YU ISSN 0040-1978
LETO XUI, št. 37
Ptuj, 28. septembra 1989 cena 7500 dinarjev
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
UUDSTVA
Denar za nadomestne hiše v Halozah (stran 2)
Kaj hočejo ženske v Sloveniji (stran 2)
Na konju čez Pohorje (stran 5)
Slikarska galerija na Ptujski Gori (stran 6)
Šport (stran 10)
SOCIALISTIČNA
ZVEZA
Podpora
spremembam
ustave
Na zadnji seji občinske konfe-
rence ptujske socialistične zveze
so največ časa posvetili gradivu
za občinske zbore. Poleg tega so
se pogovorili še o predlogu spre-
memb slovenske ustave in o
gradnji prizidka k osnovni šoli v
Juršincih.
Glede ustavnih sprememb so
povedali, da jih popolnoma pod-
pirajo in da so v ustavni komisiji
sprejeli tudi pobude ptujske ob-
čine o deflniranju delovanja in
flnanciranja občin. Člani pred-
sedstva so se strinjali tudi z
ustavnim zakonom za izvedbo
amandmajev k ustavi S RS.
Ob obravnavanju gospodar-
skih gibanj v letošnjem letu so
člani predsedstva menili, da in-
deksi sicer kažejo rast obsega
proizvodnje in izvoza, da pa se v
teh številkah skriva le uspešnost
programa TGA, medtem ko
enajst delovnih organizacij lan-
ske ravni proizvodnje sploh ne
dosega. Ponovno so opozorili na
nezaposlenost. Trenutno čaka na
zaposlitev 1684 oseb, od tega jih
je kar precej z višjo in visoko izo-
brazbo, kar je svojevrsten poka-
zatelj razvojne orientiranosti
ptujskega gospodarstva.
Ob obravnavi poročila o od-
pravi posledic neurja v Halozah
so člani predsedstva ptujske so-
cialistične zveze poudarili, da
poročilo ni celovito, saj v njem
ni niti omenjena dejavnost Rde-
čega križa, ki se je v tej akciji ze-
lo izkazal, še posebej občinska
organizacija.
Predsedstvo je podprlo pred-
loge sanacijskih ukrepov za od-
pravo onesnaženosti vode na
Dravskem polju ter delovanje
Odbora za zaščito Dravskega po-
lja, ki so ga ustanovile krajevne
skupnosti na Dravskem polju.
Ko so člani predsedstva obrav-
navali problem prizidka k osno-
vni šoli v Juršincih, so poudarili,
da je potrebno javno prikazati,
kako se je doslej porabil denar
občinskega samoprispevka in ka-
ko bo porabljen do konca refe-
rendumskega obdobja. Predsed-
stvo je ob koncu dalo še pobudo,
da bi Prosvetno društvo Cirkula-
ne za dolgoletno delo nagradili z
redom zaslug za narod. Opozori-
lo je še na prometno neurejenost
središča mesta, posebej parkirišč.
Nekdo, ki se odloči za to, da bo
pobiral parkirnino, mora seveda
za to tudi nekaj ponuditi.
d.
Steklina
v Slovenskih
goricah
Iz veterinarske inšpekcije ob-
čine Ptuj so sporočili, da se na
našem območju znova širi stekli-
na. Od 45 vzorcev, poslanih v
analizo v letošnjem letu, je kar
15 pozitivnih, med njimi trije v
zadnjih štirinajstih dneh. Nekaj
vzorcev je še v analizi in rezulta-
te pričakujejo te dni. Najbolj
ogroženo je območje Žabjaka,
Janežovskega Vrha in Janežov-
cev.
S steklino okužene živali se ve-
dejo neobičajno, napadalno, lisi-
ce, ki so glavne prenašalke te bo-
lezni, prihajajo celo na dvorišča
in napadajo pse ter druge doma-
če živali. Posebno nevarne so ta-
ke živali za otroke in nabiralce
gozdnih sadežev. Ce opazite ži-
val, ki z vedenjem vzbudi vašo
pozornost, to takoj sporočite hi-
gienski službi Obdravskega zavo-
da za veterinarstvo in živinorejo
Ptuj, tel. 771-316.
JB
Kolona traktorjev z naloženimi prikolicami pred kmetijo Furmanovih v Dobrini.
Zadružniki —
zadružnikom
Devetinšestdeset traktorskih prikolic silažne kordze ter nekaj vreč
pšeničnega, ječmenovega in koruznega zrnja je velika pomoč Haloža-
nom, ki so jo v nedeljo na območje krajevnih skupnosti Podlehnik in Že-
tale zapeljali kmetje, člani Kmetijske zadruge Ptuj iz zadružnih enot
Hajdina in Markovci. Več o tem preberite na tretji strani.
J. Bračič
Stopnje sladkorja v grozdju so iz dneva v dan višje.
Foto: M. Zupanič
bončnl žarki
sladijo
grozdje
Nekaj sladkega mošta iz ranih sort grozdja je že
v kleteh. Iz tega mošta si lahko obetamo dobro vi-
no. Glavnina grozdja pa je seveda še v vinogradih
in topli sončni žarki so zadnje tedne dodobra ob-
darovali grozdne jagode s sladkorjem. Kljub temu
kažejo ugotovitve strokovne službe Kmetijskega
zavoda Maribor, da so pozne sorte še vedno v zao-
stanku pri dozorevanju, če ga seveda primerjamo z
dozorevanjem leta 1988. Vzorci, vzeti 21. septem-
bra, kažejo pri srednjepoznih sortah na dvodne-
vni, pri poznih sortah pa petdnevni zaostanek. Se-
veda je medtem minil še en sončen teden in stanje
je te dni že drugačno. Trgatev poznih sort lahko
pričakujemo, kot običajno, v prvih desetih dneh
oktobra.
jb
V Tovarni sladkorja pričeli jubilejno predelavo
Od minulega petka, 22. septembra, se iz velike-
ga dimnika Tovarne sladkorja Ormož suklja bel
dim, ki pove, da se je pričela deseta, jubilejna pre-
delava sladkorne pese, ki bo trajala vse tja do no-
vega leta, ko bodo predelali vso peso, ki jo imajo
posejano v občinah Podravja, Pomurja in sosednji
Hrvatski — v Varaždinu, Cakovcu in Ludbregu —
na približno 5500 ha. Okoli 2000 ha pese imajo
posejane tudi na Madžarskem.
Ruvanje so pričeli v ponedeljek, prevoz in reza-
nje pa včeraj, tako da pričakujejo prvi sladkor le-
tošnje letine konec tedna. Letos bodo na vseh po-
vršinah pridelali med šest in osem tisoč vagoni pe-
se, pričakujejo dober hektarski pridelek. Vsebnost
sladkorja je trenutno nekoliko nižja, vendar upajo,
da se bo ob lepem vremenu izbovešala.
Odkupna cena pese pri 15,5-odstotni vsebnosti
sladkorja je 2180 dinarjev.
Ob začetku kampanje so dobro založeni z meha-
nizacijo in rezervnimi deli.	Vida Topolovec
Dejan Doki, državni rekorder.
(Foto: Ozmec.)
Dejan Doki izboljšal
državni rekord
Najuspešnejši na posamičnem prvenstvu Slovenije za mlajše
mladince in mladinke, ki je bilo v Postojni, je bil gotovo ptujski atlet
Dejan Doki, saj je za 24 centimetrov izboljšal lastni državni rekord v
suvanju krogle (na 18,55 metra) in postal dvakratni republiški prvak
— v suvanju krogle in v metu diska (56,92 metra).
Naslov republiškega prvaka sta osvojila tudi Matjaž Iskra v teku
na 100 metrov z rezultatom 11,32 sekunde in Robi Prelog na 3000 me-
trov z rezultatom 9:8,25; srebrne medalje pa Franci Jerenko v teku na
100 in 300 metrov ter na 300 metrov z ovirami, Niko Kokot v trosko-
ku in ptujski štafeti 4 krat 300 in 4 krat IGO metrov. Bronasto medaljo
je osvojila Romana Sega v metu kopja.
Tekmovalcem in Atletskemu klubu iskrene čestitke!
UVODNIK
Prelomnica v državnosti
Leto in pol je veliko in hkrati malo, še posebej če gre za spre-
membe ustave nekega naroda. Slovenci smo o ustavnih spremem-
bah razpravljali prav leto in pol. Razprave so bile kakor kje: glasne,
manj glasne, vroče, ustvarjalne, vzpodbudile so društva, zveze, sku-
pine občanov, strokovnjake, posameznike. . . Besedilo ustavnih
sprememb se je od prvega delovnega gradiva pa do predloga bistve-
no spremenilo. Ustavna komisija nikakor ni imela lahkega dela, pa
ne zaradi ustvarjalnega nemira svojega naroda, ampak predvsem
zaradi odmevnosti v drugih delih Jugoslavije. Številne spremembe
pa niso vzbudile velikega zanimanja samo v Sloveniji in Jugoslavi-
ji, ampak tudi v svetu.
Nobena skrivnost ni, da mnogi menijo, da pomeni sprejetje do-
polnil k slovenski ustavi tudi odcepitev Slovenije od Jugoslavije ali
da to pomeni vojaško intervencijo v Sloveniji. Če so to razumljiva
ugibanja zunaj jugoslovanskih meja, pa po dosedanjih ustavnih do-
ločilih nimajo nobene osnove doma. Da je možnost odcepitve v
ustavi zapisana, je povsem normalno dejstvo in ga vsebuje že dose-
danja ustava. Kar pa se tiče vojaške intervencije, je misel o tem
brez argumentov, zakaj izredne razmere v Sloveniji v miru lahko
razglasi le skupščine Slovenije, nihče zunaj nje in nihče brez njene-
ga soglasja.
Z novimi ustavnimi dopolnili se torej pričenja v Sloveniji proces
demokratizacije — od politične in ekonomske enakopravnosti vseh
ljudi do svobodnega političnega organiziranja, eriakopravnosti last-
ninskih oblik, svobodne iniciative državljanov in ne nazadnje do
svobodnih, tajnih volitev.
Kakršnakoli so že mnenja o slovenskih ustavnih dopolnilih v dru-
gih delih Jugoslavije, je treba vendarle in brezkompromisno vztra-
jati — pa ne samo v Sloveniji, ampak v vseh delih Jugoslavije —
da vsak narod more in mora samostojno sprejemati svojo ustavo.
Če ni tako, potem je to nedemokracija, je pritisk nekoga zunaj na-
roda.
Ustavna komisija — to so pokazale tudi javne razprave — je
prepričana, da slovenska dopolnila k ustavi niso v nasprotju z jugo-
slovansko ustavo, da so potrebna in pravilna. Sprejema jih sloven-
ska skupščina in to je njena izključna pravica.
Sreda, 27. septembra — takrat so namreč zasedali delegati zbo-
rov republiške skupščine — bo v nekem smislu prelomnica v držav-
nosti Slovencev; pa ne zaradi Slovencev samih, ampak predvsem
zaradi obtožb, ki prihajajo iz drugih republik, pa tudi iz zveznih or-
ganov. Če bomo vsi skupaj to razumeli kot revolucionarno dejanje
i na poti v demokracijo, potem skupnost jugoslovanskih narodov in
I narodnosti ne more biti ogrožena. V nasprotnem primeru pa...
Upajmo, da še drži tisti pregovor: Nobena juha se ne poje tako vro-
ča. kot se skuha.
Nataša Vodušek
Tudi Čehi za pomoč
Halozam
češka folklorna skupina, ki je minuli teden od srede do nedelje
gostovala pri folklornem društvu Lancova vas, je poleg folklornih
društev iz Lancove vasi, Stojncev, Markovec in Dolene, kmečke god-
be iz Maribora ter ljudskega godca Franca Laporšeka iz Podlehnika,
nastopila na paradi folklore in glasbe na Titovem trgu v Ptuju. Prire-
ditev, ki so jo omogočile ptujske delovne organizacije in zasebniki, je
lepo uspela Lepo število gledalcev je ob sončnem popoldnevu doži-
velo še zanimiv in prijeten kulturni dogodek, ki bi jih bilo lahko v
Ptuju več.
Cilj prireditve je bil tudi zbiranje prostovoljnih prispevkov za po-
moč Halozam. Tudi s te strani je bila uspešna, saj se je zbralo kar 21
milijonov dinarjev. Pri tem so pomembno vlogo odigrali tudi mladi
člani organizacije rdečega križa iz Osnovne šole Franca Osojnika v
Ptuju. Odbor za organizacijo prireditve in zbiranje sredstev se je že
povezal s službo, ki skrbi za urejevanje razmer v Halozah zbrano po-
moč pa namenil za nakup stavbnega pohištva za družino Cemenšek v
Kočicah. Več o gostovanju češke folklorne skupine v Sloveniji, o pri-
reditvi v Ptuju ter seznam darovalcev bomo objavili v naslednji števil-
ki Tednika.
J. Bračič
Češka folklorna skupina med nastopom na prireditvi »Halozam za lepši
jutri«.
Dvajset let zaščitne znamke slovenskih vin
Jutri bo v viteški dvorani ptujskega gradu sveča-
na skupščina poslovne skupnosti za vinogradni-
štvo in vinarstvo Slovenije. Gre za slovesno obele-
žitev 20-letnice zaščitne znamke slovenskih vin.
Da bo slovesnost v Ptuju, ni zgolj slučajno, saj je
bila leta 1969 prav v Ptuju napolnjena prva stekle-
nica vina fK>d strogo kontrolo zaščitne znamke.
Poleg tega pa v Ptuju slavimo letos še 750-letnico
kletarstva in 750-letnico minoritskega samostana.
Obletnice torej, ki zaslužijo posebno pozornost in
pjosebne prireditve. Začetek jutrišnje slovesnosti
bo ob 10. uri in 30 minut.	JB
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
28. september 1989 - XEDNIK
ELEMENTI ZA VOLILNI PROGRAM
Kaj hočemo ženske
v Sloveniji
v času, ko se oblikuje nova podoba naše družbe, hočemo ženske Slovenije
enakopravno soodločati o prihodnjem življenju pri nas.
Da se bo politika naravnala k celovitim potrebam človeka, želimo v druž-
bene odločitve vključiti tudi svoje izkušnje. Zato zahtevamo ustrezen delež v or-
ganih oblasti.
Odločati hočemo o ra/voju naše skupnosti, tudi o tem, kako se uporablja
naš skupni denar na vseh ravneh v občini, republiki, federaciji. Soustvarja-
mo ga s svojim delom kot delavke, kmetice, izobraženke, obrtnice, pa tudi kot
inatere in gospodinje.
Ni nam vseeno, kakšna bo naša prihodnost. Ali bomo živele bolje, polno-
vredno, brez večnega občutka razpetosti med družino, delom v proizvodnji in
delovanjem v javnosti, je v tem trenutku odvisno od nas samih. Volitve so pri-
ložnost, da odločneje posežemo v družbena dogajanja in jih pomagamo pre-
makniti na novi tir. To pa pomeni sodelovati pri volitvah, kandidirati, prevze-
mati odgovorne dolžnosti in naloge.
Uresničenje naše enakopravnosti v družbi je povezano z drugačno ureditvi-
jo celotnega življenja, z drugačnim razmišljanjem in odločanjem o razvoju. Za-
to bomo prihodnje leto volile tiste kandidate in kandidatke, ki se bodo dejavno
zavzemali:
za tržno gospodarstvo in gospodarsko učinkovitost, ki pa ne smela biti sa-
ma sebi namen, temveč le sredstvo za boljše zadovoljevanje človeških potreb;
-	za socialni program, ki bo poleg običajne skrbi za skupine, ki si ne more-
jo same zagotavljati socialne varnosti, v razmerah krize ščitil tudi brezposelne
in družine z otroki ter se namesto pretiranega navezovanja na ustanove bolj
usmeril tudi k drugim oblikam zadovoljevanja potreb (prek zadrug, zasebnih
servisov, samozaposlovanja, skupin za medsebojno pomoč); to je nujni pogoj
za uspeh gospodarske in družbene reforme;
-	za demokracijo, ki ni le politična demokracija, temveč se začenja v nepo-
srednih odnosih med ljudmi: v družini, v vsakdanjem življenju, pri pravici do
svobodnega odločanja o sebi, svojem telesu, svojem načinu življenja, nadaljuje
pa se v vseh segmentih družbenega dela, življenja in političnega odločanja;
za družbo, ki bo odprta v Evropo in svet in v kateri bomo spoštovali pravi-
ce drugih narodnosti in narodov in oni naše;
-	za nenasilno družbo, v kateri ne bomo uničevali naravnega okolja, ki je
temeljni pogoj za življenje; za družbo, ki v težnji po ekonomski rasti ne bo po-
zabljala na človeka in njegove potrebe; ki bo odpravjala različne oblike nasilja
med ljudmi; nad narodi, manjšinami, skupinami in posamezniki; za družbo, v
kateri nasilja nad posamezniki (mučeni otroci, pretepene ženske, zapuščeni
ostareli ipd.) ne bomo, prepuščali zasebnim odnosom, temveč ga bomo priznali
kot problem te družbe in ga reševali tudi z javnimi programi;
—	za celovito rešitev kmečkega vprašanja in ustreznejšo kmetijsko politiko;
za smotrno gospodarjenje z zemljo, za dostojen življenjski standard kmečke
družine in za to, da dobi tudi kmetica, na kateri danes sloni večji del slovenske
kmetijske proizvodnje, ustrezen pravni in materialni položaj;
—	za odpravo vseh očitnih in prikritih oblik diskriminacije (ob zaposlitvi,
oblikovanju delovnih mest, pri napredovanju, strokovnem izpopolnjevanju
itn.), ki ženskam onemogočajo polno in ustvarjalno vključevanje na vsa področ-
ja življenja. Hočemo več kot formalno enakopravnost, hočemo enake možnosti za
delo in življenje! Temeljni pogoj za to pa je, da se vloga ženske v rojevanju in
negi otrok kot nujna podlaga za obstoj in obnavljanje družbe enakovredno
vključi med zahteve drugih področij družbenega življenja, zlasti dela;
-	za to, da se začno družinske, predvsem starševske obveznosti obravnavati
kot pomembna družbena funkcija; za politiko, ki bo s celovitim pristopom
ustvarjala razmere za nastanek družine, za normalen razvoj otroka in kakovo-
stno družinsko življenje; za politiko, ki potreb ljudi v družini ne bo obravnavala
kot obrobno socialno vprašanje, ampak kot pomembno vprašanje razvoja celot-
ne družbe;
-	za to, da bo v vseh oblikah družbenega upravljanja in odločanja večji
delež žensk, skladen z njihovim delovnim prispevkom v družbi. Le taka prisot-
nost nam daje možnost za sooblikovanje človeku in okolju prijaznejših razvoj-
nih programov in za hitrejši napredek tistih področij, ki so bila doslej pogosto
odrinjena na rob; torej: manj za administriranje — več za ustvarjalno delo,
. manj za oboroževanje in vojsko — več za zdravstvo, šolstvo, kulturo in socialo!
S takšno politiko pridobimo vsi, ne le ženske.	Iniciativni odbor žensk
za volitve pri RK SZDL Slovenije
V bratskem Arandjelovcu so praznovali
19. september je praznik občine Arundjelovac. Že po tradiciji se te-
ga dne tam zberejo predstavniki pobratenih občin (Ptuj, Zabok in
Hanpjesak), občin, s katerimi razvijajo gospodarsko-poHtično sodelova-
nje (Slovenske konjiče, Prijepolje, Apatin in Kalesije), predstavniki re-
publike Srbije in federacije. Tudi letos je bilo tako. \a letošnje sloves-
nosti, ki so bile r znamenju JO-letnice mesta in 45-letnice osvoboditve,
so povabili tudi Slobodana MHoševiča.
Občina je imela kaj pokazati. Med dvema
praznikoma so veliko naredili: modernizirali
več kilometrov cest, napeljali več deset kilo-
metrov vodovoda in telefonskega omrežja,
pohvalijo se lahko z novimi objekti družbe-
nega standarda, gospodarskimi zmogljivost-
mi, s katerimi bodo dopolnili turistično-
zdravstveno ponudbo Bukovičke Banje. V
nove pridobitve so v enem letu vložili petde-
set milijard dinarjev.
Na septembrskih slovesnostih, kot imenu-
jejo praznične prireditve, so podelili tudi tra-
dicionalne septembrske nagrade. Prejeli so
jih trije delovni kolektivi in devet posamezni-
kov. Posebni priznanji - plaketo z emble-
mom občine pa so izročili Milutinu Mora-
či, ki je bil na čelu enot, ki so pred 45 leti os-
vobodile Arandjelovac, in Investbanki Beo-
grad. Mesto je dobilo tudi spominsko ploščo,
ki so jo odkrili v spomin knezu Milošu, usta-
novitelju Arandjelovca. Med najpomembnej-
še letošnje pridobitve pa štejejo institut za
nekovine.
V delegaciji občine Ptuj, ki je sodelovala
na letošnjih slovesnostih, sta bila predsednik
občine Gorazd Žmavc in predsednik občin-
skega izvršnega sveta Tone Ceh. Gorazd
Žm^avc je ob vrnitvi povedal, da je bilo na
vsakem koraku čutiti zaupanje in da v pogo-
vorih niso odpirali vprašanj dnevne politike.
Edina in prava oblika sodelovanja je nepo-
sredno sodelovanje. V naslednjih letih naj bi
na teh področjih naredili več kot doslej. Ob-
čina Arandjelovac je v zadnjih letih veliko
naredila na področju drobnega gospodar-
stva, trgovine, gostinstva in turizma.
V prazničnih dneh je bila v Arandjelovcu
tudi štiričlanska delegacija občinskega sveta
Zveze sindikatov občine l^uj. Vodil jo je
predsednik Avgust Ivartnik. Povedal je, da so
s tem vrnili obisk arandjelovskim sindika-
tom. Ptujska sindikalna delegacija je bila edi-
na tovrstna delegacija na občinskem prazno-
vanju.
