208. številka. Trst, v sredo 11. septembra 1901. Tečaj XXVI Edinost „ Iz i*1» eakrat it* «»* Drilot®nf naročnine -e anrava a* ozira _ Po tjbakarnah t Trnu »e prodajajo po* "•Mn^tne Številke po 6 stotink Cd i Truta pa po 8 storink (4 avč.) Telefon Str. 870. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Oglasi računajo po vrstah t petitu. Za večkratno naročilo 9 primernim popu»tom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domač! oglasi itd. ne računajo po pogodbe Vsi dopisi naj ae pošiljajo uredništva Nefrankovani dopisi ae ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamaci je iu oglane a prejema npravnlfitvo. Naročnino in oglaa« j* plačevati loco Trst. Urednlltru Iu tiskarna se uahajata t □lici Carintia 5tv. 12. V pra»nlStvo, in aprejenanje inseratov v ulici Molia ] iccolo Siv. 3, II. uadnlr. Iadajatelj in odgovorni urednik Fran G o d n Načrti n sanje Velikonemcev: vn. (Zvršetefc.) Nemci so dolžni držati se tudi svoje države zaveznih držav, kjer podpira knez (vladar) kneza, in kjer je le jeden princip nasledstva, namreč legitimitete. Nemci imajo federativno nacijonalno državno obliko in so vsled tepa jedini v Evropi v srečnem položaju, da morejo sosednje male države, z dinastijami vred, da, c e 1 6 republike do cela a b s o r-b o v a t i.*) Potem, ko je Delffs razpravil vse to, kar mu se zdi potrebno za notranjo važnost, združuje svoje misli in pravi: » Ves predlog za obsežno nemško ekspanzijo je le možen, ako pe bo narod nemški množil do preosta-janja. V tem se njegov predlog razločuje od drugih. Drugi zahtevajo, da se zemlje oku-pujejo, on pa, da se naselijo; drugi se nadejajo razširjenja mejnikov nemškega cesarstva ; drugi želč naselbnih otokov v svetovnih in manjših morjih, on pa le hčera, ki se polagoma združijo z materjo. Kar poskusa amerikanska unija, to želimo — pravi Delffs — mi v Evraziji. »Naš prvi korak bodi, da zopet pridobimo zgubljene bi a teke narod-n<»sti na vseh straneh ; naš drugi korak bodi, da naselimo Sibirijo in Transkavfeazijo; naš tretji korak bodi, da preženemo Kusijo od Baltiškega (Ostsee) in Črnega morja z okupacijo njih pobrežij po nemških kolonistih. S temi zahtevami moremo najprej Kusijo kar mirno prisiliti, da svoje glav do mesto premakne v Moskvo, in da bo ondi sanjala kakor nemška enklava.« In nadalje: »Na to vsestransko kolonizovanje povabimo Germane vsega sveta in pa tudi vse tuje narode, katere podjarmimo: Dance, Švicarje. Iialte, Cehe, Slovence in I stra-n e. Seveda bodo morali vsi ti rabiti kakor posredovalni jezik — nemški.« »Nemci naj se varujejo, da Be ne omeh-kužijo. da ne zmaga mladeniški ruski barbar. Lastnik konsorcij lista „Edinost" Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. *) V Avstriji pa se Nemci protivijo vsa k a tereni u federalizmu in bi radi. kakor Madjari, v relativnih centralizmih pogoltnili druge do-aa&te dežele in narode. S tem f»e a priori odrekajo možnosti, da bi brez upora povečali monarhijo. Op. poroč- PODLISTEK. Bogataš in umetnik. Jaka Vrhmorski. So ljudje, ki vživajo veliko ča«t ; j>ovsodi so p« -ta v Ij en i na prvo mesto, povsod jih potiskajo v ospredje. Sprehajajo se v krasnih toaletah, vozijo so v blestečih kočijah, v katere to vpreženi čili in iskri konji hrvatske, ogers-ke, ruske ali celo arabske pasme. Sluge in kočijaži so jim oblečeni v dragocene livreje s srebrnim' gumbami in svitlimi in visokimi cilindri na glavi. Taki ljudje imajo svoje lože v glediščih, v stanovanje pa jim ne zadošča 3, 4, 5 sob, treba jih 15 do 20, treba je vse nadstropje velike palače. Na mizah, na obedih imajo stovrstnih jedi in pijač in največ takih, ki jih ne pozna mati zemlja, ampak jih je zmislila človeška umnost in ustvarila umetna človeška roka. O vročem poletju ne morejo ti ljudje ekzistirati v mestu ; prevroče je; zato ubeža-vajo na razna letovišča, zdravilišča v bližnje in daljne kraje. Na jesen se zopet vračajo kakor lastovke v svoje domovje. Po zimi tiščć v dobrodejni toploti zakurjenih sob, a dolge večere prebijajo deloma v Sicer pa moramo tega barbara uničiti, predno se okrepi. Vsaki Nemec mora, kakor Oče naš znati stavek : »Ceterum censeo Russiam e s s e delendam« (sicer pa sodim, da Rusija se mora uničiti). In uničiti se mora v pravem pomenu besede: izbrisati se mora Rusija iz vrste velesil! Ko bi bili Nemci prekratkovidni ali malosrčni za to, da bi eventuvalno zahtevali in obdržali vso Rusijo za sebe in za nemške zaveznike, ali pa, ko bi se bali asimilacije v Rusiji, potem morajo Nemci zahtevati veaj odstop Sibirije. S tem pridobi Nemci, česar potrebujejo, pred vsem : intrakontinentalno, od 1 j u-dij še ne naseljeno zemljo s približno evropskim podnebjem. Pozneje bi ostanek Rusije uničila med dvema kladivoma. Zaveznikov že dobć in jih obilo nagradč: Ogrsko, Romunijo, Turčijo, Skandinavijo, Italijo, Avstralijo, Kitaj in Japo-nijo. Obstanek krepkega Kitaja *) in Japonskega je sedaj za Nemce velikega pomena, ker obe ti državi moremo izrabljati proti Rusiji (in Rusijo proti njima). Nemčija se mora povečati ali pa poginiti. Bolezen gladu žre nas na jetrih. Evropa nima prostora za dve svetovni državi, v katerima je moč življenja ; tako ali tak<5 nam nedostaje vseh in naravnih mej. Hegemonije v Evropi se polasti ali Nemčija ali Rusija; drugega programa si ne moremo misliti. Nemci se ozdravijo ali z ekspanzijo ob periferiji, ali jih ozdravi usoda!« »Svet pripada najboljšemu, in najboljši so Nemei.« »Previdnost je Nemce določila, da ger-manizujejo Evropo. Potem pa od stopinje do stopinje dalje v Aziji. Nemška politika ostane, naj si bo kancelar kdor koli, vedno nepretržna, jednak a.