;~ priprosteßc do najfinejše --------izpeljave--------. Cipil Jiia'-poffl* za lice je najboljSe sredstvo proti pegam madežem in izpuščajem na lieu. Izde- lek domač. Kupujte po vseh lekarnah, parfumerijah in drogerijah. Mija koz- metiCni laborMorii in parfumerija, Ljub- 1125 ljana, Gradišče 7. 5-3 Miši» Dva čevljarska pomocnika se takoj sprejmeta. Hrana in stanovanje v hi§i pri A. Orač, Čevljarski mojster, 1118 Laško. ^-:< podgane, aie- nlce In SčurKft 1 er ves mrčes mora poginltl, Če se vporabljajo rvioja prelz- kuScno najboljSa in povsod hvaljena sredstva, kakor: Za pofiske In hišne mišl 12 K, za podgane16 K, ščurkeposebno močna vrsta 25 K, posebno močna tinkturaza stenlce 15K,uniücv.moljevl0in20K, prašck proti mrfesom 10 in 20 K, tinktura prot! uSem pri ljudeh 5 in 12 K, mazilo za uši pfl žl- vinl 5 in 12 K, prašek ze uši v oblekl in perHu 10 in 20 K, tinktura proti nirfesu na sadju \n zeienjadi (uničcvalcc rastlin) pra- šek proti mravljam 10 in 20 K. Posre- dovalci imajo popust. Pošilja po povzetju Zavod za eh sport jft.Ifinker, 25egretoS7# ?>«MrPi»l»Ka uiicn 3. 556 43 CENE ZMERNEI Hflltoifl in modna TR60111N111 Oeljö, Kr&IJa Pe^'j». c. ^ • se prlporoCa za <• ^ mnogobrofnl obisK ^ V zalogi vae novc so- ^ kolske poirebäclne! - IPOSTREŽBA TOČNA« Ve6u količiviu dpvenog tmS^ovoi uffiena i bukovog ds*va kupujemo Gradivoi, Zagreb Bogovpceva m!» Ät. 3. svojo zalogo^JU If 1IU H lastnega izdelka ter naročila po meri. Popravila se izvršujejo točnd in po ELmGT>Tki.y* oenah. Oddaja se tudi na UiU iinliktirii\] TRGOVINA j (nasproti Narodnemu domu) J prjpora u sucjQ zalogo i Up nizkib CBHBh \ Stefa« Stpa*^ki CevlJ- moJster« 1127 Kovaška ul., Celje 2-2 ________.—---------—-------------. aBB«a^-------1 Si^vbeuo in galan- terilsko kieparsivo Am. |o*t» n»»i. Fi'anjo UDižan Celie, «ralta Pelra cesia 8 ae pr.poroö.1 «a izdelavo v-»k?»"B™J|; >tr«h, Evontkov, poprnvila liitlh. .1» pr.va.trolovodov itd. Wmi.\l \™X ______ II^M^——¦ 9azš!r!a|fa „Novo Dobo4