MG
Za obnovo in razvoj haloškega kmetijstva
Največjo škodo so v poletnih
neurjih, predvsem v tistem v noči
s 3. na 4. julij, poleg cest utrpele
kmetijske površine. Dosedanji
sanacijski posegi so bili usmerje-
ni predvsem na tiste kmetijske
površine, kjer je bilo možno s
čim manjšimi vlaganji obnoviti
kmetijsko proizvodnjo. Doslej so
sanirali precej zemeljskih plazov
ob vznožju haloških hribov, kjer
je bil možen dostop z mehaniza-
cijo. Večino teh površin so tudi
preorali, lastnikom so dodelili
semena in gnojilo, tako da so že
lahko posejali krmne rastline.
Večji problem so površine, ki
še vedno drsijo, to drsenje pa se
bo še povečalo ob jesenskem,
zimskem in «pomladanskem
vlažnem vremenu. Tu bodo po-
trebni
ukrepi, dolgoročni sanacijski
Pri tem si lahko pomaga-
mo s strokovnimi nasveti geolo-
gov; nasvete lahko interesenti
dobijo pri pospeševalcih Kmetij-
ske zadruge Ptuj. Zadruga je pri
magistru Aleksandru Kravosu z
Višje agronomske šole v Maribo-
ru naročila tudi strokovni nasvet,
kako lahko s sajenjem sadnega
drevja prispevamo k sanaciji Ha-
loz, obenem pa zmanjšamo po-
sledice morebitnih novih neurij.
Omenjeni prispevek v celoti ob-
javljamo:
PRISPEVEK SADJARSTVA
PRI SANACIJI ŠKODE OB
NARAVNIH UJMAH V HALO-
ZAH
Sanacijo škode ob naravnih
ujmah v Halozah je s strani sad-
jarstva potrebno ocenjevati pred-
vsem s treh vidikov:
—	ohranitev videza tipične ha-
loške pokrajine
—	možnosti sanacije prizade-
tih površin
—	ekonomski rezultati sanaci-
je.
Sadno drevje v sklopu širšega
dvorišča — domačije in v Halo-
zah tudi pod vinogradi ter na str-
mejših legah, ki so manj primer-
ne za vinograde, je kulturna de-
diščina našega prostora. To je
predvsem visokodebelno drevje
raznih sadnih plemen (jablane,
hruške, slive, češnje in orehi), ki
pa se že vrsto let zmeraj bolj krči
in propada. Vzroki so ekonomski
in posledica naravnih ujm, kot
sta bili letošnje neurje in zimska
pozeba leta 1985, kije zdesetkala
zlasti orehe. To drevje bi bilo po-
trebno načrtno nadomeščati ozi-
roma obnavljati.
Predvsem z močno rastočimi
sadnimi drevesi (orehi in dru-
gim) je možo preventivno ščititi
tla pred erozijo oz. plazovi. Ob-
stoječe plazove bi bilo marsikje
možno utrditi pred nadaljnjim
drsenjem s sajenjem sadnega
drevja. Sadno drevje bi tudi za-
krilo sedanja »ranjena« tla.
Vse posajeno sadno drevje ne
bi smelo zahtevati večje nege, a
bi vseeno moralo dajati sadeže,
ki bi se dali vnovčiti.
Glede na to, da so najbolj pri-
zadete strme lege, kjer ni možna
intenzivna pridelava sadja, je po-
trebno sadne vrste in sorte skrb-
no izbrati. Primerne so jablane
in orehi, v poštev pa pridejo tudi
slive, češnje, hruške in leska.
Glede možnosti prodaje so naj-
primernejši jablane in orehi.
Jablane bi morale biti cepljene
na podlagi sejanec ali pa kateri
bujni vegetativni podlagi, ki so
bile in so delno še razširjene pri
nas. V poštev pridejo podlage
Mil, M25, A2, marsikje pa tudi
podlage MM 111. Če ni dovolj
bujno rastočih podlag, je potreb-
no sedaj v jeseni zbrati peške; za
to je zelo primeren mošancelj.
Primerne so vse starejše sorte, ki
še danes uspevajo v Halozah in
rodijo vsaj vsako drugo leto. Od
novejših sort, ki niso tako občut-
ljive za bolezni, so na voljo samo
zgodnejše (james grieve, alkme-
ne, priolov delišes in lord lam-
burne).
Glede na pomanjkanje in viso-
ko ceno cepljenih sadik orehov
bi za sanacijo bilo upravičeno tu-
di sajenje necepljenih orehov. Ti
sejanci pa bi morali biti vzgojeni
iz odbranih, kvalitetnih dreves.
Ce bi seme jemali od posamez-
nih izoliranih dreves, je zelo veli-
ka verjetnost, da se bodo lastno-
sti podedovale (apomiksis). Tre-
nutno je idealen čas za odbiro,
lahko rečemo matičnih dreves, iz
katerih bi vzgojili sejance odno-
sno tudi jemali cepiče. Naj po-
vem, da letos v Posavju in na
Dolenjskem načrtno iščejo pri-
merna orehova drevesa. Akcijo
izvaja pospeševalna služba. Le-
tos je zelo lepo vidna odpornost
proti orehovi pegavosti. Torej je
potrebno poiskati drevesa, ki so
odporna proti orehovi pegavosti
(imajo še zeleno listje), močno
rodijo (več plodov skupaj in ne
samo na koncu vejic, ampak tudi
po dolžini) in imajo ugodno raz-
merje med lupino in jedrcem (ni-
so kostenci). Pa saj so vse tri na-
še selekcije (elit, haloze in pete-
rio) najdene v Halozah.
Vsa akcija sanacije bi morala
potekati načrtno in organizirano
prek KZ Ptuj. Najpomembnejša
je preskrba sadilnega materiala
in porazdelitev. Prizadeti bi mo-
rali dobiti sadike zastonj oz. po
najnižji možni ceni z zagotovi-
lom, da bodo drevesca skrbno
oskrbovali.
mag. Aleksander KRAVOS,
VAŠ Maribor
V	Laškem o družbenoekonomskem položaju delavcev v obrti
8. septembra je bilo v laškem
hotelu HUM drugo jugoslovan-
sko posvetovanje predstavnikov
sindikata delavcev v obrti v Ju-
goslaviji. Sodelovalo je 72 sindi-
kalnih delavcev iz vseh republik
in obeh pokrajin. Ugotovili so,
da je socialna varnost delavcev
pri zasebnikih v Sloveniji dokaj
urejena, da pa bo drugje v Jugo-
slaviji potrebno še marsikaj nare-
diti.
V	Laškem je sodelovala tudi
Mirka Murata, predsednica iz-
vršnega odbora osnovne organi-
zacije sindikata delavcev na po-
dročju samostojnega osebnega
dela v občini Ptuj. Govorila je o
družbenoekonomskem položaju
delavcev v obrti v ptujski občini
in v zvezi s tem opozorila na šte-
vilne težave. Delavci v obrti ima-
jo podobne poglede in predloge
za reševanje skupnih težav. Pred-
vsem želijo imeti čim boljše delo-
vne razmere ter enake dolžnosti
in pravice, na osnovi tega pa tudi
ustrezno plačilo za dobro in po-
šteno delo.
Po petkovem posvetu so se de-
lavci v obrti Slovenije srečali tu-
di v soboto, saj je bilo v Tehar-
jah njihovo tradicionalno delo-
vno in družabno srečanje.
MG
Utrinek s posveta.
DENAR ZA NADOMESTNE HIŠE V HALOZAH PO POSEBNEM SPORAZUMU
Solidarnost stanovanjskih skupnosti
Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije
je pripravila samoupravni sporazum o iz-
jemni pomoči samoupravnim stanovanj-
skim skupnostim v občinah, ki jih je priza-
dela ujma. 43. stanovanjskih skupnosti bo
po tem sporazumu združilo 20 milijard di-
narjev.
Tako zbrana sredstva bo dobilo pet
stanovanjskih skupnosti (Laško, Maribor
Ruše, Ptuj, Slovenska Bistrica in Šentjur pri
Celju), tiste, ki je na njihovem območju po-
letna ujma uničila stanovanjske objekte, da
v njih ni več mogoče bivati. Sicer pa je
združevanja sredstev po tem sporazumu
oproščenih 13 stanovanjskih skupnosti v
Sloveniji, iz občin, v katerih je pustošila ui-
ma.
Zbrana sredstva pomenijo odstotek
sredstev solidarnosti v stanovanjskem go-
spodarstvu, ki jih združujejo stanovanjske
skupnosti v letu 1989. Denar, tako so na če-
trtkovem obisku v Ruju zagotovili pred-
stavniki zveze, naj bi prišel na prizadeta ob-
močja do 15. oktobra.
Po zadnjih podatkih in na osnovi dela re-
publiške komisije je škoda ob neurju v ptuj-
ski občini ocenjena (to pa še ni zadnji po-
datek) na 805.694,326.443 dinarjev. Skoda
na stanovanjskih, gospodarskih objektih in
opremi je ocenjena na 86.526,722.064 di-
narjev, v prometu in zvezah na
201.482,962.949 dinarjev, na vodnogospo-
darskih objektih na 286.934,717.870 dinar-
jev, na vodovodnih objektih je bilo škode
za 6.171,828.850 dinarjev, v kmetijstvu in
gozdarstvu pa ocenjujejo, da je škoda
322.329,508.000 dinarjev."
Ptujska občina naj bi dobila po samou-
pravnem sporazumu o izjemni pomoči sa-
moupravnim stanovanjskim skupnostim v
občinah, ki jih je prizadela ujma,
8.870,000.000 dinarjev, kar znaša 43,9 od-
stotka zbranih sredstev. Ptujska občina ima
namreč največ stanovanjskih objektov, ki
niso več primerni za bivanje, kar 18. Obči-
na Laško ima 12 takih objektov in naj bi
dobila 5.860,000.000 dinarjev, Maribor-
Ruše ima en objekt in mu po sporazumu
pripada 480,000.000 dinarjev, v občini Slo-
venska Bistrica so neuporabni trije stano-
vanjski objekti in za nadomestne gradnje
naj bi občina po sporazumu dobila
1.460,000.000 dinarjev, v občini Šentjur pri
Cleju pa je ujma porušila sedem stanovanj-
skih objektov in bo po sporazumu dobila
3.420,000.000 dinarjev.
Na Zvezi stanovanjskih skupnosti Slove-
nije se zavedajo, da je pomoč po tem spora-
zumu premalo, da gre v tem primeru zgolj
za osnovno pomoč — streho nad glavo, za-
to predlagajo, da bi se samoupravne stano-
vanjske skupnosti dogovorile o pomoči tu-
di v prihodnjem letu. Kako in na kakšen
način, pa se bodo pogovorili v naslednjih
tednih.	NaV
TEDNIK - september 1989
SESTAVKI iN KOMENTARJI - 3
Pripeljano pomoč so pomagali spraviti v silose.
Haloške strmine so bile težava za traktorje, navajene rav-
nih cest.
VELIK TRANSPORT fOlEČKE SOLIDMIlOSTi
Koruzna silaža za haloško živino
Kar neverjeten obseg je imela nedelj-
ska solidarnostna akcija kmetov, članov
Kmetijske zadruge Ptuj, ki so se odločili
za pomoč svojim sozadružnikom v Halo-
zah. Nihče, niti organizatorji sami niso
pričakovali takega odziva kmetov z Drav-
skega in Ptujskega polja. Pa se je vendar-
le zgodilo in tako so lahko organizatorji
in udeleženci akcije toliko bolj ponosni,
kmetje v Halozah, ki so bili pomoči dele-
žni, pa toliko srečnejši in mirni v pričako-
vanju zime.
Solidarnostno akcijo so zastavili v
upravnem odboru Kmetijske zadruge
Ptuj, kot je povedal njegov predsednik
Stanko Sitar. Tokratna akcija pomoči Ha-
lozam ni bila prva, tudi zadnja ne, po ob-
segu pa gotovo največja. V organizaciji in
izvedbi so sodelovali vodja Zadružne
enote Hajdina Slavko Brglez, vodja Za-
družne enote Markovci Konrad Janžeko-
vič in vodja Zadružne enote v Podlehniku
Danica Svenšek, vse skupaj pa je na tere-
nu spremljal tudi direktor Zadruge Janez
Vrečer.
Nekaj pred deseto uro je s Hajdine kre-
nilo proti Halozam lepo število traktor-
jev, ki so vlekli kar 35 prikolic, zvrhano
naloženih s koruzno silažo. Z druge strani
Drave — iz Markovec pa je pripeljala
druga kolona s 34 prikolicami. Na 69 pri-
kolicah je bilo kar okoli 450 kubičnih me-
trov silažne koruze, ki so jo kmetje z obeh
zadružnih enot darovali haloškim kme-
tom. Na nekaterih prikolicah je bilo po-
leg silažne koruze še nekaj vreč s pšeni-
čnim, ječmenovim in koruznim zrnjem.
Organizatorji so se odločili, da pomoči
ne kaže deliti na večje število kmetij, saj
bi v tem primeru vse skupaj izgubilo pra-
vi namen akcije, ki je bila namenjena
ohranitvi staleža živine pri večjih živino-
rejcih.
Kmetje z Dravskega in Ptujskega polja
so v Halozah prijeli tudi za potrebno oro-
dje in silažo spravili v silose. Na petih
kmetijah so koritaste silose dodobra na-
polnili. Kmetje, deležni pomoči, so bili
več kot presenečeni. Anton Kolar z Do-
brine je ob pogledu na kolono traktorjev,
ki je zavila na njegovo dvorišče, vzkliknil:
»Kaj takega nisem mogel pričakovati.
Zdaj pa mi ne bo treba prodati krav!«
Člani Kmetijske zadruge Ptuj iz za-
družnih enot Hajdina in Markovci, kme-
čka zveza v Markovcih, vsi, ki so že in še
bodo pomagali, si gotovo zaslužijo javno
pohvalo. Hvaležnost Haložanov pa so ta-
ko doživeli!
J. Bračič
Tokratne kmečke solidarnosti so
bili deležni: Franc Reberninšek,
Čermožiše 50, Viktor Furman z Do-
brine, Anton Kolar z Dobrine, Ivan
Pernek s Stanošine in Jože Murko
iz Podlehnika.
Haložanom bodo pomagali
tudi slovenski obrtniki
Ptujsko obrtno združenje je po-
slalo solidarnostni poziv sloven-
skim obrtnim združenjem, naj po-
magajo p^^detim haloškim ob-
močjem in tamkajšnjim prebival-
cem. V akciji zbiranja pomoči naj
bi sodelovalo 65 obrtnih združenj.
Med prvimi so se odzvali v obrtnem
združenju Ljubljana—Bežigrad —
nakazali bodo deset milijonov di-
narjev.	MG
Na nekaterih prikolicah so bile tudi vreče z zrnjem.
Po opravljenem delu pa še kozarček haloškega.
Borci v Halozah hvaležni za pomoč
Na pobudo občinskega odbo-
ra ZZB NOV Ptuj so v vseh kra-
jevnih organizacijah Zveze bor-
cev NOV v ptujski občini izvedli
akcijo zbiranja pomoči, ki so jo
namenili ob vremenski katastrofi
prizadetim članom ZZB NOV na
območju Haloz. Akcija je dobro
uspela, čeprav povsod še ni kon-
čana. Nekaterih borcev namreč v
času zbiranja pomoči ni bilo do-
ma in sedaj sami prinašajo svoj
prispevek vodstvu krajevne orga-
nizacije.
Do sredine septembra je bilo v
posameznih krajevnih organiza-
cijah zbrano:
Destrnik 400.000 din, oblačila
in 3 vreče pšenice; Dornava 2
milijona din; Cirkulane 680.000
din; Hajdina 2,646.500 din; Jur-
šinci 830.000 din; Kidričevo
2,175.000 din; Markovci
3,283.000 din; Polenšak
4,330.000 din; Rogoznica
1,600.000 din; Trnovska vas
1,150.000 din, oblačila in 2 vreči
pšenice; Videm 1,110.000 din,
oblačila in vreča pšenice; Zavrč
2,200.000 din; Boris Ziherl Ptuj
3,323.500 din, oblačila in čevlji;
bratje Reš Ptuj 1,060.000 din;
Dušan Kveder Ptuj 3,030.000
din; Franc Osojnik Ptuj
2,300.000 din; Ivan Spolenak
Ptuj 2,470.000 din; Jože Potrč
Ptuj 5 milijonov din; Olga Me-
glič Ptuj 1,900.000 din, oblačila
in čevlji in Tone Žnidarič Ptuj
2,740.000 din.
Krajevne organizacije ZZB
NOV Cirkovce, Gorišnica in Lo-
vrenc na Dravskem polju pa so
se v celoti vključile v zbiralno ak-
cijo krajevnih organizacij RK in
so zbrano pomoč tudi neposred-
no razdelili prizadetemu prebi-
valstvu v KS Majšperk, Žetale,
Ptujska Gora in Dolena.
Pri občinskem odboru ZZB
NOV Ptuj Je bilo tako zbranih
44,218.000 dinarjev denarne po-
moči, razdeljeno je bilo v prejš-
njem tednu 43,818.000 din, na ži-
roračunu pa je še 400.000 din.
Pomoč so prejeli: KO ZB
NOV Majšperk 18,700.000 din za
17 borcev, Zetale 11,918.000 din,
oblačila in čevlje ter 6 vreč pšeni-
ce za 10 borcev, Podlehnik
7,700.000 din, oblačila in čevlji
za 7 borcev, Dolena 4,400.000
din, oblačila in čevlji za 4 borce
in Ptujska Gora 1,100.000 din in
oblačila za 1 borca. Tako je sku-
paj prejelo denarno pomoč 39
borcev, v povprečju po 1,1 mili-
jona dinarjev.
Vsi prejemniki pomoči se svo-
jim soborcem in sotovarišem za
prejeto pomoč najlepše zahvalju-
jejo!
Občinski odbor ZZB NOV
Ptuj se zahvaljuje tudi teritorial-
ni obrambi občine Ptuj za pomoč
pri prevozu zbrane |X)moči v
Ptuj, oddelku za LO pa za po-
moč pri prevozu pomoči v priza-
dete kraje.
Pri občinskem odboru so pose-
bej pohvalili krajevno organiza-
cijo Olge Meglič, kjer so zbrali
največ oblačil in ta so bila tudi
dobro ohranjena.
Prizadeti ob nesreči v Halo-
zah, ne le borci, enako tudi drugi
oblačila sprejemajo s hvaležnost-
jo. Pri tem pravijo, da sicer niso
tako revni, da trenutno ne bi
imeli kaj obleči in obuti, toda
vsako leto je treba dopolniti gar-
derobo. Zato jim pomoč pride
zelo prav, saj lahko denar, ki bi
ga sicer morali dati za oblačila,
koristno obrnejo za odpravo po-
sledic neurja.
Enako kot druge tudi ta akcija
zbiranja kaže, da je solidarnost
med našimi ljudmi še prisotna,
da je večina ljudi pripravljena
pomagati sočloveku v nesreči in
da obstaja tudi hvaležnost za to
F>omoč.
FF
»Ves čas od 3. julija dalje sem prizadeto razmišljal, kako bor-
cem in prebivalcem v Halozah pomagati v njihovi veliki stiski in ne-
sreči. To še posebno zato, ker sem velik del svoje »partizanščine«
opravljal v gornjih Halozah. Kraje in ljudi imam v najlepšem spo-
minu. Ti ljudje so nam v zimi 1944/45 in do osvoboditve, kljub svo-
jemu siromaštvu, zelo veliko pomagali, skrbeli za prehrano in varno
opravljanje partizanskih dolžnosti in nalog. Zakaj vam to pišem ?
Nikjer nisem zasledil pobude, da se v to akcijo vključimo tudi borci
in aktivisti NOB, ki smo delovali na območju Haloz, pa živimo zu-
naj ptujske občine. Zato predlagam, da prek TV 15 in Nedeljskega
dnevnika pozovete vse borce in aktiviste NOB, ki so delovali na ob-
močju Haloz, da damo svoj prispevek v vaši akciji. Mislim, da je to
predvsem naša moralna dolžnost.«
Stane Murkovič-Štefan,
Razdrto 49, 66225 H ruševje
TEMEUNA LISTINA SLOVENIJE
V Ptuju 6 tisoč podpisnikov
Ta teden bodo v Socialistični zvezi sklenili akcijo podpisovanja
Temeljne listine Slovenije. Vodila stajo tako občinska konferenca So-
cialistične zveze kakor tudi občinski sindikalni svet. Sekretar občin-
ske konference Socialistične zveze Franci Golob nam je povedal, da
so s podpisovanjem zadovoljni in da je kljub neugodnemu času (do-
pusti) listino podpisalo okoli 6 tisoč občanov. Ocenil je, da je bila
propaganda za to akcijo dovolj dobra, da so se ljudje lahko prosto-
voljno odločili za podpis in pri tem ni bilo nobene prisile. V občinski
konferenci Socialistične zveze tudi menijo, da listino podpira večina
ljudi, kljub temu daje večina ni podpisala, kar sklepajo iz tega, da iz-
razito negativnih reakcij na podpisovanje ni bilo.	d. I.
Župan je, župana ni
Naj bo takoj v začetku jasno: ne gre za to. kdo je predsednik skup-
ščine občine Ptuj, ampak gre za to. kako je predsednik. Vroče razprave,
pa potem mlačne, na koncu pa je bilo že vsem vseeno, ali imamo profe-
sionalnega ali neprofesionalnega župana, ali imamo župana, kije doma
ali na poti med Ljubljano in Ptujem. Že sama razdalja postavlja omeji-
tve za opravljanje enako odgovornega in dobrega dela v obeh krajih, ki
samo po sebi nima nič skupnega, pa je omejitev, ki kliče tudi po samokri-
tičnosti.