« Sedaj je doba, da se narodi združujejo v svetovne države. Vodstvo doseže ta, ki se je pokazal najboljšega, in kakor omenjeno, dr. Otto Delffs in na tisoče njegovih soroja-kov smatrajo nemški narod najsposobnišim ne le za vodstvo v Evropi, oziroma Evraziji, temveč v obče na zemlji. Zdelo mi se je primerno in potrebno, da rojake natanjčneje seznanim z nenavadno vsebino brošure nemškega pangermana. Mnogo je v tem resničnega, dejanskega; drugo pa je bolj ali manj pravilno mišljeno. Nekoliko *) Kakor Turčije itd. Op. por. glediščih, deloma pa se povabljajo drug drugega na večerje, soareje itd. itd. Taki ljudje ne poznajo življenje človeka, ki si mora z žuljevo roko služiti kruh. Morda so nekateri njih vedeli kedaj, pa danes ne vedo več, ker so — bogati. Vse jih čisla in slavi — in vendar je med njimi tudi takih, katerim tudi elegantna obleka ne more zatajiti — duševnega ubožtva. Kaj pa jim tega treba, mar niso bogati ?! Oni zamorejo in zmorejo vse, ker imajo vsemožno orožje — denar. Kaj pa revež, ki nima denarja, ki je ubog? Vse ga prezira in zatira. Je velik talent, ima najzdravejše ideje socijalne in politične, je ob enem narodnjak — idejalist, imel bi lahko denarja, premoženja, pa je bil — človekoljub ! On ni mislil, da mu bo svet tako nehvaležen, da ga bo puščal — stradati ! Trudil se je za druge, dal je vse drugim; in danes, ker je star, ker si ne more služiti in ker ne more drugim pomagati : se ga pa vei izogibljajo ! Danes ima revež — mir..... Mož je nadarjen, je učen, njegovo srce je Čisto, pa ne marajo ga, ker je — ubog ! Mej tem se svet klanja debeluhu, trdosrčnežu, nevednežu, ker je zlati mamon na njegovi strani. Takov je svet.....! tega pa doseza tiste meje človeške zavesti, kjer pričenja — blaznost. Razsodni čitatelj naj loči dejstvenosti od domišljavosti. To in ono pa nas sili k premišljevanju, kaj vse čaka Slovane in največo slovansko državo ! Nemška politika je na tiru svetovnem, in če je kod med Slovani le še zrnce šovinizma, mora ga pogled na ta tir pretresti in iztrezniti, da se usposobi za zaresno slovansko delo, da po svoji moči za-prečajo vse, kar bi zaviralo delo našega občeslovanskega spasenja. Ypsilon. Mm strossmayer in zavod sv. Jeronima v Rim V Zagrebu, 6. septembra. (Dalje.) Ustanovno pismo njegovo je datirano od 1. maja 1859. V njej zahteva biskup na prvem mestu, da se v kapitelj volijo »ljudje, ki so cerkvi in sv. apostolski stolici z vsem srcem udani; pretkani pravim svečeniškim duhom ; ki so rodom od slovanskih roditeljev iz Hrvatske, Slavonije Dalmacije ali iz Bosne; ki dobro poznajo hrvatski jezik; ki iskreno ljubijo svoj narod ter so udani kralju«. Biskup nadalje odobrava sklep »zbora«, ki je upravljal imetje sv. Jeronima, s katerim je hrvatskim škofom pri-poznal pravo za predlaganje oseb, ki se imajo voliti v kapitelj na ona mesta, s katerimi »zbor« razpolaga kakor patron, pa zahteva za-se in svoje naslednike pravico do predlaganja dvojice. Nadalje odreja biskup (točka 3. ust. pisma), da dohodke uživajo samo tisti kanoniki, ki so po naših škofih predloženi in potrjeni, dočim bo ona dvojioa, katero je imenovala rodbina Sfortia Caesarini, uživala dohodke od darovane glavnice le v tem slučaju, ako dovoli to biskup ali njegovi nasledniki. Ta omejitev je bila modra in potrebna. Rodbina, ki je uživala patronatsko pravo, mogla je imenovati kanonikoma take ljtdi, ki so nam bili tuji po Čutstvu in mišljenju, kakor nam je bila tuja ta rodbina. Taki bi bili le na škodo dobri stvari in na- Bogat je bil, posedoval je v mestu veliko palačo in js imel tudi drugih posestev. Vozil Be je se svojo soprogo v krasni kočiji, katero sta naglo vozila dva visoka čila vranca. Odkrivali so se mu vsi vprek. Rad je odzdrav-ljal zdravnikom, odvetnikom, svetnikom in takim, o katerih je vedel, da so duševno nad njim; nerad pa je odzdravljal .... vsem ' iuferijornim — po njegovem menenju seveda. Mislil si je : kaj boš ti revež, tih bodi, pa vesel, da diseš! Mož je bil že davna pozabil, da je tudi on bil nekdaj tako »revše«, ko je hodil raztrgan, umazan in lačen iskat si dela. Kako je bil vesel tedaj, ko je zaslužil goldinarček s prenašanjem vreč. Pozabil je bil tudi, da se je večkrat pregrešil proti sedmi božji zapovedi....! Nekdaj je bil težak v skladišču nekega trgovca. Privadil oe je bil trgovini, seveda le oni na drobno. Odprl je tudi trgovino. Sreča mu je bila mila. Podjetje mu je vspe-valo in rastlo..... Ali pa kako ?! Sleparil je, kar se je dalo, 'n kupoval ukradeno blago še ne za polovično ceno. In ko je mož stal na trdnih nogah je stopil v svet ter razglasil, da si išče žene, soproge. Žene? Soproge? Družice? menu, ki ga je imel kapitelj. Med tem pa je ta klavzula že od leta 1874. postala brezpredmetna, ko je Fran Sfortia Caesarini po odredbi italijanske vlade, po okupaciji Rima, fundacije beneficija, s katerimi je razpolagal, izročil odboru »Giunta liquidatrice*, ki je dne 29. junija sekvestriral dva kanoniska in en kleriški beneficij. Z biskupovim darilnim pismom je stanje kanonikov znatno zboljšano, dasi še ni bilo tako, da bi oni, brez skrbi za svoje materijalno življenje, dostojno živeli po svojem stanu in poklicu. Se ožja in tesneja dotika med našim zavodom v Rimu in našim biskupom je nastala tedaj, ko je bil na biskupov predlog, dr. Nikola Voršak imenovan kanonikom zbornega kapitlja sv. Jeronima. Ko so bile nastale premembe vlade v Ri mu, spremenilo se je znatno tudi življenje, pa se je pokazalo ponovno, da dotacija kanonikov ni dovoljna. Zato je biskup v »zboru«, ki je upravljal imovino našega zavoda, dne 16. januvarja 1873. osebno predložil, da se iz dohodka hospica, ki je popolnoma zgubil svoj pomen, ponovno pomnožijo dohoki kanonikov za 5280 lir. »Zbor« je sicer navidezno vsprejel biskupov predlog, ali na skritem je deloval pri kongregaciji