Državna politika. V DOMACI DRŽAVI. Raskol v Radičevi stranki se je izvršil. Iz njegive stranke sta izstopila dr. Nikič in g. šuperina, ki na ostala minislra. Rekla sta, da bosta imela za se\>yj vsaj 35 poslancev. Do zdaj pa se je jma pridružilo sele 5 poslancev. Radičeva soproga gospa Marf:t:nka je v Radičevem klubu ostro nastopila zoper ir-izko). Bila j<> tako huda, da se je bilo bati — njelAih kiofut. Prvi nastop bivših Kadičevih poslancev proti Rii Oižu se je zgodil s tem, da je dr. Nikič dal zapreti Radicpvo Zadružno seljačko banko, kjer se je baje po fcnjigah nekaj nepravilnega zbrisavalo. Nova vlada je takole sestavijena: predsednik: Nikola Uzunovio, finance: dr. Ninko Perič, zunanje zadeve: dr. Momčilo Ninčič, vojna in mornarica: general Dušan Trifunovič. železnice: dr. Vasa Jovanovic, obenem zastopnik ministra za poljedelstvo, pravosodje: Marko Gjuričič, prosveta: Miša Trifunovič, obenem zastopnik ministra za vere, notranje zadeve: l>oža Maksimovič, javna dela: Milorad Vujičic, izenačenje zakonov: Milan Srskič, pošte in bijojav: dr. B. Snperina. obonom zastopnik ministra za agrarno reionno, šume in rude: dr. Nikola Nikič, obonera zaetopnik ministra za trgovino, socijalna politika: Mil. Simonovic, narodno zdravje: Slavko Miletič. — Iz vlade so izpadli Stjepan Radič, Pavle Radič in Ivan Krajač. Ostala pa sta še dva Radičpvca: dr, Nikič in <:lr. Šuperina. Drugi so sami radikali. — Iz dejstva, da so ostala štiri mesta nezasedena, &t: sklepa, da je ta vlada samo začasnega znaeaja. SLS in vlada. Dr. Korošpc je dal izjavo, da bode SLS vstrajala na delu, na katero bi se morale zdru?iti vse poštene stranke: ozdravljenje gospodarske krize, poštenost v upravi brez korupcije, slroga zakonitost, marljiv in delaven parlament. Njegov nastop je napravil velik utis v političnih krogih. V DRUGIH DRŽAVAH. Ceškoslovaška republika ima vladno krizo, kot jv> imamo pri nas. Pred kratkim je nastopila nova vlada, sestavljena iz uradnikov, zilaj pa je že pripravljena, da odstopi. Če se to zgodi, bodo imeli državne volitve. Na Anglcškem grozijo rudarji, da bodo štrajka}?. Lastniki rudnikov niso ugodili njihovim zahtevam. Če se to zgodi, tedaj bo to velika škoda za anpleško državo. Pogajanja med lastniki rndnikov in radarji so se razbila, a vlada še skuša posrodovati. Nemčija in Rnsija sta napravili novo pogodbo, da si bosta za slučaj kako vojske med seboj pomapali. Francoska je seveda za to zelo nevoljna in grozi, da bo napravila enako pogodbo z Jugosiavijo in Fumuiiijo. Vse pa seveda zavoljo Ijubega svetovnepa miru. Istočasno sklepajo take-le dogovore, ko se spravljajo na zborovanje, kjcr bi se države zavezale, da ne bodo vee rabile orožja. To zborovanje imenuj''mo razorožitveno konferenco, o kateri ima današp:i »Slovenski Gospodar« poseben članek. Avstrija in Poljska sta napravila pogodbo, da medsebojnih sporov ne bosta roševali z vojsko, amjak pred mednarodnim razsodiščem. Avstrija in Toljska kažeta s tem drugim državam pravo pot, kako se da rešili mcdnarodne in meddržavne spore htez vojske. Na Kitajskem je domača državljanska vojska. TTajala je že nekaj mosecev. Zdaj se bliža koncu, kakor pravijo porocila. Tam se je nekaj velikašev igralo med seboj, preprosto Ijudstvo ni niti vedelo, za kaj gre. Zdaj je zmagal močnejši, ne pravičnejši. Za nokaj časa bo menda mir. Na severni lečaj lctajo evropejski ptici, to se pra vi: Ijudje v zrakoplovih. Mnogi namreč mislijo, da je na severnem tečaju še veliko neodkrite zemlje in bogve kake zanimivosti. Že večkrat so poizkušali priti gor s pomočjo sani, kajti tam je večni led in živijo ljudje na ledu. Zdaj poizkušajo z zrakoplovi. Norveški državljan Amundsen je pred dobrim pol letom poizkusil, pa bi se kmalu ponesrečil. Zdaj si je dal napraviti nove zrakoplove in se je že podal na pot. Istočasno se je od druge strani podal proti sev. tečaju neki Amerikanec Witting, To iskanje severnega tečaja ni le znanstyeno, ampak državno-politično, ker gre za to, katera država bi se polastila novoodkritih krajev. Zato tudi te polete države plačajo. Če se jim bo izplačalo, bomo šele videli!