Za kaj gre ? Ena letošnjih pomembnih, če ne knr najpomembnejših
obletnic v ptujski občini je bilo praznovanje 750-letnice minoritskega sa-
mostana. Častitljiv jubilej, ki nam ga lahko zavida marsikatero mesto,
dežela, jubilej, vreden posebne pozornosti in spoštovanja. Prireditve so
obiskali ne samo domači ljudje, ampak tudi visoki cerkveni dostojanstve-
niki iz mnogih evropskih dežel. Če prihajajo v Ptuj ob takem jubileju, je
prav — če že na zaradi drugega, zaradi protokola — da jih sprejme
najodgovornejši mož občine, v katero prihajajo — župan, v našem prime-
ru. In v našem primeru ga ni bilo na nobeni od prireditev, pa čeprav je
obljubil in so na vseh slovesnostih zanj tudi rezervirali stol. Ljudje smo
samo ljudje in pripeti se nam lahko marsikaj... Na povabilo se odzove-
mo ali pa tudi ne. Težko pa je. razumeti, da župana ni bilo niti na spre-
jem. ki ga je sam sklical in se na vabilo tudi podpisal.
Jubilej zaradi županove odsotnosti sicer ni nič zgubil, izgubila pa je
občina in z njo tudi vsi, ki smo županu zaupali, da nas predstavlja in za-
stopa tudi na takih slovesnostih, in še posebej na takih, zakaj 750-letnice
nikoli več ne bo ...
Nataša Vodušek
Kakšen bo »jutri«
v Haloškem biseru?
Ptujsko gostinstvo preživlja težke čase. Težave niso od včeraj.
Razmere so toliko težje, saj so v polletju letos imeli negativni rezultat
tudi v podlehniškem motelu. Skupaj je izguba, ki so jo pridelali v Ha-
loškem biseru in moielu, velika nekaj nad pet milijard dinarjev. Sedaj
se približujejo devetmesečni rezultati in nič ne kaže na Boljše.
V	Haloškem biseru poskušajo sanirati razmere že tretje leto. Po
sanacijskem programu naj bi prihodnje leto izplavali. Branko Gorjup,
glavni direktor Kmetijskega kombinata Ptuj, je povedal, da je leto 1990
priložnost, vendar do pozitivnega rezultata ne bodo prišli z zdajšnjo or-
ganizacijsko strukturo (z vsemi obrati) in z vsemi zaposlenimi. Trenutno
je še v sestavi Haloškega bisera šestnajst obratov in hotel. Glede na
število zaposlenih — 222 za nedoločen in 12 za določen čas — ustvar-
jajo premajhen promet. Zato bo nujno, da zmanjšajo število obratov
in tudi zaposlenih. V bodoče naj bi imeli le tiste obrate, za katere me-
nijo, da bodo uspešni, druge bodo dali v dolgoročni zakup. Grozd pa
kanijo prodati.
Precej se šušlja, da bo v zasebne roke šel tudi ptujski hotel. Bran-
ko Gorjup je povedal, da za to ni nobene ovire, le dobrega ponudnika
čakajo.
Lokale, ki jih bodo obdržali, bodo posodobili. Zdravi in obetavni
del Haloškega bisera nameravajo združiti s Ptujskimi toplicami v eno-
tni del podjetja, ki bo obenem celovita turistično-gostinska in zdravi-
liška ponudba. Model, ki je bil še pred nekaj leti vsaj za nekatere nes-
prejemljiv in voluntarističen.
V	Kombinatu po besedah Branka Goijupa v tem trenutku vlaga-
jo vse napore v razvoj Ptujskih toplic. 2. oktobra naj bi že potrdili
idejni projekt za novi topliški hotel in naročili glavne projekte.
Do konca leta naj bi bila že znana finančna konstrukcija. Po op-
timističnih napovedih naj bi pričeli graditi prihodnjo pomlad.
Pri sanaciji razmer v Haloškem biseru ne bo šlo brez dobrih ka-
drov. Temeljna organizacija je brez direktorja. Za vršilko dolžnosti
direktorice predlagajo Ireno Kovačič. Že zdaj pa vedo, da bodo prve-
ga človeka ptujskega gostinstva morali še iskati, saj Kovačičeva ne že-
li biti direktorica.
MG
Delitev sredstev
enodnevnega zaslužka
Občinska komisija za oceno škode je pripravila dokončno oceno
o škodi, ki je nastala v Halozah zaradi neuija 3. in 4. julija letos. Ugo-
tovljeno je, da znaša škoda 805,6 milijarde dinaijev, kar je 110 odsto-
tkov lanskega družbenega proizvoda. Oceno je potrdila tudi ustrezna
republiška k^omisija. Na osnovi dokončne in verificirane ocene škode
je občinski izvršni svet poslal odboru podpisnikov družbenega dogo-
vora zahtevek za razliko sredstev, ki pripada občini glede na spreme-
njeno stanje.
Na občinskem solidarnostnem računu je bilo v prejšnjem tednu
2.824.316.260 dinarjev. V tem znesku so prispevki od OZD in drugih,
občanov in sredstva enodnevnega zaslužka. Komisija občinskega iz-
vršnega sveta za delitev sredstev enodnevnega zaslužka, v kateri so
predstavniki organizacij združenega dela oziroma podjetij in jo vodi
predsednik občinskega sveta ZSS Ptuj Avgust Ivartnik, je zbrani de-
nar razdelila za posamezne namene. 7La stanovanjske in gospodarske
objekte je namenila 50 odstotkov zbranega denarja, za krajevne ceste
30 in za reševanje socialnih vprašanj 20.
Za stanovanjske in gospodarske objekte je bilo nakazanih
773.406.000 in 600.000.000 dinaijev, center za socialno delo je prejel
318.000.000, krajevne skupnosti pa ustrezen delež glede na stopnjo
poškodovanih krajevnih cest.
V	krajevni skupnosti Žetale so za sanacijo razmer na cestah dobi-
li 107.125.200 dinarjev, v KS Videm 16.480.800, v KS Stoperce
148.327.200, v KS Ptujska Gora 57.682.800, v KS Podlehnik
148.237.200, v KS Majšperk 263.692.800, KS Dolena 57.682.800 in KS
Leskovec 24.721.200 dinarjev.
O tem, kako poteka sanacija razmer po neurju v Halozah, so se v
ponedeljek in torek seznanili tudi delegati občinske skupščine. Še na-
prej pa velja, da prizadeti v Halozah potrebujejo gradbeni material,
krmo za živino, ozimnico in pohištvo. Denar lahko nakažete na občin-
ski solidarnostni račun številka: 52400-743-41021.
MG
4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
28. september 1989 - TEDNIK
Kaj pomenijo slovenskim pisateljem
štatenberška srečanja
Na letošnjem srečanju sloven-
skih pisateljev Štatenberg 89, ki
je bilo že šestindvajseto, je bilo
veliko več mladih, mogoče tudi
manj znanih obrazov. Vsi, ki so
bili prejšnja leta navajeni, da so
se tod srečevala stara, preizkuše-
na pisateljska peresa, so se neko-
liko nelagodno počutili. Tudi be-
seda je bila sprva nekoliko manj
prisrčna kot prejšnja leta.
Med staro gardo si seveda ta-
koj opazil Janeza Švajncerja in
Nado Gaborovič iz Maribora.
Oba sta brez dvoma bralcem do-
bro poznana, zato sem v prvem
trenutku, ko so sedeli vsi skoraj
vsak zase, mladi bolj skupaj, sta-
ri pa tudi, in se bolj ali manj živo
pogovarjali, povabila na razgo-
vor prav domača literarna vete-
rana. Prijazno sta vabilo sprejela
in pogovor je stekel brez treme,
prijetno, kot lahko steče z ljud-
mi, ki vešče vrtijo svoje pisatelj-
sko pero in ob tem ostanejo pre-
prosti, ljudski.
Janez Švajncer
Tednik: Kaj vam pomenijo
štatenberška srečanja?
J. Švajncer: V prvi vrsti, če
vzamemo to letošnjo srečanje,
26., je to pravzaprav medsebojno
spoznavanje pisateljev, obravna-
va aktualnih vprašanj v literaturi
in umetnosti. Tuje tudi možnost,
da potem ko človek prebira dela
drugega, tega spozna ter sprej-
me, potrdi ali pa tudi spremeni
sodbo o njem in njegovem delu.
Tednik: Ste se vi udeležili vseh
šestindvajsetih srečanj?
J. Švajncer: Priznati moram,
da sem eno izpustil zaradi bole-
zni, drugače pa sem bil na vseh.
Tednik: Kakšna je vaša pri-
merjava srečanj?
J. Švajncer: Ce jih primerjam,
bi lahko rekel, da so bila najbolj-
ša začetna, ko smo srečanje ko-
maj zastavili. Seveda smo bili ne-
primerno mlajši kot danes in
smo verjetno gledali na vsa aktu-
alna vprašanja v tistem času dru-
gače, tudi medsebojno smo se
dosti drugače gledali, lahko reče-
mo prenašali, kakor zdaj. Bilo je
več prijateljstva, tovarištva, spo-
štovanja kot dandanes, ko posta-
jamo vedno bolj odtujeni.
Najbrž je razlog ta, da smo prišli
v leta, ker prihajajo za nami dru-
gi, ki niso šli skozi vsa ta obdob-
ja, ki so bila, če vzamemo povoj-
ni čas, razmeroma težka in je bi-
lo potrebno vse to nekako pre-
magovati.
Tednik: Kaj vam je pomenilo
okolje Štetenberga?
J. Švajncer: Štatenberg je sam
po sebi pravzaprav zanimiv zara-
di svoje zgodovine. Zame je bilo
najpomembnejše obdobje, ko sta
bila tam še Jurinca, on ljubitelj
okolice, konjev in ribištva, ona
pa predvsem ljubitejica umetno-
sti in je skrbela za videz gradu,
predvsem za notranjost. Človek
je imel potem občutek, da je pri-
šel ' nekaj lepega. Medtem pa je
zob časa vse to počasi izničil, pri-
šli smo v neke razvaline in potem
Štatenberg ni bil več to, kar je
bil.
Tednik: Kako se počutite tu-
kaj na Pohorju, pri Treh kraljih?
J. Švajncer: Zase moram reči,
da mi Trije kralji zelo ugajajo za-
radi zgoščenosti kraja. Stuhčev
dom je izredno lepo urejen, ni si-
cer v planinskem stilu, kar je
najbrž velika pomanjkljivost za-
radi izgube domačnosti. Okolje
je lepo, pred hotelom je cerkev,
lepo obnovljena, pred njo so mi-
ze in klopi, kar omogoča sreča-
vanja skupin, izletnikov, mimoi-
dočih, obiskovalcev Pohorja,
skratka to okolje je še vse v zele-
nju, tako da mi je vse izredno
všeč.
Nada Gaborovič '
Tednik: Zanima me kvaliteta
Štatenberških srečanj.
Nada Gaborovič: Za današnje
ali bolje povedano za letošnje še
ne morem reči nič natančnega,
saj se je komaj začelo. Za prej-
šnja srečanja pa lahko rečem, da
so z leti začela malce hirati. Ni
več tistega poleta, kot smo priče-
li pred nekaj več kot četrt stole-
tja, ko smo imeli v gosteh — ta-
krat je bil še prireditelj maribor-
ski pododbor Društva slovenskih
pisateljev — ljudi, ki so nam po-
vedali resnično nekaj novega, ob
katerih se je srečanje razvijalo
bolj in bolj v vsesplošno, ne sa-
mo slovensko, ampak gledano z
literarno-zgodovinskega, pisa-
teljskega, umetniškega in končno
tudi jugoslovanskega in celo
mednarodnega vidika, v po-
membno vsakoletno srečanje.
Gojili smo eno samo željo, da bi
v eminentnem grajskem ambien-
tu poskušali ponuditi ljudem del
naših korenin to se pravi Slove-
nije ali ožje Štajerske, ponuditi
tudi kakovostne referate in kako-
vostno razpravo. Morda je res.
da današnja mladina živi veliko
bolj sproščeno, tega pa mi v toli-
ki meri nismo vajeni, ker smo bi-
li le malo preveč vkleščeni v nor-
mirano življenje. Vendar misel
ne pozna meja, gre čez obzorja.
Po tej plati bi morali ohraniti mi-
selno, strokovno in kutlurno ra-
ven srečanja oziroma jo žlahtniti,
bogatiti in jo še dvigati. Za minu-
lih petindvajset let — udeležila
sem se vseh srečanj razen dveh,
in to zaradi bolezni — moram re-
či, da so prinesla veliko novih
spoznanj in številnih prijatelj-
stev, ki so se ob druženju rojeva-
la, utrjevala. Marsikateri napuh,
nestrpnost, ki sta mogoče bila
prej med udeleženci, sta po tem
prijateljskem druženju, ki je res-
nično veliko vredno, izginila in
se porazgubila. Svobodna izme-
njava mnenj je pogasila marsika-
tero sovraštvo ali nenaklonjenost
in nerazumevanje. In če je tudi
prišlo do nekoliko kriznih situa-
cij, so vendarle ostajala na kul-
turni ravni. Namen pa je bil, da
tem krajem, ki so sicer odma-
knjeni, prenesemo del kulturne-
ga življenja in razmišljanja. To
smo tudi dosegli, kljub temu da
čas ni bil vedno tako naklonjen
in da je, kot je že povedal Janez
Švajncer, načel grad Štatenberg
zob časa, pa je postal za naša sre-
čanja vse manj primeren. Ni
nam šlo samo za to, šlo je za vse-
bino, ki je bila bogata, vredna
srečanj in truda. Želeli bi, da na-
ša srečanja na taki ravni tudi
ostanejo. Vedno so prihajali sta-
rejši, renomirani, velika imena,
ljudje iz Slovenije, zamejstva in
Jugoslavije, prihajali so tudi
mlajši, tako da so bile vedno za-
stopane vse generacije, tudi miš-
ljenjsko. Bojim pa se, da ta vir,
ki je žuborel celih petindvajset
let, ne bi presahnil. Ne bi želeli,
da bi štatenberško srečanje po-
stalo tako zakotno, kavarniško
omizje. Želim, da bi se ohranil
osnovni namen: da bi se pisatelji
srečevali in spoznavali kot pisa-
telji, ljudje in Slovenci s svojimi
koreninami, to je iz okolja, iz ka-
terega so izšli. Ne bi pa želela,
da bi to postala neka nadgrad-
nja, ki pač postaja bolj sama sebi
namen.
S pisanjem knjige je tako kot z
rojstvom otroka
Tednik: Kako se vi počutite
ob rojstvu novega dela?
Nada Gaborovič: Zase moram
reči, da sem izmučena, tako kot
je izmučena mati po porodu. O
tem ne maram govoriti, vendar
globoko v sebi čutim neko olaj-
šanje. Gotovo vsak čuti pri tem
neko zadovoljstvo, če je prepri-
čan, da je delal pošteno, pogum-
no, brez laži in vsega drugega.
Nekateri denimo pišejo bolj za-
radi slave, spet nekateri zaradi
tega, ker to počenjajo drugi. Vse-
ga tega ne sme biti, če si se odlo-
čil za neko ustvarjanje, moraš ga
čutiti ne smo kot svoj neodtuljiv
del življenja in početja, ampak
tudi kot nekaj skrajno poštenega,
resnicoljubnega in pogumnega.
Ker je pravkar v teh dneh izšel
moj roman MALAHORNA, go-
vorim iz trenutno svežega obču-
tja matere, ki je rodila otroka, se-
veda z veseljem, ker je to roman
o mojih pohorskih koreninah.
Malahorna je ime pohorske vasi-
ce od koder izvira rod mojega
očeta, in jaz sem ime postavila
simbolično v deželo, ki je imagi-
narna in ki pomeni deželo, s ka-
tero pride človek na svet, ki jo
nosi vse življenje s seboj in ki je
ne sme ne zapustiti ne izdati ne
sovražiti ne prezirati, ampak jo
mora imeti rad.
Vida Topolovec
Naš sogovornik Jane/ Švajncer.
Pisatelji pri Treh krajih — med njimi Nada Gaborovič.
Redovniki
na sprejemu
Predsednik izvršnega sveta
skupščine občine Ptuj Tone Čeh
je v imenu ptujskega župana v
petek, 15. septembra, v dvorani
na magistratu pripravil svečan
sprejem za predstavnike minorit-
skega reda iz vse srednje Evrope,
ki so prišli na praznovanje
750-letnice minoritskega samo-
stana v Ptuju.
Provincialom minoritov iz
Zvezne republike Nemčije, Itali-
je, Avstrije, Belgije, Nizozemske,
Švice, Hrvaške in Slovenije je v
našem starem Ptuju zaželel toplo
dobrodošlico. Ob čestitkah k ju-
bileju pa jim je predstavil še
ptujsko občino v številkah.
V imenu redovnikov se je za
prisrčen in »presenetljiv« spre-
jem zahvalil slovenski provincial
Tarzicij Kolenko ter izrazil zado-
voljstvo nad pripravljenostjo šir-
še skupnosti, ki je poleg bratov
minoritov nedvomno prispevala
pomembno vlogo in delež pri ob-
novi prezbiterija in celotnega sa-
mostana. Ta je svojo 750-letnico
dočakal dostojno in je lahko v
ponos širši družbi.
-OM
Na sprejemu pri Tonetu Čehu, predsedniku izvršnega sveta SO Ptuj.
(Foto: M. Ozmec.)
POROČANJE MIMSTRU ZA KMETIJSTVO
Takrat, v drugi polovici aprila 1949, sem bil prvič na terenu v Prek-
murju in spoznaval podeželje lendavskega in murskosohoškega okraja.
Nalogo sem opravil, imel sem še dan časa, zato sem se za nekaj ur usta-
vil še na Ptuju, od tam s kolesom nadaljeval pot na dom v Nadolah, od
tam pa naslednje jutro v Poljčane, kjer sem spet sedel na vlak za Ljublja-
no. Na RZKZ me je čakalo sporočilo, da je naslednje jutro delovni po-
svet na ministrstvu za kmetijstvo in naj se pripravim na poročilo o stanju
v okrajih, ki sem jih obiskal.
V večji sejni .sobi na minislt^lvzt se nas je zbralo kar precej terencev
iz RZKZ. kmetijskega ministrstva in ustreznih komisij pri C K KPS in re-
publiškem odboru OF. Minister za kmetijstvo Janez Hribar je takrat uži-
val veliko avtoriteto, poverjeniki za kmetijstvo pri okrajnih ljudskih odbo-
rih so ga .še zlasti spoštovali, nekateri so se ga celo hali. Pogosto je skli-
ceval posvete z njimi in na vsakem posvetu sije enega ali dva posebej pri-
voščil. Bil .sem že na enem takih posvetov, ko je vzel na piko poverjenika
iz takratnega okraja Videm Krško. Z vmesnimi vprašanji ga je zniedel.
opozoril na nekatere nelogičnosti v poročilu in na podlagi tega dokazo-
val. da sploh ne p()zna razmer »■ svojem okraju. Svetoval mu je. da naj
raje gre za brigadirja »■ obdelovalno zadrugo, za poverjenika pa bodo že
našli sposobnejšega.
Tokrat je Hribar stopil v dvorano v spremstvu svojih pomočnikov v
ministrstvu.- nekatere sem že pttznal. zlasti Staneta Škofa, ki je bil med
člani komisije že nekaj dni na Ptuju.
Posvet je začel predsednik RZKZ Maks Krmelj. Ugotovil je. da »re-
solucije o osnovnih nalogah partije na področju socialistične preobrazbe
vasi in pospeševanja kmetijske proizvodnje v LRS prepočasi uresničuje-
mo.« Zaradi tega je bilo vodstvo v Sloveniji baje kritizirano. »Storili mo-
ramo vse. da dosežemo uspehe v drugih bratskih republikah in pritegne-
mo večino kmetov v zadružno kmetijsko proizvodnjo.« je poudaril.
Nekoliko dolg uvttd. ki mu je dalo Krmeljevo počasno govorjenje še
vtis večje razvlečenosti. je živčno prekinil Janez Hribar.
»Oprosti. Matija ilegalno ime .V/ Krmelja v partizanih), lo so zna-
ne stvari, poznamo jih. Jaz pa hočem konkretno slišali, kakšno je stanje
danes na terenu, kako je bih ta teden, o tem se pogovarjajmo!«
»Saj to hftčem ludi sam ptn-edati.« se m da! prekinili Matija in je
nadaljeval, da smo »zbrani vsi. ki pt/znamo terenske razmere v posamez-
nih okrajih, ki vemo. kako in koliko socialistično dihajo naši naprednejši
kmetje.«
Potem je mttral vsak pttrtHali. kaj je konkretno počel v posameznih
okrajih, kjer je bil zadnji teden. Poročati je bilo treba kar po vrsti, tako
kot smo sedeli. Po naključju so bolj spredaj sedeli tisti, ki so imeli na skr-
bi okraje na Dolenjskem, Goriškem in Posavju.
Oni s Primors^ so se hvalili z uspehi pri utrjevanju že obstoječih
obdelovalnih zadrug in z načrti za ustanovitev novih. Poročevalci iz do-
lenjskih in posavskih okrajev pa so govorili predvsem o velikih težavah.
»Ne gre samo za odpore kulaških elementov, kijih krepko podpira kler,
temveč za zavestno trmo kmetov, tudi borcev NOB in v Posavju tistih, ki
so bih izseljeni.« je bilo slišati iz poročil.
»Larifari«, je taka poročila ocenil minister in poudaril, da »gre za
organiziran odpor špekulantov vseh sort ne samo do ustanavljanja obde-
lovalnih zadrug, temveč tudi proti izpolnjevanju vseh zakonitih obvezno-
sti do naše ljudske oblasti!«
Ko je prišla vrsta name. sem povedal, da sem bil v Prekmurju. kjer
sicer niso dosti boljše razmere kol v drugih okrajih, zato so potrebni toli-
ko večji napori, da dosegajo uspehe. Bil sem na ustanovnih zborih KOZ
v Martjancih in Tišini. Med potjo sem se ustavil v Ptuju, kjer so tik pred
ustanovitvijo KOZ v Placarju. v Trničah pa so jo ustanovili že prej. Prav
tako sem se ustavil v Poljčanah, kjer so povedali, da se v Sludenicah raz-
mere urejajo in kaže, da bo tam nastala dobra KOZ.