biskupov in redovnikov, da ta predlog ne bo odobren. Ko je slednjič kapitelj sv. Jeronima s pomočjo ugleda in vpliva biskupovega premagal vse zapreke, je kongregacija za biskupe in redovnike slednjič dne 7. maja 1880. odobrila predlog biskupov in dovolila kapitlju sv. Jeronima, da se mu dohodki pomnožijo za 5280 lir iz dohodkov hospica, ali pod tem pogojem, da se v hospicu čim prej otvori zavod, da se ima še le od prebitka zavoda vzeti rečena svota za poboljšanje plač ka-titulo gratificationis«. (Pride še.) noni£ov Politični pregled. V TRSTU, dne 11. septembra 1901 O položaja na češkem. Te dni seje bila širila vest, da so mladočeški vodje sklenili z vlado nove punktacije za jezikovno razdeljenje Češke. Iste vesti so trdile cel<5, da se te punktacije izvrše že na jesen. Ne treba povdarjati, da take vesti notri med volilnim gibanjem, ko so duhovi razburjeni, A, kaj še! Iskal je denarja, ki naj mu prinese — žena. Ženo pa bi bil prodal takoj po poroki, da bi le — »profitirale. Tudi to se mu je posrečilo..... Žena mu I je prinesla veliko denarja. S tem je še bolj razširil trgovino. Ko si je kupil palačo, so ga ljudje še bolj čislali. Slava njegovega imena je naraščala v isti meri, kakor njegovo imetje. Mož je imel še to lepo svojstvo, da je bil ob enem — skop. Ni dal palice, da bi hudiča udaril. Narodnega in političnega mišljenja ni poznal: denar mu je bil začetek in konec vsega mišljenja. Cesto so ljudje trkali na njegova vrata, prosili milodarov v blagotvorne svrhe pa njegova ušesa so bila gluha, in njegova vrata so bila zaprta z velikim zapahom. Vendar se vozi v blesteči kočiji, spoštovan je, klobuki se dvigajo pred njim čeprav je — slepar. * * * Star je bil; bela razmršena, a impozantna brada mu je obkrožala upadli obraz. Lasje so mu bili razmršeni, pokrivala jih je že po-nošena, zamazana čepica. Po zimi kakor po letu je nosil dolgasto suknjo, katere pa ni dal sam napraviti, ampak jo je bil dobil — v dar. Čevlje je imel vedno luknjaste...... Kadar je šel po cesti, so se mu otroci smejali ; morejo provzročiti precej vznemirjenja in škode onim, proti katerim so naperjene. Umevno je torej, ako mladočefiki krogi liitt?, da oporekajo takim vestem, ki bi mogle stranko kompromi tirati pred občutijiveji mi voliici. Tudi v »Informationu« čitamo kategorično izjavo, da ho omenjene vesti le volilen manever Mladočehom nasprotnih strank. Se iz nekega drugega razioga bi mogle one vesti postati jako nevarne inladočeški stranki. Ce^ka javnost je namreč po vsej pravici ozlovoljena, ker vlada poseza v volitve vele-posestva in pritiska na mehkeje člene konservativnega plemstva, da bi isti sklenili z liberalnim plemstvom kompromis, ki naj bi ]>*8lednjemu zagotovil primerno zastopstvo v deželnem zboru. Tako prizadevanje vlade bi bilo možno tolerirati ali celo odobravati, ako bi se i>ta po v sodi jednakomerno p »teza 1 a v varstvo manjšin in v zagoto v ljenje primernega zastopstva istim. Ali da bi morala ravno i u jedino le na Češkem konservativna večina zidati liberalnim tovarišem zlate mostove v deželni zbor, doći m po druzih pokrajinah liberalne večine veleposestva neizprosno izključijo manjšine od vsakega zastopstva : to gotovo ne gre v glavo narodu češkemu in bi isti gotovo v najstroži obliki obhodil vsako češko stranko, ki bi v prizadevanju tolike dalekosežnosti — kakor je jezikovno razdeljeni dežele — šla na roko vladi, ki v isti hip ^pl^t ari v velep »sestvu za "j a če nje nemškega življa v deželnem zboru, kar seveda invoiivira slabenje češkega življa! prstih s povdarjanjem prijateljskih odno-šajev do vseh vlasti ! Torej na Ogrskem se zdaj prične ples volilne agitacije. Utegne se potočiti precej krvi, gotovo bo pobitih tudi madjarskih glav, vaiovje bo piuskalo visoko gori, da se l*o penilo inadjarskega šovinizma, ali za nemad-jarske narodnosti, bodo gotovo tudi te volitve — madjaiske. Slovaki — te sirote —, videči, da v sovražtvu do njih ni nobeoamad-jarska stranka ni boljša, ni slabša od druge, hočejo baje s svojimi kandidati stopiti v volilni boj. Ali ob madjarskih okolnosti!) nade seve la niso velike. Ali dobro je vendar, da tak način dokumentirajo svojo ekzistenco in — krivico, ki jo trpe. Atentat na predsednika Mac Kinleya Predvčerajšnjim je zahteval Mac Kinlev časopise, katerih pa mu niso hoteli datt. Predsednik bi vedno rad govoril in je jako težavno zabranjevat' mu to. Po noči spi jako dobro in e mu stanje jako razveseljivo boljša, tako, da je upati, da hitro ozdravi, ako ne nastanejo komplikacije. I)o sedaj ni še ničesar zavžil naravnim potom. — Zaprli so nadalje več anarhistov, med tv.mi tudi znano anarhistinjo Emo Goldmatin, katera je sfe svojo agitacijo bajč dovela Caolgosza do atentata. — Vseh anarhistov je v Zjedinje-nih državah kakih 100.000. if- tu pa tam je te razbrzdane paglavce zavrnil kak odraščenec. Mož je bil — slikar. Ustvaril je bil krasnih del. Ko se je pa postaral, ni mogel več zvrševati lepih slik, ker roka se mu je tresla. Služil je še le toliko, da je mogel za silo tolažiti sitni želodec. Svoje dni je imel lepo ženo, ki pa ga je pust la____ odšla je baje z bogatim trgovcem .....kam ? Nikdar ni izvedel tega. Nikoli ni več cul o njej. Življenje mu je omri.elo ; živel je le za to, ker je — moral ! Sam je bil, čisto sam, brez žene, brez otrok. Spalnica mu je bila ob enem delavnica in — kuhinja ! Će je delal, je nekaj zaslužil in jedel ; ako ne, je stradal. Kredita ni imel; in v kolikor ga je bil imel, je bil že napisan s kredo v prodajalnici, kamor je hodil po potrebno. Spodaj, jmhI njegovim malenkostnim računom. je bila napravljena debela črta, kar je značilo : odslej se ne bo dajalo več ! Stradati je moral mož — umetnik, hoditi strgan in skoraj bos ! Ljudje se mu niso odkrivali, ga niso po-ziravijali, ne -poštovali; se celo rogali so se mu, ker so bili preomejeni, da bi vedeli ceniti njegove zmožnosti in presojati usodo življenja njegovega. Kdo bi se mu odkrival, kdo ga spoštoval in cenil ker je bil — ubog, ker ni imel česa — jesti ? ! Tržaške vesti. Spušeenje v morje vojne ladije »Ar- pad«. Danes zjutraj vršila se je v ladjedelnici. S. Maroo slavnost spuščanja v morje vojne ladije »Arpad«. Bati se je bilo, da požar, ki je navstal v bližnjej tovarni olja, pokvari vso to lepo slavnost. Inženjerji ladije-delnice so bili namreč že včeraj vse pripravili, da se ladija takoj, ko bi jej pretila kaka nevarnost od bližnjega požara, spusti v morje. Po sreči pa se to ni zgodilo in se je mogla slavnost izvršiti po določenem programu. Nadvojvodo Josipa Avgusta pozdravil je ob njegovem izkrcanju v ladjedelnici poveljnik e. in kr. vojne mornarice admiral baron Spaun. Od obrežja do paviljona delalo je častništvo in uradništvo nadvojvodi in nadv jvodinji špalir. Na slavnostnem prostoru je bilo nešte-vilno vojaških in civilnih dostojanstvenikov in ogerskih magnatov, med njimi tudi škof Drohobecki se svojim spremstvom. Ko se je kumici, nadvojvodi nji Avgusti, naznanilo, da je vse pripravljeno, pritisnila je na gumb električne naprave, vsled če^ar se je ob robu ladije razbila steklenica šampanjca. Pozneje je pritisnila na drugi gumb električne naprave, in ladija se je ob vsklikanju občinstva in streljanju topov začela pomikati v m »rje. Kmalu po do-vršenej slavnosti začelo je deževati, in ogromna množica radovednih gledalcev se je hitro razpršila na vse strani. Tujcev je prišlo o tej priliki tako ogromno število v naše mesto, da so bili prenapolnjeni vsi hoteli in je dala Llovdova družba dva svoja parnika na razpolago za prenočišča. Socijalni demokrati in ravnopravnost Žen. Socijalni demokraktje, zlasti slo--- Prišla je zima, huda zima. Burja, dež, sneg, led. Kaj dene to kmetu, posestniku ? On sedi za pečjo ali pri ognju, si mane roki, stika ogenj in pali tobak. Kašča je naložena, skrinja polna, v kleti ležijo polni sodi in na tramovih visi dolg »drog«, na katerem so privezani z beko razni posoljeni — udje rivčetovi. Mari mu je.; zima, komur je tako____ Kako pa je revežu ? Ko mu celo miši ginevajo od glada. — Ne more izpod strehe, ker nima kaj obleči — doma pa nima, s čemer bi se preživljal. Nikdo se ne meni zanj. Vrata slikarjeve delavnice — spalnice — kuhinje, so bila zaprta že tri dni. Ljudem ni bilo mari, so-li zaprta ali odprta, saj so zapirala le starega slikarja, nekaj čopičev, piskrov za barvo, nekaj okvirjev, kako nedovršeno sliko in še kako drugo malenkost. Četrti dan, na praznik, so bila vrata odprta, odprla jih je — silna burja. To je zvabilo kakega radovedneža, da je pogledal v stan siromaka. In videl je, da je prišla v to borno bivališče ona, ki nivelira vse razlike, ki dela konec bedi, tugi, trpljenju, pa tudi — blešču. Na tleh je ležal.... mrtev. Umetnik, bogato nadarjen, genijalen človek, je ležal tam, ker je moral umreti — gladu....! venski, se ustijo o vsaki priliki, da so edini poklicani rešitelji ženskega vprašanja, da stoje na stališčih popolne ravnopravnosti spolov itd. V »Rdečem praporju« št. 36 pa čitamo poti naslovom »Sodrugi in sodruginje«, — ki govori o strankarskem zboru socijalne demokracije, ki se ima vršiti koncem tega meseca na Dunaju — mej drugim sledeče: »Vsaki volilni okraj ima pravico, poslati po dva delegata kjer pa so organizirane žene, tudi po eno delegatko na strankarski zbo r«. Zakaj pa tako ? Ker je organizacij ženskih dandanes še mnogo manj od moških, bi človek pričakoval, tla pokličete iz vsake skupine vsaj t r i delegatke, ki bi gotovo niti približno ne zastopale tolikega števila delavk, kakor moški delegati delavcev. A vi {dovoljujete vsaki skupini le po eno delegatko ( t Mulier taceat in ecclesia — velja torej tudi j pri vas?! In vi, branitelji bordelov sešehva-lisate sami sebe z namišljenim ogrevanjem za j žensko enakopravnost !! — Hinavci ! Bratje delavei — pozor ! Pišejo nam : Kakor prva leta zloglasna »Confederazione i aperaia«, tako so začeli tudi sedaj razni »fli-karjic (To so oni, ki žive od »fiik« nabranih med nami revnimi delavci !) rogoviliti okolo našega delavstva! Prva leta smo jim pokazali vrata, kakor hitro smo spoznali, da je ; tem poštenjakom le za naše desetice in ne za delavske koristi, kakor so nam zatrjevali ! Nekdanji Klemenčič, Zadnik in drugi so skušali tu svojo srečo, toda slovenski delavec je takoj spoznal, da so to le propalice, ki nimajo ali sposobnosti ali volje, da bi si s svojim delom služili kruha, zato smo jim obrnili hrbet in šli so tja kjer je delavec bolj neumen, nego smo mi tržaški trpini ! Za imenovanimi so nam »socijalističnic Židje poslali sedanje voditelje socijalistov, ki istotako z a plačilo slepe one naše brate, ki še niso odprli oči in ki se ne vi dijo proklete nakane narodnih odpadnikov! Laški irreden tarji, ki so po veliki večini Zid je, so uvideli, da ne morejo več naprej na svojo roko ; uvideli so, da Slovenec gre na dan ! Zato so Bkienili poslužiti se takih talmi-socijalistov, kateri naj bi jim pomagali še nadalje zatirati in tlačiti nas in našo narodnost!! Učekar, ki je najboljši prijatelj našim s o-c i j a I i s t o m-v o d i te 1 j e m je že storil svojo dolžnost napram tržaškim iredentarjem in sicer s tem, da je na javnem shodu v Poli-teama Rossetti izjavil: »Jaz ljubim vse delavce, ali one iz Italije ljubim s podvojeno silo!!!« To je bil kompliment Zidom in lahonom sploh, zato so pa posodili tisočake kronie za novi mokraški sedež, kjer naj bi slovenske trpine lovili za izdajstvo ! »Edinost« je »cunja«, naša trobojnica, naša narodna zastava je tudi »cunja« ! Mi vsi — ki nismo »sodrugi« — smo toliko gnoja ! A najnovejše je to, da so nain po nekem zapeljancu iz Nabrežine, (Bog ve, je-li res iz Nabrežine? Slavec.) zagrozili s polenom! Vse to, dragi bratje v Bogu in narodu, je nastopilo sedaj, ker gre onim, ki so svoj narod izdali Židom in, ki bi ga najrajše izdali kakemu Garibaldiju, ker gre onim, pravimo — za kruhek ! ! ! Kaj je njim mari lastni rod ! Kaj je njim vera, kaj domovina?! Njim je vse to — cunja, samo. da nabirajo odpadnikov, kakor zahtevajo oni, ki so jih najeli. Ako nočemo, da nas izdajo in prodajo, ako nočemo, da nas porinejo za T>0 let nazaj v nevednost in temo , nastopimo proti njim odločno, brez strahu in pokažimo jim pot tja v Kalabrijo kjer se da morda živeti tudi — brez fiik ! Preč z odpadniki, preč z zapeljivci našega delavstva — mi vas ne potrebujemo in vas nočemo! Mnogokdo nas je bil že žnjimi, v pošteni veri, da jim gre le za primerno organizacijo delavcev v (»hrambo lastnih koristi, j Ali ko smo uvideli in spoznali jedro in motive temu tržaškemu socijalizmu, stre-j zniii smo se v isti hip in obrnili smo jim hrbet!! In tako je storila tudi velika večina laških delavcev. Kako bi bilo sicer drugače mogoče, da imajo o takih prilikah — kakor je bilo otvorjenje njihovih prostorov — iz laškega, nemškega in slovenskega tabora, vsega skupaj le tri do štiri sto ljudi, v katero število pa je všteti tudi odposlance zaveznice naših »socijalistov« : preslavne «;a-morre — — — o prilikah, ko bi lahko imeli tisoče in tisoče, ako bi bili res — socijalisti ! Nekaj bivših socijalistov. Nasi mestni redarji. Laška kultura nam podaja dan za dnevom nove sijajne do- kaze o svoji — ostarelost' in gnjila vi. Kdo bi se še čudil temu silnemu propadanju laške kulture ?! Saj Lahi sami pravijo, da je že 2000 let stara! Menimo torej, da bi bil že za Inji cas, tla bi slednjič vendar enkrat izginila z zemeljskega površja, prepustivši svoj prostor mlajši in zdraveji sodobni kulturi. Evo v a rti zopet en nov dokaz o starosti te proslule laske kulture : Katarina Kreševič iz Podgrada v Istri prihaja tu pa tam na obiske k svojim sorodnikom v Trst. Tako se je nahajala tu tudi te dni. Predvčerajšnjim je šla nekoliko na sprehod po ulicah, nosč svojega otročiča v naročju. Na lesnem trgu si je bila kupila za par novčičev smokev. Tu pa je pristopil k njej, v vsem svojem veličanstvu, municipalni redar št. 12. ter jo začel prav surovo zmerjati, tla berači in, da dotični otrok ni njen, temveč da si ga je kje izposodila, da more tako lažje beračiti. Zažugal jej je tudi, dajo aretira, ako jo bo še enkrat videl beračiti. V prvo je bila njegova trditev lažnjiva, ker ženi, hvala Bogu, še ni treba beračiti in ni od nikogar odvisna, kakor je to v laški ope-retski uniformi predrzui takoimenovani — redar, drugič pa nima on niti pravice, brigati se za to, da-li kdo berači ali ne, ker to nalogo imajo nekoliko resnejši ljudje, ki so c. kr. redarji. In res je videl prav blizu tam redar, ki pa je pustil ženo na miru in je ni nadlegoval nikakor, ker — ni imel povoda v to. Ta bi pa res bila lepa, da bi žena ne smela imeti otročiča na rokah, ako noče, da jo naši mestni redarji v svoji mržnji do slovenskega ljudstva proglasijo za sleparsko beračico in jo morda še tirajo v zapore. ('e je morda tudi res, da je beračic z izposojenimi otroci, ali to ne gre in ne gre, da bi spravljali v sramoto vsako ženo, če ima slučajno otroka v naročju in jo pehali kakor beračico, tudi če ne berači, marveč — kupuje !! Ako bi šlo po modrih »kulturnih« glavah naših slavnih mestnih redarjev, bi naše ljudstvo sploh ne smelo po mestnih ulicah ! O umne glave so to, a — da ne rabimo drastičnega izraza — imitacija laških oficirjev. Kaj smo res v Kalabriji ? ! Kako nedolžno ! »Governo« na lesnem trgu, je pisal minolo nedeljo pod naslovom: »L' ira d' un romano«. (Jeza nekega Rimljana), da je neki Romano B. prodajal razglednice na ulici. Ker je pa taka prodaja prepovedana je »romana« ali Romana (? !) prijel redar. Polentar iz Rima je, (od tam je namreč bil ta junak) zalučal redarju v obraz ve3 šop tega blaga! Taki so ti najnovejši »gospodarji« Trsta ! »Piccolo« in druga taka družba bi zagnali huronski krik, ako bi bil redar zakrivil le najmanjšo nepravilnost. Ker pa je rimljanski šarlatan storil čin, ki je črno spričevalo za 2000-letno kulturo — pa ne povejo niti tega, od kje je ta — junak!!! Paeenje našega lepega jezika. Z Grete nam pišejo! Na Greti, tam blizo Skr-ljev, je vzidano v neko hišo sveto znamenje. Pod istim je sledeči napis: »Ana Marija Žegnano na 21. novembra 1886. Vane(Ivan) Skrije narjedo ta pil«. Malo nižje pa: »Kdor tot pasa naj se spomni na Marijo jen Boga«! Nikdo ne more grajati naših ljudi, ako govore med seboj — po domače! Saj delajo tako tudi drugi narodi ; ali to moramo obsojati, tla se v kamen klešejo take — nepravilnosti. Ali ne bi bilo mogoče popraviti ta napis? Mi menimo, da se to lahko zgodi in z malimi stroški. Kaj naj pa to pomeni l Iz Skednja nam pišejo: Odkar se je v Trstu in okolici začelo veselo gibanje za slovensko unijatsko cerkev, ki je ravno tako katoliška, kakor latinska, postal je naš prej tako prenapuhnjeni in domišljavi župnik Kavalich tako prijazen in delaven, da se mu je treba čuditi. Ali : man merkt die Absicht...... O mi vemo dobro, kje ga sedaj čevelj žali! Ali vse zastonj, gospod »Lah« iz — Sv. Antona J Le mahajte in otepajte okoli sebe, kolikor vain drago, prepozno ste spremenili svojo taktiko, ker Vas poznamo iz nedavne minolosti še predobro, da bi mogli kar slepo verjeti Vašemu sladkemu nasmehljaju ! Vaše bratovščine, procesije in vsa Vaša prizadevanja, ne zaustavijo našega napredovanja, pred duhom časa so se