»Vidite, njega si vzemite za vzgled! Kamor pride, ustanavljajo za-
druge. večina vas pa samo jamra . . .,« me je prekinil minister Janez.
Poslalo mi je nerodno. Ce si kdaj v življenju kake pohvale nisem za-
služil. polemje bila ta najbolj nezaslužena. Za ustanovitev katere od na-
vedenih KOZ nisem imel prav nobene zasluge. Imel sem pač srečo, da
sem bil po naključju v tistem okraju, kjer so pripravili ustanovitev KOZ,
in sem skupaj z okrajnimi aktivisti .šel na tak zbor.
Ce je kje bila ustanovljena KOZ. je bila to zasluga cele vrste politi-
čnih in operativnih delavcev v okraju, ki so po več mesecev delovaH us-
klajeno politično in slroko\ 'no prepričevali, zviševali plane, obvezne
oddaje, davke in slopnjevali grožnje. Vsi smo vedeli, da je načelo »pro-
stovoljne odločitve delovnih kmetov« zapisano v resoluciji le zaradi lepše-
ga. Brez organiziranih in usklajenih pritiskov ni nikjer šlo.
O tem se javno ni smelo govorili, dovoljena in zaželena pa je bila
glasnost »o organiziranem odporu vaških špekulantov in klerikalno or-
ganiziranih kulakov«. To .so radi vpletali v svoja poročila tudi inštruktor-
ji, saj je bilo to opravičilo za neuspehe.
Sam sem nadaljeval poročilo in opozoril na očitke, ki sem jih pogo-
sto slišal od kmetov skoraj v vseh okrajih, kjer sem bil. Kmetje so namreč
kritizirali dejstvo, da mnogi okrajni in celo republiški funkcionarji, ki .so
lastniki zemljišč, precej ludi vinogradniških parcel, teh nočejo dati v za-
drugo. Marsikateri funkcionar prepričuje in prisiljuje kmete v KOZ. .svo-
jih staršev. sonHlnikov ah celo svoje zene pa ne zna ali noče prepričati,
da hi vstopili vanjo. Navedel sem tudi par konkretnih primerov.
Pri tem me je Branko, sodelavec na RZKZ, z nogo suval pod mizo,
vendar se v svoji naivnosti nisem zavedal zakaj.
Za mano se je zvrstilo še nekaj poročevalcev. Eni so govorili bolj o
uspehih, drugi pa so razmere prikazovaU precej črnogledo.
Skupna ugotovitev je bila, da trenutno stanje v LRS glede ustana-
vljanja kmetijskih obdelovalnih zadrug ne zadovoljuje. Storiti moramo
vse, da se to popravi, da dohitimo in potem »stopamo v korak z drugimi
bratskimi republikami pri izgradnji socializma na vasi«.
Dobili smo nalogo, da moramo spet na teren v okraje, le terenska
zadolžitev je bila nekoliko spremenjena. Tokrat sem bil zadolžen za
okraja Trbovlje in Videm—Krško. »Nihče se ne sme vrniti, če ne bo usta-
novil vsaj ene KOZ!« je za konec odločno dejal minister Janez.
Po sestanku mi je Branko dejal:
»Tam, če boš še kdaj na podoben način poročal, ne boš več dolgo v
službi pri nas .. .«
Nisem se takoj zavedal, kaj je bilo narobe, zato me je Branko pou-
čil. da »slabosti naših ljudi ne smemo javno in konkretno kritizirati«.
Ce pa je res. sem vztrajal.
»Seveda je res, saj v tem je ravno problem, da neradi slišijo resni-
co.« je rekel Branko in nadaljeval:
»Tudi sam Hribar ne uspe prepričati svojega očeta, da bi dal zemljo
v zadrugo. Ah nisi opazil, kako živčno se je presedal in stre.sal z glavo?
Mislil sem. da bo vsak trenutek izbruhnil, zato .sem ti dajal znake, da ne-
haj . . . No. končno je molče prešel čez lo. nisem pa gotov, če si te ne bo
zapomnil.«
Iz teh tovariških opozoril sodelavca, ki je imel že precej izkušenj,
.sem tedaj prvič resno .spoznal, da .se besede vodilnih pogosto razhajajo
od njihovih dejanj, da govorijo eno, počenjajo pa drugo. S podobnimi pri-
meri sem se pozneje še pogosto srečal, vendar me ni več tako prizadelo.
To so ostanki preteklosti, kije ostala v značaju posameznikov, sem se to-
lažil.
Ideološkim nasprotnikom .smo podobno dvoličnost tedaj pogosto
očitali, ko so bojda svoje ovčice učili: »Ne zgledujte se po mojih dejanjih.
p<) mojih besedah in naukih .se ravnajte!«
Ah bomo mi kdaj boljši, bomo res uspeli zgraditi novo, bolj pošteno
in pravično družbo, v kateri ho prevladovala osebna poštenost, brez hi-
navščine in dvoličnosti? Taka vprašanja so me takrat vznemirjala, enako
kot me vznemirjajo še dnaes — po štiridesetih letih.
Prihodnjič: Kulaški procesi
TEDNIK ^
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
Pomembna je natančnost meta, ki je odvisna od usklajenosti gibov. (Fo-
to: McZ.)
Tri stote kegljev
na dan
Po devetnajstih letih treniranju se \rhunskn kefjljatkiš Ftujčunka
Siha Kazlag sprašuje: Koliko je prai/aprav vreden športnik? Vprašanje
je povsem retorično, saj je odgovor za veliko večino športnikov enak:
Zelo malo. Zakaj ni nikoli zastopala ptujskih barv, ji očitajo nevedneži,
ključ za majhne ugodnosti, ki jih je deležna v domačem okolju, pa tiči
najbrž ravno tu.
»Vedno sem si želela domačo
ekipo, saj si povsod drugod tujec.
Kegijti sem pričela leta 1972.
Takrt je bilo kegljišče v ptujskem
hotelu — kuhani in pečeni smo bi-
li v tem »kegibanu«. Kegljaškega
kluba ni bilo, zato sem prvo leto
tekmovala za Konstruktor iz Ma-
ribra. Že isto leto sem pridobila
točke za nastop na državnem pr-
venstvu,« pripoveduje Silva.
Od takrat je šla njena pot
predvsem navzgor. Najvidnejši
uspeh: uvrstitev med sedem naj-
boljših v Jugoslaviji in nastop na
svetovnem prvenstvu v Romuni-
ji-
»To je bilo leta 1980, po Titovi
smrti. V našem taboru je bilo mo-
reče vzdušje, pa tudi drugi so nas
obravnavali kot žalujoče. Mislili
so, da bo Jugoslavija kar razpad-
la. To ni moglo prinesti dobrih sa-
dov in jih tudi ni. Sicer pa smo
ekipno dosegale prva, druga in
tretja mesta v Evropi. Nikoli slab-
ših.«
Takšne uvrstitve dosegajo Ce-
Ijanke, s katerimi igra Silva Ra-
zlag od 1982. Kratek čas pred
tem je metala za Mursko Soboto,
nato pa se je na prošnjo Lada
Gobca, trenerja Ema Celje, odlo-
čila eno leto nastopati za njih.
To se je raztegnilo na sedem let.
»Večkrat sem si rekla: Silva,
nehaj, dovolj je. Vendar tekmova-
nja vlečejo, uspehi vzpodbujajo,
neuspehi tudi. Je pa izredno na-
porno. Vsak dan moram vsaj dve
uri nameniti treningu, vsak konec
tedna imamo tekmovanje, sem
zdoma. Za tekmovanja in treninge
porabim ves dopust, v podjetju mi
ne gredo nič na roko, niti neplača-
nega dopusta ne morem dobiti. Si-
cer — kdo bi pa delal!«
V ponedeljek trening za moč, v
torek metanje na kegljišču, v sre-
do plavanje ali kolesarjenje, v če-
trtek kegljišče, v petek ponovno
kondicijski trening, nato tekma.
Na tekmovanju vrže 2,8-kilo-
gramsko kroglo 100-krat. Torej v
enem dnevu skoraj 3 stote.
Kako ji ob tem uspe skrbeti za
sedaj že 11-letno hčerko Andrejo
in jo vzgajati?
»Da sem postala mati, ni ovira-
lo moje športne poti. Do lani mi je
namreč pomagala mama. A kljub
temu ni bilo enostavno. Ne morem
pozabiti, da sem se nekoč vrnila z
dvotedenskega tekmovanja in je
moja Andreja že jedla z žlico.
Takšne stvari za mamo niso lah-
ke. Sedaj je Andreja samostojna,
ko pa sem zdoma, skrbijo /anjo
dobri sosedje. Zavedam se, da me
potrebuje, in vedno znova premiš-
ljujem, kdaj naj pustim svoje ke-
gljanje. Še toliko bolj, ker me bo-
lijo nekatere nepravilnosti in »ne-
športnosti« v športu. Letos sem v
prvem kolu republiškega prven-
stva in na regijskem tekmovanju
dosegla zelo dobri drugi mesti,
nato pa so me nesoglasja v enem
izmed ptujskih športnih društev
tako prizadela, da nisem mogla
več dobro tekmovati.«
Kako je mogoče, da se pone-
kod vodstveni delavci in trenerji
obnašajo mačehovsko do svojih
varovancev, se sprašuje naša so-
govornica. Žal si velikokrat na-
pačno predstavljamo prav šport.
Idilično. Res je, da poudarjamo
pri športu nekatere vrline, a po-
zabljamo, da narodi, države in
politiki prav s športom manife-
stirajo tudi svojo sposobnost,
moč, oblast. . Ne smemo se sle-
piti, da ni v nas tudi droben
šport najožjega okolja prenešeno
vsakdanje življenje pa težave, ki
ga spremljajo. In le redkokatera
športna zvrst je izjema.
Silva Razlag odpotuje 4. okto-
bra v celjski ekipi na pokalno
svetovno tekmovanje na Dunaj.
Za prvenstvo so se tekmovalke
temeljito pripravljale — najprej
na Kopah, nato s prijateljskimi
tekmami v Budimpešti, pet dni v
Crikvenici, 1. in 2. oktobra pa jih
čakajo še prijateljske tekme v Ža-
grebu.
»Ne morem napovedati uvrsti-
tve, saj so se pokalna tekmovanja
pričela šele lani in je letos sveto-
vni pokal organiziran prvič. Obi-
čajno so poleg nas izredno dobre
Madžarke in Romunke,« končuje
razgovor ptujska kegljavka.
Kot vemo, imajo v Romuniji in
na Madžarskem (in najbrž tudi
kje drugje) športniki izredne
ugodnosti — tri mesece plačanega
dopusta za treninge in tekmova-
nja, poseben denarni dodatek pri
plači... In zato se lahko s špor-
tom dolgo in kakovostno ukvarja-
jo. Tudi ženske in matere.
MC Zupanič
Kmetje so se
organizirali tudi
v Cirkulanah
Slovenska kmečka zveza
postaja v slovenski politiki in
v javnem življenju vse bolj
priznan dejavnik. Njen pred-
sednik Ivan Oman pa velja za
politika, kakršnih do sedaj
nismo poznali — je namreč
človek dejanj in ne besed.
Zato je razveseljivo, da so
se kmetje — kolikor jih seve-
da še obstaja — organizirali
tudi v Halozah, ki postajajo
vse bolj razdrobljene in zato-
čišče »vikendašev« (pa naj si
to bodo bivši domačini ali pa
popolni tujci), ki obdelujejo
sto trskov, nekaj krompirč-
kov in nekaj listov solate.
Vprašanje je, koliko bo
ustanovitev in vključitev v
kmečko zvezo uspela rešiti in
popraviti napake desetletij.
Dejstvo pa je, da se bo »orga-
nizirani glas« vseeno slišal
dlje.
Prav zato so se v petek, 15.
septembra, zbrali v kmečkem
gostišču pri Emeršiču v Gra-
diščah kmetje iz Cirkulan in
Zavrča in se dogovorili za na-
daljnje delo. Upajmo, da se
bo dobri dvajseterici, ki se je
v petek zbrala, priključil še
kdo.
Takšno upanje je izrazil tu-
di Janez Žampa, predsednik
občinske podružnice SKZ.
M. F.
Vedno manj nas je na konju — Na Pesku si to za ne preveliko denarja
lahko privoščimo. (Foto: McZ.)
Na konju čez Pohorje
Nekoliko nenavadno, a mogoče. Za svojevrstno rekreacijo so po-
skrbeli bratje Jurič, doma iz Frama, ki so pripeljali na IJS2 metrov vi-
soko ležečo kočo !Sa Pesku deset plemenitih konj. To je bilo šele pred
dobrim mesecem.
Konji so se novemu okolju hi-
tro privadili, kaže, da naravnost
uživajo v jutranjih sprehodih in
vedno svežem zraku. Nekaj noči
so do sedaj preživeli tudi na pro-
stem, zjutraj pa so se sestradani
zbrali k ovsenemu zajtrku v var-
nem in toplem hlevu. Sicer pa
redkokdaj počivajo. Prav tako
njihovi lastniki. Obiskovalcev je
namreč že sedaj, kljub začetnim
korakom nove pohorske ponud-
be, veliko.
Tistim, ki niso še nikoli jahali,
pomagajo prve trenutke v sedlu
oskrbniki. Počasi, a zanesljivo
odjezdijo z začetniki skozi gozd
do le tri kilometre oddaljenega
športno-rekreacijskega centra na
Rogli. Novopečeni jezdeci so bili
v času našega obiska nad seboj
navdušeni. Predvsem pa nad ko-
nji.
Stari jezdeci, torej tisti, ki ko-
nje dobro obvladajo, lahko od-
peketajo kamorkoli čez pohorski
drn in strn. Še zanimivejše pa je,
če se za to odločijo tudi njihovi
prijatelji. Kateri od bratov Jurič
lahko namreč popelje vso skupi-
no na eno- ali dvodnevni izlet po
za marsikoga nepoznanih in div-
jih pohorskih širjavah. Ni vse,
kar je ob cesti!
Manj športno navdušenim bo
nudila večji užitek vožnja s koči-
jo, ki jo vlečeta hladnokrvna ko-
nja. Sicer pa načrtujejo bratje Ju-
rič več prireditev — že v oktobru
»lov na lisico«, tekmovanje, kjer
je najboljši jezdec lisica in ga
drugi lovijo; za zimo obljubljajo
tekmovanje smučarjev, ki jih vle-
čejo konji, vprego s sanmi, za na-
slednja leta pa pravi konjski
razcvet. Urediti nameravajo hi-
podrom, odpreti jahalno šolo in
ustanoviti klub ljubiteljev ko-
njev. Razmišljajo tudi o pokri-
tem hipodromu.
»Pravi jezdec si, ko živiš s ko-
njem, ko čutiš vsak njegov gib in
on ve za tvoja hotenja. Konj ne
sme nikoli vedeti, da si šibkejši od
njega, ne smeš mu pokazati, da se
bojiš. Potem te ne uboga več. Si-
cer pa konji potrebujejo človeka,«
pripovedujejo bratje Jurič, ki že
vse življenje živijo s konji.
MC Zupanič
Koze
v Pesniški
dolini
Vse kaže, da se kozjereja po
nekaj desetletjih vrača v naše
kraje. Seveda v precej drugačni
obliki. Nekoč je bila reja koz
značilna dejavnost ljudi, živečih
na hribovitih območjih, pri nas
torej predvsem v Halozah in Slo-
venskih goricah. Nekoč je pome-
nila za revne družine pomemben
vir prehrane. Koza je bila za re-
veže prav toliko pomembna kot
za bogate kmete krava. Haloški
kurent nosi kozje zvonce in'še
danes ljudje uporabljajo za ljudi
v določenem delu Haloz vzdevek
»kozari«, kar je nekoč pomenilo
žaljivko, na drugem delu občine
pa imamo še danes Kicar, kar je
nekoč prav tako pomenilo žaljiv-
ko in označbo revnega primest-
nega hribovitega območja.
Danes je seveda povsem dru-
gače: kozjereja se v množični
obliki pojavlja predvsem v rav-
nin-skem delu ptujske in drugih
občin, ostajajo pa tudi resni na-
črti ponovne oživitve te dejavno-
sti na hribovitih in v pretežni me-
ri zapuščenih ter neizkoriščenih
haloških in slovenskogoriških
pobočjih.
Precej neobičajno je, če se ne-
kdo v Pesniški dolini odloči za
kozjerejo. Po nasvetu veterinarja
pa se je za to odločila Marija Ze-
lenik iz Levanjcev. Povedala je,
da je sicer precej težav z naku-
pom koz, kljub temu pa jih je v
nekaj mesecih na osnovi časopis-
nih oglasov zbrala že trideset.
Danes ta čreda že veselo meketa
na Zelenikovi kmetiji. Trenutno
iščejo še plemenskega kozla, saj
bi bilo umetno osemenjevanje
precejšen izdatek, iz literature, ki
Jo Je Marija preštudirala, pa Je
spoznala, da ima naravno parje-
nje tudi precej prednosti. Marija
pravi, da bo čredo koz še poveča-
la, če se bo račun izšel, tudi na
sto in več. Zaenkrat doji samo
šest starejših koz: vsaka da po
dva litra na dan, to mleko pa se-
daj porabijo doma, v glavnem za
izdelavo sira. Seveda pa bo v pri-
hodnje mleka precej več in tako
se bo potrebno dogovoriti s kak-
šno mlekarno, ptujska zaenkrat
še ne sprejema kozjega mleka.
Poleg mleka bo potrebno najti
tudi možnost prodaje kozličkov,
vendar Marija pravi, da s tem ne
bo težav, saj Je meso mladih ko-
zličkov precej iskana hrana.
O zdravilnosti kozjega mleka
vedo ljudje povedati marsikaj.
Menda Je zelo primerno in učin-
kovito pri pljučnih boleznih, in
če Je tako, ima kozjereja glede na
vse več pljučnih bolnikov velike
možnosti. Za rejca pa Je zanimi-
vo predvsem to. da Je odkupna
cena kozjega mleka bistveno vi-
šja od cene za kravje mleko.
Na splošno velja, da koza gle-
de prehrane ni izbirčna, saj naj-
raje žre manjvredno travo, pred
njo pa ni varno tudi mlado dre-
vje in grmovje. Toda Marija Ze-
lenik pravi, da Je prehrana še ka-
ko pomembna in daje od nje od-
visna količina mleka. Tudi koza
torej molze pri gobcu. Na paši se
koze izogibajo detelje, pojedo pa
drugo, slabšo travo. Na pašnikih
bi se lahko torej skupaj pasle ko-
ze in krave, toda pri Zelenikovih
to zaenkrat ni mogoče, ker se
krave zelo bojijo svojih manjših
vrstnic. Morda se bodo sčasoma
privadile ene drugim in se spo-
prijateljile, saj so koze zelo prija-
zne živali. Strokovna služba Je
tudi za koze že sposobna izraču-
nati najprimernejši obrok, sicer
pa rade žro svežo koruzo, pozimi
pa Jih lahko mirno krmimo s si-
lažo in suho krmo.
J. Bračič
Marija Zelenik in čreda njenih varovank. Čez leto ali dve se bo čreda morda podvojila ali potrojila.
V vrtu
V	SADNEM VRTU si voluharji in poljske miši pred zimo iz tra-
vne ruše odbirajo in pulijo najsočnejšo travo in koreninice ter Jih po-
tem odnašajo v svoja skrivališča. Preden se pojavijo jesenske slane. Je
živahnost teh nevarnih in zahrbtnih škodljivcev — glodalcev, ki se
pripravljajo na zimo, največja, zato je tudi ugoden trenutek in potre-
ba, da jih še odločneje uničujemo. Travišče in njegovo okolico, kot so
ograje, živice in porastle škarpe, poškropimo s strupi, da se škodljivci
zastrupijo, ko se gibljejo po trati. Ker pa takšnih strupov zaradi izred-
ne strupenosti tudi za človeka in domače živali ni več dovoljeno upo-
rabljati niti jih ni mogoče kupiti, moramo uporabljati druge, manj ne-
varne ukrepe.
Redno pokošena in čista travna ruša voluharju in poljskim mišim
ne nudi ustreznega zatočišča niti vira hrane, ki si jo pripravljajo za
gnezdišča pozimi, zato v sadovnjaku travo redno kosimo in jo kompo-
siramo. Z redno košnjo in odstranjevanjem trave v jeseni sicer volu-
harja iz sadovnjaka nismo odpravili, postane pa toliko nemirnejši, za-
to so razni načini lova in uničevanja uspešnejši.
Vse bolj se uveljavlja način zastrupljanja voluharja z vabami. V
našim trgovinah je na voljo FACIRON — forte, strup rdečerjave bar-
ve na bazi klorfacinona, pomešan s pšeničnim ali drugim zrnjem, ki
služi za uničevanje vseh vrst škodljivih glodalcev v skladiščih s kme-
tijskimi proizvodi in na kmetijskih površinah — podgan, voluharjev,
miši, hrčkov in drugih. Proti voluharju v sadovnjaku ga nastavljamo
tako, da v žive rove vložimo po eno kavno žilčko te vabe, bolj nadzo-
rovano pa porabljamo strup, če ga položimo po kupčkih na opečne
ploščice in pokrijemo s slemenjaki. Nastavljena vaba pod slemenja-
kom je zavarovana pred vetrom in padavinami, hkrati pa slemenjak
predstavlja improvizirani rov. Te vabe nastavljamo z rokavicami, ker
vo^j po človeku voluharja odvrača od vabe, sicer pa ne pozabimo ta-
ko nastavljenih vab zavarovati pred domačimi živalmi.
V	ZELENJAVNEM VRTU večina vrtnin dozoreva in jih pospra-
vljamo za takojšnjo porabo, za predelavo ali za hrambo prek zime.