morali upogniti še drugačni velikani ! Pa se boste morali tudi Vi, verni sluga talijanaškega tržaškega magistrata. Predvčerajšnjim je naš župnik priredil zopet žensko procesijo na stara Mila, odkjer se je ista povrnila z gorečimi svečami v skedenj še le ob 10. uri po noči. V ške-deujski cerkvi je pričakovalo prozni noči — in to ne prvikrat — zapira sam ž njimi v cerkvi?! Mi, njihovi stariši in soprog:, hočemo vedeti to! So-li mar nauki katoliške <*erkve taki, da jih smejo slišati samo ženske > ! Pojasnite nam to uganko, gos j K>d Kavalich ! Več Š k e d e n j c e v. Še nekaj podrobnosti o velikanskem po/aru v stiskalnici olja. V glavnem poslopju, ki je visoko deloma tri in deloma pet nadstropij, gori še vedno. Ognjegascem se je vendar posrečilo zabraniti, da se ni požar razširil na bližnja poslopja in v ladjedelnico. Požar pa je vendarle mimo glavnega poslopja uničil tudi jedno malo poslopje na desnej strani istega ; to poslopje — ki je bilo določeno za postransko industrijo, za izdelovanje mila — je nedavno temu že jedenkrat popolnoma pogorelo in je bilo pred kratkim zo|>et sezidano. Ljudstvo je ves včerajšnji dan in še danes v trumah prihajalo iz mesta, da si ogleda nenavaden prizor. Zanimivo je posebno videti, kako so železne plošče in debeli železni stebri vsi zviti in polomljeni, kakor da bi bili leseni. Škoda ceni se nad dva milijona kron, vsa tovarna pa je bila pri več zavarovalnih družbah zavarovana za 5,400.000 kron. Ravnatelj tovarne sumi, da je bil požar iz maščevanja podtaknjen |m» nekem delavcu. O požaru bili so ranjeni delavci .Jurij Sepič, Strenaš, Sorč in ognjegasec Calegari, posreči pa ni bil nobeden prav težko ranjen. Prva dva in Calegarija odvedli so v mestno bolnišnico. Drobne vesti. Nesreče. letni delavec Knrico Actjuarolli, stanujoč v ulici Maicanton, se je ranil včeraj zjutraj na levi notri. — 24-letni mehanik Josip Sega. stanujoč v ulici Belvedere št. 7, je dobil vče-ra] več ran na levo roko. Oba sta dobila pomoč na zdravniški |H>staji. Zblaznel je včeraj neki Ivan A., bivajoč v ulici Kborgo. Znani Trevesjedal nesrečneža odnesti v norišnico. Pozorna ponarejeni denar! Maksimilijan Urbano je izročil včeraj na policiji en komad petih kron iz — svinca. Ni znal povedati ne, kje ga je dobil in kdo mu ga je dal! Pozor stariši! Pod tem naslovom smo pred par dnevi poročali, da se je uboea deklica Krmegilda Kalin iz Skednja hudo ope1 la. Danes, na našo žalost, moramo sporočati, da je ista deklica umrla. — Nesrečni star š: bodo morali še odgovarjati pred pravico. Boljše tak«. Pred časom smo poročali, da je delavec Josip Markov i ć, podal na policijo ovadbo, češ, da so mu ukradli listnico s <30 kronami. Včeraj pa je šel na ]M>iicijo in je ovadbo preklical, ker je svojo listnico dobil zadej za — ogledalom v svoji sobi. Poskusen samomor. Elizi C. je isti dan. ko je povila novorojenčka, umrl mi »ž. IT boga revica ni mogla prenesti te grozne nesreče. Od dne do dne je postajala bolj žalostna, dokler ni včeraj poskusila Hsmrtiti se z nekim strupom. No, ta njen poskus se jej je ponesrečil, ker so jo rešili še o pravem času. Ker se sumi, da se ne-srečnici nekoliko rneša, so jo preveli v opazovalnico. Dražbe premičnin. V četrtek, dne 12. septein. ob 10. uri pred pol udne se bodo vsleti naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v uiici Canale štev. 7, hišna oprava ; v ulici Vienna štev. 6, železna blagajna; v ulici Acijuedotto št. 3, fotografiČni stroji ; v ulici Romangna štev. hišna oprava ; v javnem vrtu (Giardino pubblico) štacunska oprema, oprema kavarne in glasovir ; v ulici S. Se-bastiano št. 2, pohištvo in galanterije. \ remenski vestnlk. Včeraj : toplomer ol 7. uri zjutraj 1S°.2, ob 2. uri j>opo!ud:jF C*. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 762.3. — Danes plima ob 8.42 predp. in ob 8.34 p*-p.; oseka ob 2.23 predpoludne in ob 2.47 po pol udne. kakor deležnik Narodnrira domač v Trstu je pristopil št. 80. g. Fran Cink, posestnik v Trstu. Živeli posnemalci! Pevske vaje. Podpisani naznanja, da ima pevsko društvo »Kolo« vaje vsako sredo, petek in nedeljo. Med tednom od 8. ure zvečer naprej, ob nedeljah od 2 in pol (točno) do 4. ure pop. — Sprejemajo se nove pevske moči; gg. pevcem pa bodi priporočeno, ■la so vsaj ob nedeljah — ločni. O d b o r. Veselica konsumnesa društva v Lo-njerju, ki se je imela vršiti prihodnjo nedeljo, je odložena na dan 22. t. m. Isto društvo sporoča bratskemu društvu »Tržaški Sokol« že v naprej svojo iskreno zahvalo na tem, da je takoj in drage volje ustreglo želji Lonjercev za sodelovanje na njihovi veselici. V* bratski vzajemnosti je naša moč. Vesti iz ostale Primorske. cijalistično ni. O vi sleparski socijalisti, pro-tanatorji vzvišene socijalne ideje ! Svojo niz-kost hočete pokrivati z idejalnim plaščem humanitete, a pozabili ste pokriti si tudi ro-žičke, ki vam na vseh krajih štrlijo izpod plašča ! X Kuga na Reki? Na Reki je umrl mornar (fjustič. Bolezen njegova je bila slična kugi. Z Reke poročajo sedaj, da reški mestni bakterijolog, dr. Lenac, trdi, da je Gjustid umrl na kugi. Občinstvo je jako vznemirjeno. Brzojavna poročila. Imenovanje. DUNAJ 11. (B.) »Wr. Ztg.« javlja: Minister za nauk in bogoČastje je imenoval učiteljskega kandidata Josipa Zinija pravim učiteljem na nautični šoli v Malem Lošinju. Atentat na predsednika Kjcdinjenih držav. BUFFALO 10. (B.) Car Nikolaj je poslal predsedniku Mac Kinlevu in Freedens-borgha to-le brzojavko : »Zelo me veseli, ko slišim, da se po sramotnem napadu, ki ga je roka morilca izvršila na vas, počutite bolje. Pridružujem se želji vsega ameriškega naroda, da kmalu okrevate.« , „ . .. mi Grški kralj je brzojavil : »Veseli me gu^j „ „ • • i - + ^ ,T „ Val**.