Čeprav nam Je med letom bolj ali manj uspelo sproti uničevati plevel,
pa se nam v jeseni zaradi preobilice opravil na vrtu lahko mimogrede
pretirano razmnoži. V tem času nikakor ne smemo dopustiti, da bi
plevel delal seme in zorel. Zrelo plevelno seme nam ne bo delalo pre-
glavic sarno prihodnje leto, ampak tudi še naslednja leta, ko bo posto-
poma kalilo. V naravi je zaradi ohranitve rastlinske vrste običajno pri
vsem rastlinju tako urejeno, da le redko vsa semena skalijo isto leto.
Neskaljeni ostanek semena ostane v zemlji in kali šele čez nekaj let.
Plevele spomladi uničujemo, da ne bi ovirali kalitve sejanih ali
posejanih vrtnin, poleti, da ne odvzamejo hrane, vlage in ne ogrožajo
zdravstvenega stanja, v jeseni pa, da se ne bi osemenili. Večina vrst
plevelov, zlasti iz botanične družine dvokaličnic, ima krajšo rastno
dobo kot gojene vrtnine in izredno veliko sposobnost razmnoževanja
s semenom ali pa kar s koreninskimi deli, zato Je njihovo redno zati-
ranje toliko pomembnejše. Če pleveli na gredah dozorijo. Jih ne sme-
mo tam pustiti in jih zakopati, temveč jih previdno odstranimo da se
seme ne osiplje. Puljenja dozorelega plevela ne opravljamo v suhem
in sončnem vremenu, ker se takrat lažje osipa. Pleveli kompostiramo,
najtrdovratnejše, kot so ščavje, ščiri in-slak, pa sežgemo.
V	OKRASNEM VRTU zdaj presajamo tiste vrste zelnatih traj-
nic, pri katerih listje začne odmirati, torej rumeneti in rjaveti. Take
nadzemne poganjke porežemo do višine 5 do 10 cm nad zemljo. Tudi
če nimamo namena razmnožiti trajnic, rjave poganjke odrežemo, da
rastlina ne kvari videza okolice, kjer raste, koristno pa je odstranjeva-
nje dozorelih poganjkov, ker so okuženi z rastlinskimi glivičnimi bo-
leznimi. Preden začnemo trajnice razmnoževati, moramo oceniti mati-
čno rastlino, na koliko delov Jo bomo lahko razdelili. Skoraj vse traj-
nice lahko razmnožujemo z delitvijo matične rastline. Z lopato razre-
žemo ali z vilasto lopato razdelimo koreninsko grudo na več delov, ki
bodo imeli enako razvit koreninski in nadzemni del trajnice, da bo
ostalo ravnotežje med organi nove rastline. Posajene nove oziroma
deljene rastline trajnice temeljito zalijemo, da se bo lahko začel raz-
voj vegetativnih korenin takoj, še pred zimo.
Miran Glušič, ing. agr.
6 — IZ NAŠIH KRAJEV
28. september 1989 - TEDNIK
Slikarska galerija Paleta na Ptujski Gori
že sama ptujskogorska cerkev,
razkošno razsvetljena v pozno-
poletni noči z žarometi, polna lu-
na, mogočno široko stopnišče, ki
vas popelje iz cerkve na slikovit
trg pod njo, ter hiše, ki tod stole-
tja tvorijo zakroženo podobo
Ptujske Gore, so prelepa dekora-
cija likovni galeriji PALETA, ki
jo je Veronika Kakuš odprla v so-
boto, 16. septembra, v stari Gro-
šovnikovi hiši, postavljeni v hrib
tik ob vznožju mogočnih stopnic
in kjer je nad vrati v peščenjak ^
izklesana letnica 1821.
Z obnovitvijo te stare in ozke
trške hiše je rešena propada še
ena od starih hiš, ki so tako po-
nosno stale na tem prostoru.
Zbralo se je veliko ljudi, lahko
rečemo od blizu in daleč, kar po-
meni, da se za umetnost in kul-
turna dogajanja ljudje le še zani-
majo. Med njimi je bilo seveda
veliko likovnih amaterjev in aka-
demskih slikarjev, Veronikinih
prijateljev, ki z njo že dve deset-
letji delijo vse radosti likovnega
ustvarjanja.
Ob nakupu hiše, ki je bila po
pripovedovanju sosedov pred
desetimi leti prava podrtija, so
bile nekatere težave, kot pač ra-
de nastopijo tam, kjer se križajo
razni interesi. Veronika, prijatelji
jo kličejo kar Vera, je pri tem
uspela z vztrajnostjo, predvsem
pa prizadevnostjo in veliko lju-
beznijo do vsega lepega uspela
očuvati vse stare prvine v tej hiši,
kar je resnično vredno ogleda,
saj stoji hiša — sedaj galerija Pa-
leta — v neposredni bližini dru-
ge velike umetnine, gotske cer-
kve, spomenika svetovne razsež-
nosti.
Ob otvoritvi je predsednik
DPD Svobode iz Ptuja Marjan
Šneberger omenil, da mineva na-
tanko deset let, odkar je pokojna
doktorica Štefka Cobljeva prišla
na idejo, da bi bilo dobro in pa-
metno odkupiti to staro, skoraj
razpadlo hišo. To je bil tudi čas
nastajanja prve kolonije likovnih
amaterjev Slovenije na območju
ptujske občine, za katero pa je
dala pobudo prav Veronika Ra-
kuš in jo nato s pomočjo doktor
Cobljeve tudi izpeljala.
Da vam bolje predstavimo li-
kovno ustvarjanje Veronike, smo
si izposodili besede dr. Cobljeve,
ki jih je zapisala ob njenih števil-
nih samostojnih ali skupinskih
razstavah. Bila ji je tudi mentori-
ca, predvsem pa prijateljica in
strog kritik, ko je bilo to potreb-
no. O njej in drugih likovnih
amaterjih, ljubiteljskih likovni-
kih iz Ptuja piše, v dokaj razko-
šni monografiji, ki jo je v lan-
skem letu izdala ZKO ftuja.
Slikarka Veronika Rakuš je ro-
jena \ Slapah pod Ptujsko Goro
in ima za seboj številna samo-
stojna in skupinska razstavljanja,
zlasti pomembne so zanjo še ved-
no udeležbe na raznih slikarskih
kolonijah ter priznano medna-
rodno srečanje EX TEM PORE,
ki je bilo doslej v Piranu, Novem
mestu in Dobrni v organizaciji
ZKO Slovenije. Veronika si je
pridobila na ta način in ob ne-
nehnem individualnem izpopol-
njevanju, predvsem pa s svoj-
stveno slikarsko aktivnostjo po-
trebno oblikovno, zlasti pa bar-
vno ravnovesje, ki ga izkazuje na
poseben način v glavnem v kraji-
nah, včasih pa tudi v interierih in
žanrskih motivih. Vseskozi daje
prednost svojim slikarskim ob-
čutkom za tople in hladne bar-
vne odnose ter se odločno posve-
ča predvsem vizualni dinamiki
originalnih likovnih sredstev. S
širokim slikarskim zamahom
vnaša v svoje slike v povezavi s
prevladujočimi rumenimi, zeleni-
mi in rdečimi ter modrimi toni
svež kolorističen izraz. Vzpored-
no pa se oblikujejo njene slike
tudi pe vedri, učinkoviti in or-
ganski povezavi vseh elementov,
ki sicer odmerjajo vrednost ume-
tniškega- dela. V mnogih slikah
Veronike Rakuš je čutiti skoraj
vročično iskanje prototipov, pri
čemer niso izključena urbana na-
selja. Dovolj motivov za raziska-
vo svojega slikarskega medija
nudijo likovni ustvarjalki Vero-
niki Haloze, Slovenske gorice,
Pohorje, Kozjak, predvsem pa
oddaljene kmečke vasi in naselja
v Primorju.
Veronika je po poklicu strojni
tehnik, zaposlena pa je v Elek-
trokovini v Mariboru kot kon-
struktor zahtevnih proizvodov,
deluje pa tudi kot kulturni ami-
nator. Aktivno slika že od 1960.
leta, to je skoraj polnih 30 let.
Doslej je imela že več kot 20 sa-
mostojnih razstav, sodelovala pa
je tudi na številnih skupinskih
razstavah po vsej Sloveniji in na
Hrvaškem. Udeležila se je 25 sli-
karskih kolonij in ex tempor.
Svojo prizadevnost in uspehe pa
je sedaj že okronala s svojo gale-
rijo; ta bo odprta vsem, ki jo bo-
do želeli videti in ki so prav tako
z vsem srcem predani likovni
umetnosti, platnu, barvam in čo-
piču.
Ob koncu moramo povedati še
to, da bi brez zveste pomoči svo-
jega moža ne zmogla obnove sta-
re hiše.
Da pa ne bi bila galerija kar
tako odprta za javnost, so poskr-
beli člani tamburaškega orkestra
Prosvetnega društva Cirkovce,
igralec Jože Zupan iz Maribora,
ki se je v ptujskogorski cerkvi
predstavil s pridigami Janeza
Svetokriškega, in član maribor-
ske opere Aleksander Kovač.
Vida Topolovec
Foto: Martin Ozmec
Veronika Rakuš pred svojo galerijo.
Jože Zupan ob pridigah Janeza Svetokriškega v ptujskogorski cerkvi.
Z ogleda razstave.
Zapora ceste v Ormožu
Ob gradnji vzhodnih vhodnih
vrat v mesto Ormož so na Keren-
čičevem trgu med blagovnico TI-
MA in novo poslovno-stanovanj-
sko zgradbo popolnoma zaprli
cesto in zapora traja že dva ted-
na.
Pri samoupravni stanovanjski
skupnosti smo se pozanimali, za-
kaj se za takšno zaporo niso
odločili v poletnih mesecih, ko
bi bilo veliko manj problemov
kot sedaj jeseni, predvsem pa v
času, ko bodo v tovarno sladkor-
ja vozili sladkorno peso. Poveda-
li^ so, da so z republiškega komi-
teja za promet in zveze dobili ob-
razložitev, da zapora ceste v času
turistične sezone ni možna.
Brez dvoma nastajajo težave,
ker se mnogi ne morejo navaditi,
predvsem pri lokalnem prometu
spremenjenega prometnega reži-
ma. Ta poteka enosmerno, po
Skolibrovi ulici v smeri proti
Ptuju. S tem je na nekaterih me-
stih prepovedano parkiranje. Po
tej ulici se bodo vračala tudi pra-
zna vozila, ki bodo v tovarno
sladkorja vozila sladkorno peso.
V smeri proti Ljutomeru in Ca-
kovcu pa poteka lokalni promet
prek Kerenčičevega trga in Vra-
zove ulice. Ves večji tovorni pro-
met pa je speljan prek Drave na
Vii-je Bori in Spuhljo in
obratno.
Pri tem se mnogi Ormožani
sprašujejo, kaj se bo zgodilo s
prometom, če bodo denimo čez
dve leti pričeli gradnjo zahodnih
mestnih vrat, ki so določena v za-
zidalnem načrtu Ormoža, zgradi-
li pa bi jih med starim obratom
Tovarne Jožeta Kerenčiča na
Ptujski cesti in poslovno-stano-
vanjsko zgradbo, ki jo bodo pri-
čeli graditi čez kakšen mesec.
Pa še nekaj drugega se Ormo-
žani sprašujejo: — Bo mogoče le
denar za kakšno obvoznico?
Vida Topolovec
foto: Ema Žalar
Zapora pri Timi in na novo usmerjen lokalni promet v smeri Ljutomera
Gost promet po Skolibrovi ulici, ki je dokaj ozka in polna otrok
Naredite
nekaj
zase
Znanje ponovno pridobiva po-
men. To lahko vidimo in tudi ob-
čutimo na vsakem koraku. Tega
se zavedajo tudi na Delavski uni-
verzi Ormož in so za novo izo-
braževalno sezono 1989/90 pri-
pravili širok program raznih
oblik izobraževanja.
Mnogi občani niso mogli kon-
čati osnovne šole iz najrazličnej-
ših vzrokov. To lahko opravijo
sedaj; šolanje je brezplačno. De-
lavska univerza pa organizira po-
uk od 5. do 8. razreda. V tem šol-
skem letu prične delati tudi Sred-
nja komercialna šola. V moder-
nem času imajo ljudje vse manj
potrpljenja za dolgo usposablja-
nje, zato, bodo pri Delavski uni-
verzi organizirali tudi vrsto teča-
jev. Precejšnje zanimanje je za
začetni in nadaljevalni tečaj an-
gleškega in nemškega jezika za
odrasle ter slovenskega jezika za
Neslovence.
Življenje postaja iz dneva v
dan dražje, zato mnoge ženske in
dekleta rade sedejo za šivalni
stroj. Da jim bo to delo šlo lažje
od rok, pripravljajo pri Delavski
univerzi začetni in nadaljevalni
tečaj krojenja in šivanja. Organi-
zirali pa bodo tudi tečaje za vra-
tarje in čuvaje.
Ob vsem pa imajo v načrtu še
razne eno- in dvodnevne semi-
narje, ki jih bodo organizirali po
potrebi, predvsem pa na željo
združenega dela.
Vida Topolovec
Zdaj pa že je, revica, skoraj ovenela —
Naravna dediščina
trohni in grozi
Videmski gasilci pa res nimajo sreče. Najprej so jim želeli dom
odtujiti poštarji, sedaj pa ga je napadla še lipa. Dom namreč stoji pod
videmskimi lipami, tremi orjakinjami. Ena od njih se je pričela sušiti
in letošnje deževje njenim trhlim vejam ni prav nič hasnilo. Gasilci so
opozarjali na nevarnost, ampak (kot so zadnjič zapisali v Večeru ob
neki nesreči) razvoj dogodkov jih je prehitel. Pravzaprav ne njih: oni
bi že poskrbeli za to, da bi trhle veje odžagali, a je pri operaciji zašči-
tenih dreves kot pri operaciji ljudi — potreben je podpis sorodnikov.
Pa podpisa ni bilo, trhla veja ni hotela čakati in se je odlomila. Padla
je naravnost na streho in polomila salonitne plošče. Škoda je precej-
šnja, pa še večja bo, ko bo »razvoj dogodkov ponovno prehitel priča-
kovanja« in se bo odlomil še kakšen vrh. Upajmo, da bo padel na
dom, ne pa na ljudi, ki tam blizu čakajo na avtobus ...
iš
Luknja v strehi bo gasilce kar precej stala ...
Ob rob jubilejnemu
festivalu domače
glasbe
Priznam, malce pozno sem dobil v roke — res da že kar malce
razcefrano — izredno izdajo, nekakšen pregled, da ne zapišem že kar,
da je to almanah o zgodovini in razvoju naše domače zabavne glasbe.
In letos je bil že 20. festival. Iz nebogljenega dojenčka se je razvil v
postavnega štajerskega fanta, pa ne samo štajerskega, kajti na festiva-
le prihajajo ansambli z vseh koncev in krajev naše glasbeno navdah-
njene Slovenije. Prihajajo na podij, kjer v začetku jesenskih dni, ko
grozdje zori, s svojimi domačimi vižami in petjem menda prebujajo iz
spanja tudi klopotce v Halozah, Slovenskih goricah in grozdje menda
potem hitreje dozoreva ...
Ne bom pisal o kvaliteti nastopajočih, kajti res nisem muzikali-
čno navdahnjen, čeprav je moj oče strasten muzikant in že več kot 70
let nateguje mehove vsemogočih harmonik; kot vem, ima najraje fraj-
tonarce, ki da najlepše pojo. Vmes tudi prepeva, pa še z nogami udar-
ja po kakšnih bobnih. Rad pa bi zapisal nekaj, kar je, še kako sem
prepričan, mogoče uresničiti, in sicer že do naslednjega, 21. festivala,
ki bo prihodnje leto.
Vsem obiskovalcem festivalskih večerov, ki se običajno razpote-
gnejo kar tja do polnoči, je namreč znano, še bolj pa seve organizator-
jem, da je največja ovira za še večjo uspešnost festivala pač milo nebo
nad prireditvenim prostorom. Ce je videti na nebu zvezde, tedaj je vse
v redu. Ce pa se nad pristorom podijo deževni oblaki, sem prepričan,
da so tedaj organizatorji, nič manj tudi vsi nastopajoči ansambli še
kako slabe volje, kajti tedaj pač eni kot drugi ne morejo svojih vlog
odigrati, kot bi želeli. Pa naj pridem z besedo na dan:
Zavedam se, da bi bila gradnja nekakšne strehe nad glavami an-
samblov, zlasti pa publike, hudo draga reč, tega pa v sedanjih vse-
stransko kriznih časih res ni mogoče realizirati. Neredko pa se še ka-
ko radi gremo polovičarstvo. In ravno tu bi bilo mogoče uresničiti
vsaj polovico oziroma mnogo manj. Potrebno bi bilo, da bi naredili
streho vsaj nad odrom, to pa je brez dvoma izvedljivo. Razumljivo, da
bi se streha morala skladati z ambientom, da ne bi smela kvariti oziro-
ma kot nekakšen kič izstopati iz okolja minoritske cerkve, samostana
in še česa, kar ne bi smelo biti pokrito, zakrito. Potrebujemo torej le
dobrega arhitekta pa nekaj denarja in že bi se vsem nastopajočim tudi
v dežju smejalo, njihovi instrumenti bi še lepše zveneli, petje bi bilo še
bolj ubrano.
Vse številnejša publika bi res ostala še vedno tako rekoč pod mi-
lim nebom. Vsi pa se lahko bolj ali manj pred dežjem le malce zavaru-
jejo z dežniki ali celo z nepremočljivimi dežnimi plašči. Ni namreč
odveč, da zapišem, kako je letos ravno dež onemogočil, da bi bili na
festivalu lahko nastopili četrti večer vsi tisti ansambli, ki so doslej
prejeli najvišja festivalska priznanja — orfeje z liro. Kot vemo, bo pri-
šlo do ponovitve 21. oktobra, kajti šele tedaj bo končan letošnji jubi-
lejni festival domače zabavne glasbe.
Franjo Hovnik
TEDNIK -- september 1989
IZ NAŠIH KRAJEV — 7
Oldtimer
Pri Certusu v Mariboru ima-
jo v lasti najstarejši avtobus pri
nas. Gre za znani OLDTIMER
znamke Mercedes Benz, ki so
ga v tej tovarni izdelali 1951.
leta. Tip avtobusa je L 3500, tip
motorja pa 0312 z močjo 90 ko-
njev. V njem je prostora za 30
potnikov.
Najprej je bil 30 let v lasti
Impola iz Slovenske Bistrice in
brezhibno vzdrževan, nato so
ga zaradi starosti, pa mogoče
tudi zaradi tega, ker njegova
zunanja oblika ni bila več mo-
derna, podarili osnovni šoli
Zgornja Polskava. Njim naj bi
služil kot nazorno učno poma-
galo pri pouku prometne vzgo-
je, vendar so ga uporabljali za
druge namene. Ljudje vedo po-
vedati, da so ga uporabili za
skladišče in baje tudi za kur-
nik. V takem dokaj neugled-
nem stanju ga je našel sedanji
šofer Polde Koren.
V Certusu so 1986. leta opra-
vili generalno obnovo, od ce-
lotnega podvozja do zaviralne-
ga sistema. Sedaj ga uporablja-
jo pri Turist Agentu za vožnjo
delegacij po Mariboru, za po-
roke, vožnjo turistov prek me-
ja, še posebej pa po vinski ce-
sti, ki ji šofer Polde hudomu-
šno pravi pot alkohola, to je
prek Slovenskih goric in Prek-
murja. Pred nedavnim je bil pri
Turist Agentu poslovnež iz Švi-
ce in ga je hotel kupiti za vsako
ceno.
Motor je še vedno isti, po
oceni naj bi prevozil več kot
1,600.000 km, toliko, kot da bi
kar 40-krat prepotoval zemelj-
ski ekvator.
Vida Topolovec
Foto: Martin Ozmec
Oldtimer v vsej svoji lepoti.
Kurent vedno buri duhove
Zadnje čase kurent bun najrazličnejše duhove in ob tem ne more
v miru počivati v pričakovanju norega pusta ter tradicije, ki jo ta pre-
davna maska predstavlja. Zdaj v časnikih preberemo, da kurenti letijo
čez veliko lužo, nato, da si ga svojijo celo Ormožanci (Ribiška druži-
na), pred leti se je pojavil v samam olimpijskem Sarajevu pa tu in
tam. Seveda lahko rečemo, da ga imajo vsi radi, sprejmejo ga z raz-
prostrtimi rokami, saj prinaša dobro letino in odganja že tako muha-
ste zime.
Ne mislim pisati na dolgo in široko o našem ptujskem oziroma
markovskem kurentu, saj buri duhove, ob katerih se vsi radi spotika-
mo. Ob tem ne pozabimo na kurenta s področja obronkov Haloz,
spremljevalca znamenitih lancovskih oračev. Upajmo, da se polemika
ne bo pričela še ob tem.
Ob vsem tem pa sem mnenja, da moramo že sedaj misliti na jubi-
lejno, 30. ptujsko kurentovanje. Predvsem bi moralo začeti misliti Tu-
ristično društvo Ptuj, organizator vsakoletne zelo obiskane prireditve.
Ne smemo dovoliti, da bo jubilejno kurentovanje trajalo le na pustno
nedeljo s predstavitvijo folklornih skupin in karnevalom po ptujskih
ulicah, temveč bi morali na to prireditev opozoriti že sedaj ali pa vsaj
s pričetkom novega leta s kakšno obsežno razstavo oziroma predsta-
vitvijo izvirnih mask s področja Ptujskega in Dravskega polja, masko-
tami v obliki pustnih likov in le-te ponuditi obiskovalcem v spomin
na starodavni Ptuj in pustno prireditev, ki je izjemna v svetu.
Pri tem se moramo vsi Ptujčani zavedati, da s svojo dobro voljo
in iznajdljivostjo poskrbimo, da bo 30., jubilejno ptujsko kurentova-
nje res jubilejno.	ZB
Tekmovanje koz ali drugačen način
zbiranja denarja v Podgorcih
Prejšnjo nedeljo se je ob lepem, sončnem vre-
menu zbralo v Podgorcih na gasilski veselici veli-
ko ljudi od blizu in daleč. Prišli so zaradi veselice,
ker je sonce ravno dovolj močno grelo in jim osu-
šilo grla, največ pa zaradi napovedanega tekmova-
nja koz. Ob tem dogodku se nekoliko hudomušno
nasmehnemo, vendar je tudi tekmovanje teh živali
lahko za nekatere zanimivo.
Nastopilo je sedem koz; najprej ^o morale tek-
movati v teku na 50 metrov, nato pa je prišlo na
vrsto lepotno tekmovanje. Prav ste prebrali: pravo
pravcato kozje lepotno tekmovanje. Stroga komi-
sija si je ogledala sedem kozjih lepotic, ki so bile
vse lepo urejene, kot se za takšno tekmovanje spo-
dobi. Okoli vratu so imele privezane raznobarvne
rutice in pentlje, tu in tam je bil podoben nakit tu-
di na nožicah. Potem se je stroga komisija odločila
za vrstni red. Prva je bila Neka, ki je prišla iz Se-
jancev, druga Pika, tretja Siva, last Franca Slad-
njaka, predsednika TD Podgorci. Četrta, Mala, je
prišla iz Placarovcev, peta. Bela, je bila lanska
kozja miss, šesta. Belka, je prišla iz Zamušanov in
sedma Pika, iz Podgorcev.
Prireditelji tega tekmovanja, člani Gasilskega
društva Podgorci, so povedali, da bodo prihodnje
leto tekmovanje razširili, saj se obeta večje število
štirinožnih tekmovalk. Tekmovati bodo morali tu-
di lastniki svojih štirinožnih prijateljic v molži, pri-
pravili pa bodo tudi posebnost — kozji sir.
Po končanem tekmovanju .so lastniki ostali na
veselici, koze pa privezali ob bližnja drevesa, kjer
so pridno jedle vse, kar je bilo naokoli zelenega.
Omenili smo že, da je bil prireditelj tega tekmo-
vanja Gasilsko društvo Podgorci. V naslovu pa
smo omenili »drugačen način zbiranja denarja«.
Gasilsko društvo Podgorci, ki deluje v kraju 36 let
in.šteje 55 članov, spada med manjša gasilska dru-
štva v občini Ormož. V lanskem letu so obnovili
gasilski dom. Denar, ki ga dobijo z veselicami in
tudi s pomočjo kozjih tekmovanj, kar je morda ko-
mu videti dokaj neresno, namenijo za nabavo
opreme društva in ureditev doma. Želja in tudi po-
treba je, da si nabavijo radijsko postajo za zvezo s
požarnim centrom pri Veliki Nedelji, je med dru-
gim povedal predsednik društva Stanko Horvat.
Meni, da bi od občinske gasilske zveze morala do-
biti več denarne pomoči tudi manjša društva, ka-
kršno je podgorsko, ker tudi oni skrbijo za požar-
no preventivo na terenu in pomagajo pri usposa-
bljanju gasilcev, še posebej pa podmladka.
Vida Topolovec
V planinah je lepo.
Vsako leto med počitnicami se
odpravimo planinci SSC na izlet
pod vodstvom tov. Ciča. Letos
smo se odločili, da bomo osvojili
Stol, vrh, ki je visok 2236 m. Pa
poglejmo, kako se je začel naš
vzpon.
»Dobro jutro!« mi zakliče ma-
ma navsezgodaj. »Vstani,« mi
pravi, »danes bo lep dan za izlet
v planine.«
Res; vstala sem in pogledala
skozi okno. Sonce je že zgodaj
zjutraj pripekalo. Sama pri sebi
sem si rekla: »To bo pa lep izlet,
če bo le vse tri dni tako lepo I«
Ura je že bila 15 minut čez osem
in nič drugega mi ni preostalo,
kot da se odpravim na železniško
postajo, kjer se jih je nekaj že
zbralo.
24 planincev se je udeležilo iz-
leta v planine. Z vlakom smo se
odpeljali proti Ljubljani, od tam
pa smo pot nadajjevali z avtobu-
som do Tržiča. Ze kar naporno,
kajne? Tukaj smo se najprej do-
bro najedli, da ne bi kdo med
potjo od lakote omedlel, vendar
takšnih ali podobnihh težav ni-
smo imeli. Po enoumem počitku
smo se odpravili proti koči na
Dobrči, ki je na višini 1520 m.
>»Kako je vroče!« smo vsi vzdi-
hovali, vendar smo pot nadalje-
vali. Dež nas ni oviral, kajti v
planinah rado dežuje. No ja, pa
smo bili za dež dobro opremljeni
z dežniki, dežnimi plašči, vetrov-
kami ali šotorskimi krili. Vse
nam je prišlo prav. Po treh urah
hoda smo končno prispeli do ko-
če; tam so nas lepo sprejeli. Pot
na Dobrčno nas je pretežno vo-
dila skozi gozd, tako da so kroš-
nje dreves dež nekoliko prestre-
gle.
Postregli so nam s čajem, pa-
suljem in z osvežilno pijačo, kar
so pač imeli. Obleke smo si sušili
po stolih, na »krušni« peči, pa
tudi po mizah. Vsi izmučeni smo
legli v postelje, vendar kaj bi
spali, saj smo na izletu. »Žur«,
kot temu pravimo, se je nadalje-
val kar nekaj časa. Ob tričetrt na
pet nas je tov. Cič že »vrgel« iz
postelj in dejal: »Danes nas čaka
dolga pot!« Vsi smo brez težav,
kljub kratki noči, vstali, se najed-
li in čez uro že krenili proti Ro-
blekovemu domu na Begunjščici.
Med potjo smo opazovali pla-
ninsko cvetje, živali, drevesa.
Imeli smo tudi lep pogled na go-
ro Komen.
Ustavili smo se pri kmetiji na
Prevalu, kjer so nas prijazni lju-
dje lepo sprejeli. Najbolj nas je
mučila žeja. Samo vode smo si
želelL pa smo jo tudi dobili. Sve-
ža gorska voda, ki priteče visoko
izpod planin, je pravi užitek. Ta
kratki počitek nam je dobro del,
saj smo lahko sproščeno nadalje-
vali pot do Roblekove koče. Ko
smo na drugi strani planine za-
gledali Prešernovo kočo na Sto-
lu, smo si pri sebi mislili: »Tako
daleč pa danes ne bomo prišli!«
Pa smo! Ob kratki vitaminski
pavzi in pogledu na Triglav in
Blejsko jezero. Stol in Visoko Vr-
tačo (2181 m) smo z veseljem
krenili naprej proti domu na Ze-
lenici. Z višine 1657 m smo se
spustili na 1536 m. Pot po meli-
ščih nam je nagnala malo strahu
v kosti, vendar smo vse brez te-
žav premagali. Veliko nam je po-
magalo razpoloženje: vsi dobre
volje, sam smeh nas je bil! Zdaj
eden, zdaj drugi je povedal kak-
šno šalo in kar hitro smo pozabi-
li na vse drugo. Dom na Zelenici
se je že videl, samo kaj, ko pa vi-
dez vara. Zdi se ti zelo blizu,
vendar je potrebne še veliko ho-
je. Toda korak proti cilju se je
pospešil, saj smo vsi komaj čaka-
li na svežo vodo in vitaminsko
pavzo, kot smo imenovali svojo
malico.
Pogledaš v nebo in zagledaš
črne oblake. Danes nas bo spet
dobil dež. Še preden smo to izgo-
vorili, smo se že odpravili proti
Prešernovi koči. Z Zelenice na
Stol so bile potrebne kar štiri ure
hoda. Vsi v upanju, da nas ne bo
dobil dež, opazujemo planinsko
cvetje, vendar se je proti koncu
že vse izjalovilo. Vsa pot, ki smo
jo prehodili, je bila dobro ozna-
čena z markacijami, tako da tudi
tisti, ki gre prvič v planine, ne
more zaiti. Vonj po planinskih
nageljnih nas je omamljal, po-
gled je zaostal na planinskih ži-
valih, kot so gamsi, srne, ptice in
druga divjačina. Bliže kot smo
bili vrhu, bliže so nam bili črni
oblaki. Že je grmelo. Pripravili
smo si obleko za dež in nadalje-
vali pot. Vsaka minuta nam je bi-
la pomembna. Naenkrat se je vlil
dež in z njim tudi toča. Mokrota
nam je oteževala pot do vrha, saj
je postalo sfKjlzko in potrebno je
bilo veliko previdnosti. Samo
majhen napačen korak, pa se že
lahko pelješ navzdol; to se nam
seveda ni zgodilo.
»Pa smo na vrhu!«, smo vsi
komaj izdihnili. Kljub dežju, toči
in megli smo premagali posled-
nje ovire. V Ptešemovi koči na
Stolu je spet postalo živahno. Ob
skodelici vročega čaja smo se do-
bro ogreli ter vsi izmučeni kmalu
legli v postelje. Ta večer je bil za
nas miren. »Pobral« nas je glo-
bok spanec in nas »držal« vse do
jutra, dokler ni bila spet budni-
ca. Petnajst minut hoje nas je še
čakalo do vrha Stola. Seveda
smo brez težav tudi to malo ovi-
ro premagali. Vrh Stola: pogled
na Julijce in na avstrijsko stran,
našo Koroško ... Čudovito! Naš
trud ni bil zaman! Polni planin-
skih lepot smo se vrnili v dolino.
Mimogrede smo se še ustavili na
domu Pristava, od tam smo se
odpeljali z avtobusom v Javornik
in z vlakom do Ljubljane. Tu
smo postali kakšno uro, nato pa
veselo krenili proti domu. Po
vlaku je še kar naprej odmevalo
planinsko vzdušje, ki še sedaj ni
pozabljeno in še lep čas ne bo.
V planinah se lahko veliko na-
učiš, dobiš nove izkušnje, nova
prijateljstva in doživiš veliko le-
pega. Tudi vsaka ovira v plani-
nah se da premagati, če hočeš.
Torej planinci, julija 1990 se
spet dobimo! Takrat mogoče na
višjem vrhu, kot je Stol! Nova
doživetja in nove izkušnje nas že
čakajo. Planine so za nas sonce,
voda, zrak in svoboda. Planinci
so prijazni ljudje, prijazni pa so
tudi listi, ki v planinah živijo.
A. B.
Velika reforme karateja
Današnja popularnost karate-
ja v svetu naj bi bila posledica
intervencije nekega anonimnega
vojaškega zdravnika, ki je opazil,
da so regruti z Okinawe nadpov-
prečno močni. Takšni naj bi po-
stali zaradi ukvarjanja z borilno
veščino tote. Njegova odkritja so
prispela do vojaškega ministr-
stva in japonska vlada je 1. 1902
na Okinavvi uvedla tote v obve-
zen šolski program. Eden prvih
učiteljev kitajske roke je bil tudi
Funakoshi Gichin, veliki refor-
mator karateja in učenec slavne-
ga Anka Itoseja.
Leta 1906 je Funakoshi z ne-
kaj prijatelji prepotoval Okina-
wo in javno prikazoval karate.
Nastopil je tudi v Shuriju in Na-
hi ter zagovarjal veščino toteja
pred Medicinskim zruženjem
Okinawe. V letih 1914 — 1915 je
s skupino, v kateri sta bila tudi
dva slavna Itosujeva učenca
Kenva Mabuni in Choki Moto-
bu, znova prepotoval Okinavvo
in propagiral tote.
L. 1916 so ga povabili v Japon-
sko, kjer je v Koytu, centru boril-
nih veščin, prikazal metode golo-
roke borbe. To je bila prva de-
monstracija karateja zunaj Oki-
nawe.
L. 1921 je v starem dvorcu me-
sta Shuri pred bodočim japon-
skim cesarjem, ki je obiskal Oki-
nawo, s skupino študentov in
srednješolcev izvedel impresiven
prikaz karate veščine.
Šele 1. 1922 je prišlo do prave
invazije karateja z Okinavve na
Japonsko. Takrat se je Funakos-
hi odzval povabilu ministra za
prosveto ter s skupino katatei-
stov sodeloval na prvem nacio-
nalnem atletskem zboru v Toki-
ju. Potem je neprestano potoval
po Japonski, prirejal javne pred-
stave, treniral študente na naj-
znamenitejših univerzah in odprl
svojo dvorano. Lahko rečemo,
da je svoje delo dojel na misijo-
narski način. Trdil je, da duho-
vne vrednote karateja preraščajo
golo praktično veščino. Da bi
razkrinkal lažne mojstre in razbil
predsodke, je pogosto prijel za
pero. Tako je napisal zbirko ese-
jev, prvi učbenik in celo vrsto
popularizacijskih člankov. Teh-
nike karateja je združil z bushi-
kom (borilnim načinom življe-
nja). Za njega je karate predsta-
vljal način življenja; ne samo ka-
rate-jitsu, temveč karate-do!
Vedno je poudarjal, da morajo
njegovi študentje na karate gle-
dati kot na sredstvo, s katerim
premagujejo svoje slabosti, da bi
dosegli boljšo in celovitejšo
osebnost.
Funakoshi je študente pouče-
val na podlagi stila shuri-te z
Okinavve, ki se je, kot sem že
zadnjič omenil, najdlje oddaljil
od kitajskega originala. Obsegal
je dolg program, ki je od učenca
zahteval tudi do deset let nepre-
kinjenega dela z učiteljem. Ker
študentje po fakultetah niso ime-
li toliko časa, je Funakoshi revi-
diral karate program in ga skraj-
šal na tri leta poučevanja osnov-
nih tehnik.
Leta 1929 je Funakoshi boril-
, no veščino tote ali kitajska roka
preimenoval v veščino »prazna
roka« in karate je dobil svoje
ime. Filozofsko je utemeljil ofen-
zivnost karateja, ki ga je kot po-
seben stil samoobrambe potrdila
organizacija Dai Nipon Butoku-
Kai; ta kontrolira in zbira razli-
čne japonske borilne veščine.
V	času njegove odsotnosti so
učitelji karateja na Okinavvi pri-
čeli formirati svoje stile, da bi jih
lažje izvozili na Japonsko. Tako
je npr. inštruktor Chojun Mijag-
gi sistematiziral goju-ryu stil, ki
si je kasneje pridobil veliko števi-
lo privržencev. Z več ali manj
uspeha so se na Okinavvi razvija-
li stili: kobayashi-ryu, shorei,
matsubajashi, uechi, tomari idr.
Nekoliko kasneje je bil v sami
Japonski oblikovan waso-ryu
stil. V letih po drugi svetovni voj-
ni pa so se rojevali novi stili kot
gobe po dežju. Naj omenim ne-
kaj novejših: kyokushankai, san-
kukai, budokai, nanbudo ipd.
Razliko med karate stili je
moč ugotoviti po katah, to je
sklopih tehnik, povezanih po
striktno določenem redu. Tako je
prišlo do velikega števila kat, ki
jih lahko razdelimo v tistih časih
na dve vrsti: kate iz Nahe, ki so
ostale tesno vezane na kitajski
original, in kate iz Shurija, kjer
so prakticirali karate z veliko no-
vimi, originalnimi elementi. Fu-
nakoshi je kate japoniziral in jih
očistil vseh kitajskih imen. Ločil
je kate za razvoj hitrosti, gibčno-
sti, ravnotežja in orientacije v
prostoru ter kate za krepitev du-
ha in telesa. Kljub velikemu šte-
vilu kat je menil, da jih je za vr-
hunsko poznavanje karateja do-
volj obvladati 18 in da je nepo-
trebno poznati druge, zato jih tu-
di nikoli ni demonstriral ali zah-
teval od učencev.
V	Funakoshijevem dodjoju
(šoli) so prvi oblikovali visoke
krožne udarce z nogo. Zasluga
za to je pripadla Funakoshijeve-
mu sinu Joshitaki, imenitnemu
karateistu, ki pa je umri že v mla-
dih letih zaradi pljučnice. O svo-
jem pristopu h karateju Funa-
koshi nikoli ni govoril kot o po-
sebnem stilu. To so kasneje stori-
li njegovi učenci pa tudi naspro-
tniki, ko so mu dali ime shoto-
kan, kar dobesedno pomeni Hiša
tigra. Shote ali tiger je bil Funa-
koshijev vzdevek. Stari znak sho-
tokana je imel v svojem grbu ti-
gra, medtem ko so ga danes za-
menjali s simbolom vzhajajočega
sonca. Nasprotniki, ki so strnili
svoje stile, niso dovolili obstoja
takšnega karateja, kot ga je ra-
zlagal Funakoshi. Nekoliko ra-
zočaran je v učbeniku zapisal:
»Kar noče biti konca različnim
šolam in stilom karateja. Enako
kot v preteklosti v kendu in judu
nosijo šole nazive po zasebnikih
ali dvoranah za trening. V celem
sistemu J^orilnih veščin, ne samo
v karateju, obstajajo različne in-
terpretacije, zato ker ima vsak in-
štruktor svoje mnenje in način
predavanja.«
Leta 1955 je bila ustanovljena
JKA (Japonsko karate združe-
nje). Za njenega predsednika je
Funakoshi imenoval Masatoshi-
ja Nakayamo(9. DAN), človeka,
ki je najbolj zaslužen za karate
turnirje in razvoj športnega kara-
teja. L. 1957 je v visoki starosti
oče sodobnega karateja Funa-
koshi Gichin umri, njegovi učen-
ci pa so ponesli karate v svet.
Funakoshi Gichin, oče sodobnega
karateja
Tameshiwari, tehnika lomljenja
Sladkorni bolniki
se pripravljajo na oktobrske
aktivnosti
Oktober je že od nekdaj mesec številnih aktivnosti. Društva, ne-
katere skupnosti in drugi tako ali drugače spominjajo družbo na tak-
šne in drugačne težave, ki jih občutijo posamezniki, prek njih pa tudi
družba.
Sladkorni bolniki pripravljajo program aktivnosti v okviru slo-
venskega tedna boja proti tej bolezni in jugoslovanskega meseca.
Ptujsko društvo za boj proti sladkorni bolezni, ki bo v kratkem imelo
že 1400 članov, je med najaktivnejšimi v Sloveniji. V oktobrskih dneh
bo pripravilo okroglo mizo. na kateri bodo predstavili svoje vsako-
dnevne težave. Zdravstveno predavanje bodo organizirali posebej za
Ptujčane, posebej za Ormožane. Letos bodo na predavanje poleg čla-
nov vabili tudi družinske člane. Sladkorni bolniki imajo velike težave,
ko morajo prepričevati družinske člane, da je zanje dietna prehrana
nujna in osnova zdravljenja. V oktobrskih dneh bodo člani društva
obiskali tudi socialno najbolj ogrožene člane in jim izročili priložno-
sUia darila.	mg
8 - ZA KRATEK ČAS
28. september 1989 —
TEDNIK
Dober den. pravzaprav dober večer, ker vam pišem toto pismo v
tokšnem cajti, ke se je že večerni nt rok gor na sunce sprava. Cista sen
nekšni hin zakloni. Z Mico sma pomogala pri sosedovih karuzo silirati,
otavič smo poleg silirali in nasploh delali celi den kak črna živina. Malo
sen tudi v gorici grozdeke pošlata. So že precik mehki, tisti ta najbolj ro-
ni pa so seveda že za pozobati. Toti sunček v drugi polovici septembra je
bija vreden zlata, saj gorice terjajo v loten cajti dosti toplote.
Saj skoro ne vem, kaj vam naj gnes napišem, saj mi oči vkuper leze-
jo in že naspul spim poleg totega papira. Aha, sem se že spuna. Pisa mi
je Drašek iz Haloz in mu kar prisluhnite:
»Zdravo, Lujz! V našem kraji smo kumer malo k sebi prišli od tiste-
ga poletnega neurja. Saj smo dobili nekšno pomoč, samo veš. da je to vse
fkuper kapla v morje. Vsi nas tolažijo, vsem se smilimo, samo tiste ta
prove solidarnosti je premalo. To ovokrot sen šteja v cajtngah. da je en
profesor, ki se je v Halozah naroda, napisa, da so Haloze slovenska sra-
mota. Saj je resen tak. Hodimo po blatnih cestah, pitne vode nemarno,
telefonom tudi ne. dnar nam fali, pa kaj bi vam še naprej jomra. Jaz či-
sta razmin ta mlode. ki nečejo več v totih krajih živeti. Delaš in rovleš po
zemli. pridelaš itak boj malo kak na ravnici, cena pridelkom pa je ista
kak pri tistih, ki na rovnem polji kmetuvlejo, lahko vse s stroji naredijo in
z dostimi manjšimi stroški ohdeluvlejo. Pa še njim se proizvodnja ne
sploča. Haložan pa naj dela zapstujn ? Jaz mislin. da smo zadosti dugo
različne manj in boj razvite podpirali, zaj pa mislin. da smo tudi mi pod-
pirajo vredni in potrebni. . .«
Drašek, vse je resen, kaj si napisa, in jaz ti lehko vse to samo potr-
din. Rečem ti. ne obvujpli. Mej rad svoj haloški breg. bomo že nekak vsi
fkuper stopli in zadeve rešli na bojše. Vem. da je to slaba tolaža! Lepo te
pozdrovlam.
LUJZEK
EDNIK september 1989
ZA RAZVEDRILO — 9
10 - ŠPORT IN DRUŠTVA
28. september 1989 —
TEDNIH
Slavnostni mimohod ob gasilskem domu Grabšinski breg
(foto: M. Ozmec)
Zlat jubilej
grabšinskih gasilcev
Letošnji, že 14. praznik KS Juršinci so proslavili minulo soboto
ob še nedokončanem domu gasilcev Grabšinskega brega. Tega kraja
ne boste našli na nobenem zemljevidu, ker ga enostavno ni. Kljub te-
mu pa že petdeseto leto obstaja gasilsko društvo Grabšinski breg, ki
se imenuje po bližnjem hribu, od koder so bili doma pobudniki za
ustanovitev društva.