« t mirne potnike. 1 udi to je nemška omika ! i _.„ . X »hod socijalistov vNabre-^ ih bilo j j slišati, da ste srečno utekli groznemu ateu- ^ ^ I tatu na Vaše dragoceno življenje, ki je je prestrašil ves omikani svet ter se zanašam v Boga, tla Vas ohrani v blagor in slavo Vesti iz Kranjske. * Požar. Dne 30. m. m. je gorelo v Spodnji Z^.dobrovi pri D. M. v Polju. Trem posestnikom so zgorele hiše, gospodarska, poslopja in pridelki. Škode y 21.700 K. Za-žgal je 12-letni pastir Iv. Kljun, ko se je igrai s žveplenkami. * V Kropi so imeli zopet požar. Pogorele so tri hiše. * Tudi nemška omika! Na kolodvor ljubljanski je došel včeraj romarski vlak s 500 osebami. Na kolodvor so prišli tudi ljubljanski heilovci, ki so zasramovali v pisarni in zbežala. Otroke je policija vzela v varstvo in jih potem poslala materi nazaj. Obsojen na smrt je bil te dni v Hebu zverinski zločinec 37-letni delavec, Josip Pleier, ki je svojo 15-letno napolsestro posilil in jo potem, ko mu je očitala zločin, zadavil. Morilec je sprejel smrtno obsodbo docela hladnokrvno. ^ IJ II U U BUUljailBI/UV > il a i/l , » i n i. fz Na brez i ne nam poročajo: Prelepo ^ram jj11 1 i je začel dvigati naš narod iz tolikoletne ^ 1 e b u h p r e r e z a l si je se je duševne in gospodarske siiinosti. Ko so nas. ~> ■ septembra na Savi pri Jesenicah oženjeni nasprotniki spoznali, da v odprtem Mu »e tovarniški delavec Janez Vovk. Ko je žena y a ^ ^ ( opravijo ves ničesar, proti nam posluževati «■?» 1 Be Je *aklenil v vzel j BUFFALO 10. (B) Glasom zdravniškega so se začeli prevare in zvijače. Ker nimajo >-r.tev '» 86 »»""J. nevarn° ™ •, Dob" ? sporočila, izdanega danes ob 3. uri in 20 več nade, da bi zmagali, ako si stajimo na- f» razgaljenega na tlel. v krv,. ^ ,udae 8fl 8tanje dsednika Ma0 sproti moško, oko v oko, napadajo nas sedaj Prepeljal, so ga v boln.co v Ljubljam, kjer: ^^ ^ ^^ „; iz zasede, zavratno, kakor obcestni rokov- Je umrl* Vesti iz Štajerske. njači. Na Kranjskem so zagnali med naš narod klerikalno in liberalno idejo ter tako naše najbolje moči zapleli v nezmiselni medsebojni boj! Na tržaško ozemlje pa so nam poslali — Celjska lakinaža, kateri je stokrat hujše sovražnike našega naroda, svoje prišlo na pomoč vagon hajlovcev iz Štor, pri- hlapee, plačane židovske agente za pretvezno čakovala je v Celje došle slovenske izletnike socialistično stranko. Kakor paraziti so se i« Šmarja ter jih sprejela s hripavim živin- usesali v zdravo meso našega naroda, da mu skim »hajl«-vpitjem; tudi par vojakov tam- izsesajo kri, ter ga potem onemoglega vržejo kajšnjega domobranskega pešpolka je čutilo v žrelo našim zakletim sovražnikom. Kakor v «ebi poklic in potrebo, da so asistirali raz- volkovi v ovčji obleki priplezajo polagoma ti divjani celjski poulični svojati — o katerem Individu med naš narod, katerega skušajo s dejstvu se bo še govorilo na pristojnem mestu, sladkimi in lažnjivimi obljubami zazibati v ^»»i izletniki so se odzvali tem izzivačem s brezbrižen sen, da ga potem, spečega, naši krepkimi na zdar- in živio-klici. Sicer se pa narodni sovragi zagrabijo za vrat in zadavijo to pot umazani hajlovski sodrgi ni pripetila toliko lažje. Koliko časa bomo še mirno gle- nobena nesreča. dali, da bodo med našim narodom nemotjeno P° »Domovini«, plazile te prikazni, ki s činično brezobraznostjo — Strašen umor. V Št. Lenartu rušijo naše dolgoletno trudapolno delo za po- P* i M iri boru je Jernej Lipik umoril moža vzdigo našega zatiranega naroda ? ! Tega mo- svoje hčere, Janeza Neutschmanna na grozo- ralnega vandalizma mora biti jedenkrat ko- vit način. Razbil mu je s sekiro glavo, in ko nec! Vsi narodni prvaki v mestu in okolici Deutschmann še ni izdahnil, je L morajo se postaviti najodločnejše po robu uož iu Iuu odrezal glavo. Potem temu novemu savražniku našega naroda! razkosal truplo, kose zakopal v gnoj in — Preidimo k stvari. Dne 7. t. m. so imeli ušel- V soboto se je morilec §am javil ob- socijalisti zopet shod v Nabrežini. Prosluli so- lastvom. Tudi Lipikovo hčer so zaprli, ker cijalistiški agitator in psevdo-govornik se je s sumijo, da se je z očetom dogovorila o samo njemu običajno predrznostjo zaletal v umoru. našega sivolasega prvoboritelja in dolgoletnega državnega poslanca, g. Ivana Nabergeja, nič izpremenilo. BUFFALO 10. (B) Zjutranji ugodno glaseči se bulletin je provzročil splošno veselje in je ljudstvo v razstavi glasno vzklikalo, ko so istega nabili. Vojna med Kolumbijo in Venezuelo. AVASHINGTON 10. (15.) Poveljnik vojne ladije »Mathias« poroča iz Colona, da se je iz Bocas del Toro povrnil tjakaj. Po njegovem menenju nista življenje in imetje A meri kancev v nikakej nevarnosti. Volitve v ogerski parlament. BUDIMPEŠTA 11. (B.) Uradni list pri-občuje kraljevo lastnoročno pismo, ki seziva nov državni zbor na dan 24. oktobra in pozivlje upravne oblasti, naj ukrenejo potrebno za nove volitve. V istem listu objavljeni mi-nisterski odlok določuje volitve v ogersko poslansko zbornico za čas od 2. do 1 1. oktobra. XXXXXXXXXXXXXXXX i » Vj ni rtu aa ipik vzel fi MIZARSKA ZADRUGA V GORICI 2 je Lipik ^r z omejenim jamstvom ^T ter mu očital, tla ni ničesar storil v državnem X X X X X X X X X X naznanja slovenskemu občinstvu, da ^^ je prevzela pito slov. zalop pitva 5 zboru. To je nesramna laž, ali ne. ne, to je Jeden mož — 13 Žen. V državi Ari- le ignorantstvo dotičnega psevdogovornika ; zonti, so aretirali te dni izrednega Don-Juana, kaj more on, ki mu je zgodovina naših težkih imenom Julij Castellan. Mož se je bavil s borb iu našega ustajenja s sto pečat: zapeč.a- zemlje me rs tvoru in — z ženitvami. Leta čena knjiga: kaj more vederi ta ignorant, kaj 1889. se je bil na meji Meksika oženil z lepo je ta ali drugi poslanec storil v državnem mlado deklico ter je živel žnjo v srečnem zboru ? ! Saj se tistemu psevdo-govoruiku niti zakonu celih — šest mesecev. Za nekaj časa sanja ne o splošnem političnem življenju ! Naj potem je moral zaradi nekega dela odpoto- bi bil raje povedal koliko je on se svojo to-j vati v Časa Grandea kjer se je bil spoznal liko nesramno kolikor bedasto agitacijo proti z neko lepo Spanjolko, katero je tudi — /ffi poštenim narodnim ljudem, koristil komu, ra- poročil. Potuje tako, po raznih krajih seje A I PV1 Ml 11 71 ^^ zun — samemu sebi!!