Prireditve ob krajevnem prazniku so pričeli že v petek zvečer, ko
so uspešno izvedli šahovski turnir za pokal KS Juršinci. Najbolje se je
odrezal Matjaž Horvat iz Juršincev, pred Antonom Lajhom iz Grlin-
cev ter svojim bratom Bojanom Horvatom.
V soboto po^ldne pa so se sestali na slavnostni seji skupščine in
vodstev KS Juršinci, kjer je imel slavnostni govor Simon Toplak,
predsednik skupščine KS. Najzaslužnejšim krajanom so izročili tudi
priznanja. V drugem delu sobotne slovesnosti so se na tribuno presed-
li svečano odeti gasilci GD Grabšinski breg. Sedanji predsednik dru-
štva Janko Holc je med gosti posebej toplo pozdravil edina še živeča
ustanovna člana Franca Lovreca in Janeza Veingartnerja. Sicer pa so
gasilci ob jubileju potamali zaradi zastarelega gasilskega vozila, ki ga
želijo zamenjati za novega — če bo denar, seveda. Gasilcev pa so se z
nagovori spomnili tudi predstavniki občinske gasilske zveze, požarne
skupnosti in gasilskega centra Dornava. Ob koncu so izročili pred-
stavnikom GD Grabšinski breg odlikovanje Gasilske zveze Slovenije
— gasilsko plamenico I. stopnje, slovesnost pa so sklenili s kulturnim
programom in gasilsko veselico.	— OM
Vpis abonmaja
Tudi letos bo gledališki abonma za odrasle pri Zvezi kulturnih
organizacij Ptuj v dveh delih. V prvem delu, do konca decembra, bo-
do štiri predstave: Služkinje v izvedbi Koreodrame iz Ljubljane, Vida
vidim, delo domačina Zdenka Kodriča, ki ga pripravlja Slovensko na-
rodno gledališče iz Celja, Dogodivščine dobrega pisatelja Haška v iz-
vedbi gledališča August Ceserac iz Varaždina in Mandragola Primor-
skega dramskega gledališča iz Nove Gorice. Glede na to, da se je ve-
čina osnovnih šol že dogovorila za obiske gledaliških hiš v Mariboru
in Celju, pa tudi zaradi pomanjkanja denarja, mladinskega abonmaja
ne bo, so se odločili na seji za prireditve pri ZKO Ptuj. Predstave, ki
bodo primerne za mladino iz abonmaja za odrasle, pa bodo ponudili
tudi srednješolcem in učencem višjih razredov osnovnih šol. Menili
so, da -e veliko zanimanja za lutkovni abonma in da je ta potreben.
Zato bodo v prihodnjih dneh zbrali ponudbe in pripravili finančno
konstrukcijo, da bi ugotovili, ali je mogoče v ptujski občini organizi-
rati tudi lutkovni abonma.
Za stare abonente bo vpis prvega dela abonmaja od ponedeljka
do sredi, 2., 3. in 4. oktobra, vsak dan od 11. do 17. ure. Nove abonen-
te bodo vpisovali v pisarni ZKO 5. in 6. oktobra prav tako od 11. do
17. ure. Cene abonmaja za odrasle, v katerem bodo abonenti videli
štiri predstave, so: I.OOO.OOO din 800.000 din, 600.000 din in 400.000
din.	NaV
Pa spet zaplešimo
Vsem cicibanom, ki nikoli ne morejo biti pri miru, vsem posko-
čnim šolarjem, ki bi radi še več gibanja kot pri telovadbi;
vsem, ki si želijo ustvarjati, spoznavati, raziskovati gibanje;
vsem, ki se želijo sprostiti in razgibati po napornem delovnem
dnevu;
vsem, ki se že poznamo in nam je bilo skupaj lepo v plesnem vrt-
cu in plesni šoli!
PLESNI STUDIO PTUJ VAM SPOROCA:
Delati začnemo 2. oktobra v telovadnici OŠ Olge Meglič.
Letos bomo skupine vodile iste mentorice kot lani:
—	plesni vrtec Iris Lepšina in Stanka Firbas,
—	plesne delavnice Mira Mijačevič in Nevenka Samobor,
—	sodobno plesno tehniko Majda Grah-Fridl,
—	jazz tehniko gostja Minka Veselič iz Maribora, ki vodi plesno
skupino Magra in si je bogato znanje nabirala tudi v tujini,
—	klasični balet, ki ga bomo začeli predvidoma v januarju, Edi
Dežman iz Maribora,
—	plesno telovadbo za moške, ženske in pare bo vodila Mira
Mijačevič, ki bo po željah v program vključila tudi elemente body-
buildinga.
URNIK je od 2. oktobra dalje naslednji:
Vsi plesalci, ki so nastopili na republiškem srečanju plesnih sku-
pin v točkah Koncert za telo. Klovni v rumeni podmornici in Vsakda-
njost, naj se nam zagotovo pridružijo že v prvem tednu. Programe bo-
mo obnovili, ker nas v bližnji prihodnosti še čakajo nastopi.
Pa še to: vpisnina je hkrati letna članarina in znaša 100.000 din.
Informacije o šolnini za I. polletje boste dobili ob vpisu.
In še enkrat; letos plešemo v OŠ Olge Meglič, zato nas ne iščite
na starem naslovu!	Za Plesni studio Ptuj: Nevenka Samobor
REPUBLIŠKI PRVAKI IZ BIŠA
Po 18. letu pa zares
Dobrih 20 odstotkov krajanov
KS Trnovska vas je včlanjenih v
Gasilsko društvo Biš, med njimi
tudi 60 pionirjev. Starejši pionirji
so bili letos najuspešnejši, saj so
v Komendi pri Kamniku osvojili
naslov republiških prvakov.
Z najboljšim rezultatom so
opravili vajo z oviramo. V 99 se-
kundah so na 60 metrih, ki so jih
morali preteči, preskočili 1,80
metra širok jarek z vodo, pol me-
tra visoko ograjo, se pretolkli
skozi 6-metrski rov, še gimnasti-
čna gred — in že so bili pri ve-
drih, ki jih je bilo potrebno čim-
prej napolniti z vodo, nato polo-
žiti cevi in zvezati vozle. Ni malo
za dobro minuto in pol, ne!
Tudi v štafetnem teku z ovira-
mi so se izkazali in tako zmagali
s 789 točkami pred pionirji iz
Dobrne.
Njihov mentor Andrej Arnuga
in pomočnica Hilda Murko, si-
cer mentorica pionirk, sta pove-
dala, da so treningi in tekmova-
nja namenjeni pridobivanju ga-
silskih spretnosti in vzgoji mla-
dih, ki naj bi s polnoletnostjo
opravili še izpite in postali tako
izprašani gasilci, pripravljeni so-
delovati v vseh akcijah. Približno
80 odstotkov jih gre po tej poti.
»Letos na srečo ni bilo nobe-
nega požara,« je povedal povelj-
nik GD Biš Danilo Muršec. »Ve-
liko je k temu prispevala preven-
tivna dejavnost v prejšnjih letih,
saj so skoraj vsa gospodinjstva
opremljena z ročnimi gasilskimi
aparati.«
Njihova cisterna je potovala le
ob znanem onesnaženju vode —
razvažali so jo po krajevnih
skupnostih Trnovska vas, Juršin-
ci in Destrnik.
Sicer pa je že 113 let staro Ga-
silsko društvo Biš od 16. julija
bogatejše — tokrat so namreč
končali obnovo gasilskega doma.
MC Zupanič
Republiški zmagovalci — bodoči gasilci. (Foto: McZ.)
Na ptujskem strelišču jubilejno srečanje
Zaradi meglenega jutra se je 35. srečanje
strelcev Varaždina, Maribora in Ptuja 23. septem-
bra v Babosekovi grabi na Ptuju pričelo s polurno
zamudo. Prijetnega razpoloženja, to je tudi eden
izmed vzrokov vsakoletnega srečanja strelskih
družin treh mest, je bilo med več kot tridesetimi
strelci kasneje dovolj. Najbolj zadovoljni so bili
seveda tisti, ki so si z malokalibrskim orožjem pri-
streljali tudi kakšno medaljo.
Pri ženskah so slavile Varaždinčanke, saj so
odnesle vse medalje, na 4. in 5. mesto pa sta se
uvrstili ftujčanki Matjašičeva z 235 krogi in Mur-
kova z 233 krogi.
Brata Pulko sta bila vsak z 236 krogi najbolj-
ša med mladinci, s seštevkom krogov (671) pa so
Ptujčani tudi ekipno zmagali.
Med člani je zmagal Medved iz Varaždina,
235, član Strelske družine Jožeta Lacka Franc Lju-
beč pa je bil z 249 krogi drugi. Ekipno so se ptuj-
ski strelci s 687 krogi uvrstili na drugo mesto.
V streljanju z malokalibrsko pištolo drulov se
je favorit Alojz Trstenjak zaradi slabše zadnje seri-
je z 253 krogi uvrstil na drugo mesto, zlato pa je z
enakim številom točk osvojil Slavko Ivanovič, prav
tako s Ptuja. Ptujska ekipa je s 733 krogi v tej kate-
goriji zmagala.
Po seštevku medalj so bili Ptujčani najuspeš-
nejši, v skupnem seštevku krogov pa drugi (2738)
za Varaždinom (2793) in pred Mariborom (1335);
Strelska sezona še ni končana. Že to nedeljo
bo v Celju prvenstvo veteranov — pogoj za ude-
ležbo je prekoračeni Abraham. Res pa je, da bodo
strelci z novembrom pričeli streljati z zračnim
orožjem.	McZ
NOGOMET
Kot kaže, se ptujskemu nogo.
metu ne približujejo slabi časi.
Na razpis, ki so ga razposlali po
mestnih in na hajdinsko osnovno
šolo, se je namreč prijavilo kar
60 pionirjev, starih med 8 in lo
let. Vsi ne bodo mogli trenirati,
pač pa bodo p*ujski nogometni
strokovnjaki iz le skupine z lah-
koto izbrali najbolj nadarjene in
pridne, ki jih bo nato skušal v
dobre nogometaše vzgojiti z za-
enkrat dvakrattedenskimi trenin-
gi inštruktor Srečko Ranfi.
DRAVA- PROLETAREC
0:0
V Zagorju ob Savi, kjer so go-
stovali člani Drave v nedeljo, je
bila tekma povprečna in brez za-
detka. Naslednji koli igrajo Ptuj-
čani doma — I. oktobra z Dravi-
, njo, 8. pa z Beltinko.
Drugače pa so se odrezali mla-
dinci, ki so gostovali v Rogaški
Slatini in s tamkajšnjim Steklar-
jem zmagali z rezultatom 6:2.
McZ
KOVINAR—SREDIŠČE
2:1 (0:0)
Nogometaši Središča so zamu-
dili lepo priložnost za uspeh na
gostovanju v Mariboru. Oba za-
detka so namreč prejeli v za-
ključku srečanja, ob tem pa še od
35. minute igrali z igralcem
manj. No, tudi to se zgodi. V ne-
deljo se bodo na svojem igrišču
pomerili z Nafto.
1. k.
BOC ŠE NAPREJ
OSAMLJEN NA VRHU
V 4. kolu prvega razreda me-
dobčinske lige so bili doseženi
naslednji izidi: Gorišnica- Haj-
doše 1:3, Gerečja vas—Aluminij
2:1, Skorba—Markovci 0:5,
Boč—Impol-Osankarica 2:1,
Pragersko—Stojnci 0:3, Slov.
vas—Hajdina 4:0. Boč ima
osem, Stojnci pa šest točk.
1. k.
Zaostalo razmišljanje
Da imamo v ptujski občini pridne športne delavce in smo na splo-
šno nadarjeni za šport, kaže med drugim podatek, da smo bili lani na 3.
mestu ▼ Sloveniji po številu udeležencev in 6. po uspehih vseh kategorij v
krosih.
Kot vsaka statistika pa tudi ta
megli resnično stanje, dokler je
ne pregledamo natančneje. Naj-
več udeležencev krosov je na-
mreč iz osnovnih šol (kar je za
razvoj generacije vsekakor kori-
stno), bistveno manj se za tek za-
nimajo srednješolci, medtem ko
je udeležba članov in članic, ra-
zen tistih, ki tek trenirajo, pora-
zna.
Vseslovenska akcija »Razgi-
bajmo življenje«, ki poleg krosov
predvideva množični tek v nara-
vi, kolesarjenje, plavanje in'dru-
go rekreacijo, se torej največjega
dela občanov niti ne dotakne.
(Edina kolikor toliko množična
je udeležba na kolesarjenjih.)
Kje so vzroki, smo vprašali
Marjana Lenartiča, strokovnega
sekretarja za šolski šport in mno-
žičnost pri ZTKO Ptuj.
»Zavest našega delovnega člo-
veka očitno še ni dovolj razvita.
Poleg rednega dela bi moral skr-
beti za svoje zdravje. Vendar je
to težko doseči, čeprav se v razvi-
tem svetu, pa tudi v nekaterih
naših okoljih pomena rekreacije
množice zavedajo.«
Najmlajši in njihovi učitelji pa
so ponovno delavni. Osnovno-
šolci se pripravljajo na razredna
prvenstva, najboljši iz razredov
bodo tekmovali na tekmovanju
ŠŠD, najboljši iz posameznih šol
pa na občinskem krosu, ki bo 3.
oktobra ob 14. uri na ptujskem
stadionu.
Marjan Lenartič: »Enak izbor
za udeležbo na občinskem krosu
imajo tudi v srednjih šolah. Na
kros vabimo vse, ki v prostem ča-
su tečejo, ne toliko da bi tekmo-
vali, pač pa da bi tekli skupaj z
drugimi po označeni poti.«
Prvi trije iz vsake kategorije
bodo 14. oktobra odpotovali v
Koper, kjer bo že 24. kros Dela.
McZ
Vabljeni k
namiznemu tenisu
Vsak ponedeljek od 20. do
21. ure in 30 minut lahko igra-
te namizni tenis v športni dvo-
rani Mladika. NTK Poetovia
Ptuj in ZTKO, ki vadbo orga-
nizirata, vabita vse, ki želijo
prijetno in zdravo preživeti po-
nedeljkov večer, naj pridejo že
2. oktobra. Potrebujejo le
športno opremo in teniški lo-
par.
ROKOMET
ZMAGE MOŠKIH EKIP
V drugem kolu novega prvenstva v republiških rokometnih ligah
so »ognjeni krst« prestali tudi člani Ormoža in Drave, ki so bili v pr-
vem prosti. Obojim je šlo dobro od rok, prav tako Veliki Nedelji, ni
pa uspelo članicam Drave, ki so izgubile v svoji dvorani.
ORMOŽ - KRŠKO 28:23 (14:9)
Na otvoritvi nove tekmovalne sezone je blizu 400 gledalcev v
Mestni grabi videlo borbeno in na trenutke kakovostno srečanje, za-
pomnili pa si ga bodo po prvi zmagi domačinov in odličnih obram-
bah vratarjev, zlasti domačina Gaberca. Domačini so vodili vseskozi
in je njihova zmaga popolnoma zaslužena, mladi igralci iz Krškega
pa so se predstavili z zelo solidnim rokometnim znanjem.
Ormož: Gaberc, Šandor, Antolič 2, Hedžet 8, Sabo 1, Djermati, Polak
1, Rajšp 4, Vincek 2, Potočnjak 3, Zabavnik 7, Valenko.
DRAVA — IMV 16:22 (9:10) ' Po nekoliko presenetljivi zmagi
v pokalni tekmi proti Braniku iz Maribora (21:18) so Ptujčanke v pr-
venstveni tekmi proti ekipi iz Novega Mesta igrale fK>d pričakovanji.
Do sredine drugega polčasa je bilo srečanje enakovredno, zaključek
tekme pa so gostje zanesljivo dobile. Domačinke so izsilile kar 14 se-
demmetrovk (10 uspešno izvedenih), veliko slabše pa jim gre pri stre-
lih od zunaj.
Drava: Sitzenfrei, Šipek, ŠparI, Farkaš, Malek, Fridl 2, Gomilšek,
Mumlek 9, Radanovič 3, Podpadec 2, Topolovec, Jurleta.
TOKO - DRAVA 22:31 (10:16)
Člani Drave so zanesljivo dobili tekmo v Crenšovcih, čeprav so
domači igrali vse prej kot nežno (poškodba Žurana). Odločili sta veli-
ka razlika v kakovosti in fizična pripravljenost.
Drava: Matjašič, Kramberger 2, Bučar, Vrtarič 4, Habjanič 4, Žuran
3, Šimac 4, Hrupič 7, Kelenc 2, Sagadin 2, Celeš 3, Mlakar.
ŠOŠTANJ - VELIKA NEDEUA 18:24
Člani Velike Nedelje so na gostovanju zaigrali veliko bolje kot
na prvi tekmi z Mladincem in zanesljivo upravičili vlogo enega od fa-
voritov.
PRIHODNJA SREČANJA
ČJani Ormoža bodo gostovali v Ajdovščini, članice Drave pa v
Izoli. Velika Nedelja se bo v soboto zvečer v svoji dvorani pomerila s
Celjani (za večino prvi favoriti lige), Drava pa v dvorani Center z
Radgono (ob 20. uri).	] kotar
V PODLEHNIKU V NEDEUO ZAPRLI RAZSTAVO »NAŠ KRAJ V PRETEKLOSTI«
Kultura živi tudi v majhnih krajih ...
»živijo, Nežka. Lep primer vztrajnega in
požrtvovalnega dela je tvoja razstava. Škoda,
da na otvoritev razstave niso prišli tisti iz
Ptuja, ki so najbolj poklicani, da bi si jo ogle-
dali . . .,« je nekdo zapisal v knjigo vtisov.
Takih in podobnih misli je bilo še več.
Nežka Vaupotič, knjižničarka s 35-letno
tradicijo, avtorica razstave »Naš kraj v prete-
klosti«, je bila trenutno sicer zadovoljna. Na
tihem pa jo je glodalo nezadovoljstvo. Kako
to, da zopet ni bilo nobenega iz občinskega
središča? Ali resnično prihajajo le takrat, ko
se nekaj hudega zgodi, ob lepih trenutkih pa
na Haloze in stisko teh ljudi radi pozabijo?
»V kulturi smo bili vedno zapostavljeni in
nekako odrezani,« nadaljujejo Nežka Vaupo-
tič. »Gospodinje so najbolj zapostavljene;
njihovo življenje poteka in mineva v hlevu in
kuhinji ... Gospodinje pa imajo rade tudi
kulturo.« To je bil eden od razlogov, da seje
Nežka potrudila in pripravila razstavo. Orga-
nizator je bilo Prosvetno društvo Podlehnik.
Od hiše do hiše, od družine do družine je
šla, brskala po knjigah in slikah. Na razstavi
je bilo na ogled nekaj nad sto fotografij iz ži-
vljenja in dela podlehniške krajevne skupno-
sti v preteklosti ter veliko pisnega gradiva. V
Halozah je bilo življenje že pred tremi tisoč-
letji, o tem priča kamnita sekira, najstarejši
predmet na razstavi. Nežka je z razstavo »po-
vedala«, da so bili Haložani kljub vsem teža-
vam vesele narave. Radi so se družili, šli drug
drugemu pomagat, radi sc^meli petje in glas-
bo.
Mladi, njim je razstavo namenila, so si jo
pridno ogledovali. Prišli so vsi od drugega
razreda naprej. Vsak je na razstavi našel ne-
kaj zase, zvedel več o življenju svojih dedkov
in babic. Nežka jim bo o življenju in delu
kraja v preteklosti pripovedovala tudi v okvi-
ru učne ure.
mg
tednik - september 1989
OGLASI IN OBJAVE — 11
Marjan Kostanjevec pred svojo prodajalno plina v Stojncih.
(foto: M. Ozmec)
Prva zasebna
prodajalna plina
Marjan Kostanjevec iz Stojncev 27 je pred kratkim odprl prvo
samostojno oziroma zasebno prodajalno plina pri nas. Sicer se ukvar-
ja s servisiranjem plinskih naprav že od leta 1981, pogosti stiki s
strankami in veliko povpraševanje po plinu pa so ga pripeljali do
sklepa, ki ga je kmalu uresničil. V sodelovanju z zagrebško Ino opra-
vlja servisiranje in prodajo gospodinjskega plina v jeklenkah. Da je
pri tem na našem tržišču izredno konkurenčen, potrjuje tudi cena za
10 kg plina v jeklenki — zanj je treba odšteti le 139 tisočakov, med-
tem ko velja v mariborski plinarni kakšnih 60 tisočakov več. Druga
prednost pa je v času prodaje. Ta je pri Kostanjevčevih neomejen, saj
lahko plin dobite ves dan, če je potrebno in nujno, pa tudi ponoči.
Praznikov ne poznajo, zato je strank iz dneva v dan več. Marjan sedaj
sklepa pogodbe in se dogovarja še o možnostih za prodajo tehničnih
plinov, ki jih v severovzhodni Sloveniji sploh ni. Če mu bo uspelo tu-
di to, bo zadetek v črno še bolj krepak.
Se to smo uspeli izvedeti: zamenjava jeklenk mariborske plinar-
ne z Ininimi ni Ovira. To je potrdil tudi inšpektor mariborske plinar-
ne.	-OM
Tarzicij Kolenko (Foto: McZ.)
Vladimir Kavčič (Foto: McZ.)
Staaka Kirbas (Koto: Mc/.)
Jože Mlinarič (Foto: Ozmec.)
Ob odprtju izredno zamimire ia bofiate nusta*e sakraimih zlatih
predmetov in arhivskega gradiva ptujskih miaoritot sta aam doktor Jaze
Mlinaric ia Stanka Firbas, ki sta skupaj m doktorico Marjetico Simomi-
tijevo razstavo pripravila^ povedala, kakšno je njuno delo — delo zgodo-
vinarja-arhivista in umetnostne zgodovinarke-registratorice.
Na grajskem dvorišču smto poklepetali tudi s pomembnima možema
slovensk^a naroda — predsednikom republiškega komiteja za kulturo
pisateljem doktorjem Vladimirjem Kavčičem in cerkvenim predstavni-
kom, provincialom slovenskih minoritov, sicer domačinom Tarzicijem
Kolenkom.
V govoru ob odprtju razstave ste izjavili: »Želim se zahvaliti za
presenetljivo pozornost, ki smo je bili deležni ob našem prazmiku.* Res
je nenavadno, da se širša družbena skupnost sedaj tako zanima za cer-
kev, saj se dolga leta to ni dogajalo. Kje tiči po vašem mnenju vzrok ?
Kolenko: Presenetljivo je pred-
vsem to, da smo doživeli pozor-
nost, ki je prej nismo bili vajeni.
Do sedaj je bil drugačen pristop
tudi do sakralnih objektov, do
cerkva, predmetov in do same
Cerkve. V današnjem času pa vsi
čutimo, da so se ti odnosi spre-
menili in to je presenetljivo. To
je dobro za vse, ne glede na pre-
pričanje. Ljudje čutijo sprostitev.
Mislim, da je bojazen izreči svo-
je mnenje za človeka najslabša in
pogubna.
Pravkar smo si ogledali bogato
razstavo. Ali lahko primerjate tc
predmete z drugimi, podobnimi v
slovenskem prostoru ali v sosednji
Avstriji?
Kolenko: Poglejte, ptujski mi-
noritski samostan in cerkev, ki je
bila žal porušena in jo je zame-
njala pošta, se uvrščata v sam
vrh baročne umetnosti in cerkev
je bila gotovo ena najlepših v
Sloveniji; menim, da se je noben
drug narod ne bi sramoval. Pred-
meti, ki so razstavljeni na gradu,
sodijo med boljše, saj je tudi
okolica Ptuja polna umetnin.
Najbolj je ohranjena gotika —
imamo Ptujsko Goro —, bogat je
bil tudi križevniški red in menim,
da so razstavljeni predmeti med
dragocenejšimi v slovenskem
prostoru.
Enako vprašanje smo postavili
tudi doktorju Vladimirju Kavčiča.
Kje tiči' zrok za zbliževanje urad-
ne politike in cerkve?
Kavčič: Osebno sem prepri-
čan, da gre ne samo pri nas, am-
pak kar v evropskem merilu za
neko zgodovinsko prelomnico.
Nekatere ideje in iz njih izvede-
na družbena gibanja so doživela
svoj vrhunec, se preizkusila, pa
tudi že izživela. Vprašanja, ki
prizadevajo sodobnega človeka,
so takšnega pomena, da so ideo-
loške razlike, ki so nas ločevale v
preteklosti, postale pravzaprav
nepomembne.
Sam sem otrok tega časa in no-
sim v sebi vsa nasprotja druge
svetovne vojne in časov po njej.
Mislim, da je potrebna neka zre-
lost na vseh straneh. Da z razum-
nostjo in preudarnostjo vsi sku-
paj ustvarjamo takšne oblike so-
žitja, ki bodo omogočale aflrma-
cijo resničnih človekovih vred-
not v čim večjem obsegu. In mi-
slim, da smo večinoma toliko do-
zoreli, da bomo znali bolj kot
kdajkoli v bližnji preteklosti spo-
štovati drug drugega in drug dru-
gemu priznati njegove posebno-
sti in posameznosti.
Kako vam je všeč te dni na Ptaja?
Kavčič: Ptuj obiščem, kadar le
morem, to je zame vedno pose-
ben doživljaj, še toliko bolj pa
ob tej priložnosti, saj je bogat
program ob 750-letnici minorit-
skega samostana za vsakega Slo-
venca, za vsakega kulturnega
človeka pravi izziv. To so tiste
strani naše zgodovine, to so pri-
čevanja o našem duhovnem in
kulturnem razvoju, ki v zavesti
sodobnega človeka, zlasti mlaj-
ših, niso dovolj prisotne in me-
nim, da so takšni tedni in takšne
prireditve prava priložnost, da se
vrednote, ki so naša skupna last,
afirmirajo in da se o njih primer-
no govori, se jih predstavi in da
se zanje navduši čim večji krog
opazovalcev.
Koliko časa je pripravljala raz-
stavo, smo vprašali Stanko Fir-
bas, umetnostno zgodovinarko,
zaposleno v Pokrajinskem muzeju
Ptuj.
Stanka Firbas: Ideja, da se
ptujski muzej priključi praznova-
nju visoke obletnice minoritov,
se je porodila lani in takrat smo
začeli pripravljati razstavo. Moje
delo je bilo terensko, registrator-
sko. Hodila sem od župnije do
župnije, registrirala, zbirala
predmete. Vse sem odnesla Mar-
jetici Simoniti v Pokrajinski mu-
zej Maribor. Ona se ukvarja s
cerkvenim posodjem že 25 let —
izbrala je tudi predmete za to
razstavo.
Na razstavi vidimo res čudovite
zlate ia pozlačene predmete, vsak
ina pripisanega avtorja ali more-
bita^a avtorja, za vsakim pa tiči
še kaj — vsaj zgodba njegovega
na^anka. Ste se tudi s to spozna-
li?
Staaka Firbas: O nastanku pi-
še predvsem v listinah in kroni-
kah župnij in podružnih cerkva.
Zanimivo je, od kod načrti za ke-
lihe, kdo jih je naročil, zakaj jih
je naročil in po tem sklepamo,
kdo jih je izdelal, povezujemo jih
v sklope, datiramo ... Tako je na
primer nemški nadvojvoda An-
ton, križevnik, podaril križevni-
škemu redu v Veliki Nedelji zelo
lep augsburški kelih, ki je bil iz-
delan okoli leta 1700. Pri naroči-
lih pa je odločal denar — bogati
so naročali pri bolj znanih ume-
tnikih, manj bogati pri manj zna-
nih. Tako imenovani donatorji
so tekmovali, kdo bo cerkvi po-
daril lepše oblikovan kelih ali
monštranco.
Kdo izdeluje danes kelihe, mon-
štrance, kadila ...
Stanka Firbas: Danes deluje
še zmeraj znana Tratnikova de-
lavnica v Mariboru, ki jo ome-
njajo že na prelomu 19. stoletja.
V Ljubljani dela še Pavel Pimat,
njegov kelih, izdelan letos, je raz-
stavljen na naši razstavi.
Kako se je vključil v pripravo
razstave doktor Jože Mlinarič,
zgodovinar iz Pokrajinskega arhi-
va Maribor?
Mlinarič: Pokrajinski muzej
Ptuj me je prosil, da bi izbral
najstarejše in najlepše arhivske
listine. Za izbrane sem napisal
krajša besedila za katalog.
Zbiranje zgodovinskega gradi-
va je dolgotrajno delo, pa tudi na-
menjeno večnosti. Kako poteka
vaše delo?
Mlinarič: Kar se starejšega
gradiva tiče, je to v glavnem že v
arhivu, že zbrano. To gradivo je
potrebno popisati, urediti, tudi
objavljati, velik del arhivskega
gradiva je pa tudi zunaj, v tujini,
in to gradivo arhivarji evidentira-
mo, pridobivamo kopije, obja-
vljamo. Pripravljanje razstav ni
tako specifično za arhive, vendar
se je naš arhiv vključil tudi v to
in pripravimo kakšnih pet, šest
razstav letno doma, nekaj pa na
terenu. Jaz sem pripravil razsta-
vo o mariborskih Židih v sred-
njem veku, mariborskem meš-
čanskem špitalu, letos ob 700-le-
tnici obstoja magdalenske župni-
je, pa manjšo razstavo ob 850.
obletnici prve omembe Jarenine.
Kako so se ohranile listine ptuj-
skih minoritov?
Mlinarič: Samostani so imeli
ali poseben prostor za to ali pa
so dokumente hranili v knjižnici;
dejstvo je, da so samostani naj-
bolje ohranjali svoje pisne doku-
mente, in sicer iz preprostega ra-
zloga — s svojimi darovnicami
in listinami so morali neprestano
dokazovati pravico do posesti in
pravico do privilegijev, ki so jih
prejeli. Tako je najpomembnejša
listina ptujskih minoritov listina
Bernarda Ptujskega iz leta 1399,
s katero zagotavlja minoritom
dohodek tudi, če bi Ptujski izu-
mrli.
MC Zupanič
V Gorišnici razširjena in prenovljena banka
v prizidku samofKjstrežnice v
Gorišnici je Kreditna banka Ma-
ribor v začetku tega tedna odprta
prenovljeno in razširjeno bančno
agencijo, kar pomeni za krajane
tega dela Ptujskega polja ned-
vomno veliko pridobitev. Predvi-
devajo, da bodo s svojimi ban-
čnimi uslugami lahko zadovoljili
v širši okolici okoli 15.000 prebi-
valcev, saj pričakujejo poleg kra-
janov iz Domave, Markovcev,
Polenšaka in Gorišnice z okoli-
škimi vasmi še stranke iz bližnjih
Podgorcev, Osluševcev itd. Do-
sedanji bančni prostori so bili
namreč pretesni za povprečno
250 strank dnevno ali v konicah
tudi do 500.
Z novim prizidkom, ki je veljal
milijardo 139 milijonov, so pri-
dobili več kot 80 kvadratnih me-
trov koristne površine in kar je
še pomembnejše — računalniško
povezavo za obdelavo podatkov
v združenem sistemu.
Posebej velja omeniti sodelo-
vanje s Krajevno skupnostjo Go-
rišnica, ki je pred gradnjo odsto-
pila nadomestne prostore za
bančno dejavnost, ter ptujski
MI P, ki je sodeloval pri zahtev-
nem reševanju gradbeno-tehni-
čnih zadev prizidka. Dela so po
projektni zasnovi akademskega
arhitekta Mirka Zdovca opravili
delavci ptujskih Gradenj, vso le-
seno opremo pa je izdelal obr-
tnik Vojko Kupčič iz Maribora.
Petinpolčlanskemu delovnemu
kolektivu prenovljene in razširje-
ne bančne agencije v Gorišnici
želimo pri njihovem delu mnogo
uspehov.	—OM
Sodobno urejena notranjost preaovljeae in razširjene bančne agencije v
Gorišnici. Foto M. Oznec.
DVA HUDO IN ŠEST LAŽJE
RANJENIH
V soboto, 23. septembra, zju-
traj okrog štirih se je po magi-
stralni cesti od Podlehnika proti
Hajdini peljala z osebnim avto-
mobilom turška državljanka
Mercan Onemli. Pri naselju Dra-
ženci je prehitevala osebni avto
avstrijske registracije z lahkim
priklopnikom. Prav takrat je nas-
proti s tovornjakom pripeljal
Ivan Lunežnik iz Frajhajma. Tr-
čenju se ni bilo moč izogniti, pri
tem je tovornjak zaneslo na levo
in je trčil še v lahki priklopnik,
nato pa se je postavil [>očez čez
cesto. Tedaj je iz smeri Hajdina
priF>eljaI z osebnim avtomobilom
Mustafa Ravnjak iz Bugojna; ni
mogel pravočasno ustaviti in je
trčil v tovornjak.
V	nezgodi, ki jo je povzročila
turška voznica, sta bila hudo po-
škodovana njena sopotnika Zu-
bejde Onemli in Ali Onemli. V
drugih vozilih pa je bilo šest
oseb lažje ranjenih. Vsem so nu-
dili zdravniško pomoč v ptujski
bolnišnici. Zaradi nezgode je bil
promet na magistralni cesti zaprt
skoraj pet ur in je potekal po ob-
vozu.
TRCIL V BETONSKI PRE-
PLST
V	nedeljo ob pol šestih zjutraj
se je Milan Pančič iz Poljčan pe-
ljal z osebnim avtom od Frama
proti Polskavi. Zunaj naselja
Morje je zapeljal s ceste v jarek
in po nekaj čez 50 metrih vožnje
trčil v betonski prepust. Pri tem
se je voznik huje poškodoval in
so ga prepeljali v mariborsko
bolnišnico.
Z MOPEDOM POD VLAK
V četrtek, 21. septembra, zju-
traj se je na zavarovanem želez-
niškem prehodu pri naselju Creš-
njevec smrtno ponesrečil 55-letni
Matevž Berglez iz Varoša pri
Slovenski Bistrici. Berglez se je
peljal z mopedom in je prečkal
železniške tire, čeprav je bila pol-
zapornica spuščena in je utripala
rdeča luč. Lokomotiva potniške-
ga vlaka, ki je prav tedaj pripe-
ljal iz Maribora, je s prednjim
delom trčila v mopedista in ta je
na kraju nesreče umrl.
HUDO RANJEN KOLESAR
Ivan Smolinger iz Lovrenca na
Dravskem polju se je 20. septem-
bra okoli 20. ure peljal s kolesom
iz Apač proti Ptujski Gori. V na-
selju Lovrenc je s stranske ceste
v križišče pripeljal osebni avto
Zvonko Šlamberger in trčil v ko-
lesarja, čeprav je ta že obstal in
stopil s kolesa. Smolingerja so
hudo ranjenega prepeljali v ptuj-
sko bolnišnico.
FF
Z ZASEDANJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA
Enotna podpora
slovenskim ustavnim
dopolnitvam
Kljub izredno pomembni in
tehtni vsebini se torkovega zase-
danja zbora združenega dela ni
udeležilo kar 16 delegacij iz ne-
katerih večjih ptujskih podjetij,
kar jim je za zameriti.
Amandmaji k ustavi SR Slove-
nije, ki SO prav te dni predmet
najrazličnejših protimnenj in pri-
tiskov po vsej Jugoslaviji, so že
sami po sebi dovolj pomembni,
da bi gospodje delegati kljub ne-
rožnatemu stanju našega gospo-
darstva vendarle izvolili priti na
to sejo.
Sicer pa je svojo zavednost in
pripadnost potrdilo zadostno
število delegatov, ki so po pred-
hodni pisni informaciji in izčrpni
obrazložitvi Marice Fajtove spre-
jeli sklep, da se z vsebino predlo-
gov ustavnih amandmajev SR
Slovenije in z vsebino predloga
ustavnega zakona v celoti strinja-
jo. Podpirajo amandma SO Ko-
per o dopolnitvi 29. in 36.
amandmaja. V 29. amandmaju se
doda besedilo... s kmetijskimi
zemljišči, plodno zemljo,... v
36. amandmaju pa se doda bese-
dilo: ... za varstvo živali pred
mučenjem. Ostalo besedilo osta-
ne nespremenjeno. Istočasno so
sprejeli sklep, da SO Ptuj nalaga
delegatom za zbor združenega
dela in zbor občin skupščine SR
Slovenije, da glasujejo za predla-
gano spremembo amandmajev k
ustavi SR Slovenije in za predlog
ustavnega zakona za izvedbo
amandmajev k ustavi SR Slove-
nije. Ob tem so izrazili zaskrblje-
nost zaradi neupravičenih podti-
kanj, da gre za neskladja z zve-
zno ustavo in zaradi številnih
pritiskov iz Srbije, ki očitno
ogrožajo integriteto naših naro-
dov in narodnosti.
Ob že znanih nasprotovanjih v
zvezi z amandmajem, ki govori o
samoodločbi slovenskega naroda
kot trajni pravici, pa velja ome-
niti še kup drugih nasprotij. Ve-
čina slovenskih občin je namreč
mnenja, da bi v bodoče družbe-
nopolitične zbore enostavno uki-
nili, saj so po mnenju nekaterih
(večine) nekoristni. Žal pa jih
zvezna ustava še naprej ohranja.
Zvezna ustava še naprej govori o
voljenih delegatih, delegacijah in
skupinah delegatov, v naši repu-
bliki pa že predlagamo stalne de-
legate s polno odgovornostjo in
podobno. Ponedeljkovo sporoči-
lo slovenske ustavne komisije
javnosti je sicer prineslo nekaj
novosti, v bistvu pa so predlogi
Slovenije ostali nespremenjeni in
od tega nihče ne bo odstopil. To
je poudaril tudi predsednik ko-
misije Miran Potrč in tega se vsi
korenito zavedamo.
Kot zanimivo bi lahko ocenili
tudi razmišljanje Borisa Horvata
iz občinskega komiteja za druž-
bene dejavnosti, ki je ocenil go-
spodarska gibanja občine Ptuj v
polletju. Informacija je sedaj si-
cer že nekoliko zastarela, pa ven-
darle daje vedeti, da se fizični
obseg industrijske proizvodnje
vendarle povečuje in približuje
republiškemu. Daje v kmetijstvu
čutiti rahel padec, da je v drob-
nem gospodarstvu ravno obrat-
no, da se povečuje na račun glav-
nega izvoznika TGA, pa morda
še Perutninine zunanjetrgovinske
menjave, da je ob polletju zabe-
ležen CELO 2-odstotni porast re-
alnih osebnih dohodkov zaposle-
nih, ipd. Na drugi strani pa, da
zajemajo sistemski izgubarji
(Elektro Ptuj in HE Formin) po-
lovico vseh izgub v občini, da so
v IMP-ju še naprej velike težave,
da se jih poskušajo otepati v Ha-
loškem Biseru, pa v Iskra Delti,
da pa se v Agrotransportu že
obrača na bolje.
Tudi poročilo o odpravi posle-
dic ob neurju v Halozah je bilo
deležno precejšnje pozornosti.
Po zadnji oceni (verificirani) je
škoda ocenjena na 805 milijard,
iz solidarnostnih sredstev pa lah-
ko pričakujemo le 7,3-odstotno
pokritje. Ves preostali znesek bo-
mo morali prispevati iz naših že-
pov — na tak ali drugačen soli-
darnostni način. V republiki raz-
mišljajo o naslednjem enodnev-
nem zaslužku, delegatom repu-
bliškega in zveznega zbora pa
bodo naložili, naj predlagajo in
glasujejo, da bi solidarnostna
sredstva za druge republike zača-
sno obdržaji doma.
Kot olajšanje je izzvenela in-
formacija o sanaciji stanja po
onesnaženju pitne vode s pestici-
di. Glede krivca gordijski vozel
še ni razvozljan (ali pa ga krivec
sam ne more), glede sanacije pa
toliko: povezovalni magistralni
cevovod med ptujskim in mari-
borskim vodovodnim sistemom
(od Skorbe do Dobrove) je v
gradnji, prav tako povezovalni
cevovod Kungota — Kidričevo
— Apače. Vprašanje, ki ostaja,
pa je: kdo bo moral v najkrajšem
času poskrbeti za primerno odla-
gališče strupenih odpadkov, kot
je recimo embalaža strupov v
kmetijstvu, in kje bo to? Do se-
daj so za to poskrbeli le v KK
Ptuj. Vse ostalo pa je prepuščeno
»iznajdljivosti« posameznikov.
M. Ozmec
RODILE SO:
Marta Novak, Podvinci 22/a
— dečka; Biserka Cajnko, Bres-
nica 9 ~ deklico; Mirjana Jur-
šič, Miklavž 40 — Suzano; Tere-
zija Gajšek, Breg 1 — Natalijo;
Ana Meško, Vičanci 59 — de-
čka; Irena Strojnik, Jurančičeva
10 — Toma; Pavla Trstenjak, Pu-
šenci 29 - dečka; Andrejka Pre-
mužič, Goričak 19 ~ deklico;
Kristina Puc, Strelci 1/c — Ta-
dejo; Miladinka Ivankovič, Ki-
dričevo, Kajuhova 9 - dečka;
Irena Kupčič, Savci 46 — dečka;
Vida Gonc, Groharjeva pot 2 —
dečka.
POROKE:
Leon Kozenburger, Pergerjeva
15, in Branimira Kos, Pergerjeva
15; Janko Krajnc, Barislovci 17,
in Brigita Cernejšek, Sitež 3;
Franc Gabrovec, Budina, K Je-
zeru 18, in Marija Cafuta, Budi-
na, K Jezeru 18; Izidor Štajnber-
ger, Žetale 94, in Kristina Pulko,
Zetale 94; Josip Zebec, Lovre-
čan, Varaždinska cesta lil, in
Darinka Smolinger, Strmec pri
Leskovcu 26; Ivan Kmetec, Tur-
niška 8, in Zdenka Krklec, Roga-
tec 185.
UMRLI SO:
Janez Kozel, Zg. Leskovec 13,
roj. 1899, umri 17. sept. 1989;
Marija Muhič, Bresnica 56, roj.
1905, umria 14. sept. 1989; Mi-
lan Kolbl, Ormož, H. Kerenčiča
2, roj. 1928, umri 18. sept. 1989;
Ivanka Prešeren, Finžgarjeva 20,
roj. 1898, umria 19. sept. 1989;
Regina Lunežnik, Ritoznoj 36,
Slov. Bistrica, roj. 1909, umrla
20. sept. 1989; Marija Kelenc,
Dom upok. Ptuj, roj. 1911, umrla
20. sept. 1989; Blaž Pavlinič, Ru-
cmanci 29, roj. 1908, umrl 21.
sept. 1989.
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK, 62250 Ruj, Raičeva
6, poštni predal 99. Ureja
uredniški kolegij: direktor in
glavni urednik Franc Lačen,
odgovorni urednik Ludvik
Kotar, tehnični urednik Šte-
fan Pušnik, novinarji Jože
Bračič, Ivo Ciani, Majda Goz-
nik, Darja Lukman, Martin
Ozmec, Vida Topolovec, Na-
taša Vodušek in Milena Zupa-
nič ter novinar-lektor Jože
šmigoc. Uredništvo in upra-
va: Radio-Tednik, tel. (062)
771-261 in 771-226. Celoletna
naročnina znaša 375.000.—
dinarjev, za tujino 660.0(X).—
dinarjev. Žiro račun pri SDK
Ptuj: 52400-603-31023. Tiska
ČGP Večer, TOZD Mariborski
tisk, Maribor. Na podlagi za-
kona o obdavčenju proizvo-
dov in storitev v prometu je
TEDNIK uvrščen med proiz-
vode, za katere se temeljni
davek ne plačuje.