- Ali pa naj bi bil vsaj srčno ženil kamor je prišel, nabiral dote in iz odlikovanih in svetovnoznanih to- ^ varn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a * Katera se naliaja y v Trstu, Via Piazza vecchia ^ K (Rosario) št. 1. Jf ^^ 4na des»i stranl cerkve sv. Petra*. Konkurenca nemogoča, ker Je blago ^ ^^ iz prve roke. ^^ xxxxxxxxxxxxxxxx pa naj bi on vsaj srono ženil kamor je pi povedal, koliko so dosedaj socijalistični po-,— odhajal! Tako si je bil polagoma nabral slanci storili in dovršili v državnem zboru ? ! cel tucet žen. No, to mu ni bilo še zadosti. (Ali ne ve tega naš dopisnik? Mi pa vemo!! Zapustil je tudi dvanajsto, in se oženil s tri-Kader-koli je bilo kako važno vprašanje najnajsto: z dono Merceles Paches, katere oče dnevnem redu, ki je bilo v zvezi z borbo je bil glasovit bogataš iu posestnik. Ali na Slovanov za pristoječo jim pozicijo v državi, j nekaj ni mislil mož, na to namreč, da je 13 vsikdar so socijalistični poslanci prednjačili j nesrečna številka. Ta trinajsta ni bila nam-vsem sovragom Slovanstva — z besnenjem reč samo bogata iu lepa, ampak tudi izredno in randaliranjem ! Kar so počenjali socijalistični poslanci za dobe grofa Badenija, je tako očitno izviralo iz — zavezništva z nemškimi liberalci in radikalei, da so ti možje definitivno zgubili pravico, govoriti o svojem — internacionalizmu. Op. ur.) Ce že tisti ppevdo-govornik ne pozna dosedanjega delovanja Na-bergojevega in drugih naših prvakov, pa ni ravno potrebno, tla hodi to svojo nevednost razkazovat na javne shode ! Ako pa to delovanje pozna, potem je to naj veča infamija, da kakov puhloglavec stavlja v nič pošteno delo za blagor naroda. Zahteva mari socijalna ideja hujskanje naroda proti svojim zaslužnim možem ? ! Menenja, nazori so lahko različni, ali zasramovanje oseb je lahko vse, samo — so- pametna, tako pametna, da je postala — sleparija in ga izročila sodišču! Preiskava je Sf & iS (S iS iS Prva iu največja tovarna pohištva vseh vrst. —•J TRST J«- TOVARNA: Via Tesa, vogal Via Limitanea ZALOGE: i Piazza Rosario št. 2 I (šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 -MOM- Velik izbor tapecarij, zrcal iu slik. Izvršuje naroćbe Indi po posebnih načrtih. Cene brez konkurence. Sf Sf Sf Sf % Sf s> Sf m m dokazala, daje Cascella imel 13 živečih žen, ILDSTR07ASJ CENIK ZASTONJ IN FKANKO ^ katere vse so bile poklicane na sodišče, da S Predmeti Dostavio se na parobrod S* pričajo proti lastnemu soprogu. Ali Castel-lana je doživel redko srečo, da je nekega lepega dne ugledal pred seboj 12 — propo-vedij. Sodišče ga je obsodilo v ječo. Bržkone razmišlja sedaj, da bi bil vendar bolje storil, da je ostal pri 12. ženi. Kdor ima moža, naj ima še otroke. Kopico otrok je prinesla v nedeljo popoludne v vojaško pisarno v Preradovičevi hiši na Ambroževem trgu čevljarjeva žena Marija Brajeva, češ : ket ste mi vzeli moža v vojake, pa imejte še otroke ! Pustila je otroke /{S Predmeti postavio se na parobrod ^ ^E^ ali železnico franko. sn\ S>SfS>3f§H9(S3)®i 2 Velikanska {■I tapecarij. t 1 I H W H rastava pohištva in J Izvenredno ugodne cene. K M M VILJEM DALLA TORKE v Trstu, trg Giovanni 5. (Palaca Diana.) * Hoje pohiitvo donese srečo. ■ Zahvala. Podpirana se najskreneje zahvaljuje vsem Bnr nizkih cenah tvrd k a Leopold Feiner in brat, Trst, (Skladišče v svobodni luki 26. I. nadstr.) Teodor Slabanja srebrar v Gorici, ulica Morelli štev. 12, i priporoča prečast. duhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega orodja olajšuje revnim cerkvam s tem da daje tudi na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi. Anton Baretto so litrov više. Izgotavija vsake vrste posodo in v sodarsko stroko spadajoča dela. Se pri poroča rojakom v smislu gesla: Svoji k svojim! Išče se za pisarno gospodična "H vešč u knre*pjndiranju v nemškem in slovenskem {ali hrvatskem I jeziku. Ponudbe pod »Kore^pondentinja« na uredništvo tega lista. Jakob Kosmerlj -■TRSTB- ulica ss. Martiri štv. 16 nasproti Komando Marine. gV TRGOVINA jestvin in kolon ijalneira blaira. delikates in konserv. Izbor raznih vin in likerjev. Imam tudi filijatko v ulici Bastione štv. 2, nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. n. občinstvu in sem najudanejši Jakob Kosmerlj. Sprejemaj« se tudi naročbe za razpošiljanje. M. Rundbakin — zaloga Dunaj. — IX Berggasse 3 — Dunaj. I^f Ceniki gratis in franko. •ttOOOOO(KK)9«eOOOOOOO«6000000000e Ivan Serpulič v Trstu, Piazza Belvedere (nova hiša) % priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo bogato zalogo pohištva. V zalogi ima vsakovrstno pohištvo najtineje in druge vrste, iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena. (K a 1 i s tv d i p 1 o in o- Operater kurjih očes, van specijalist Giordani, ima svoj ambulutorij Via Stadion 3. I. ki je odprt od g predp. do (i. pop ob nedeljah in praznikih do 4. pop. Izvršuje odstranitev kurjih očes in zaraslih nohtov tudi v najbolj kompliciranih slučajih na poseben način in brez nikukoršnih bolečin. Cena za operacijo v ambulatoriju 1 krona, na domu 2 kroni. lOO do 300 goldinarjev zamurejo td pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z razpeeavanjem zakonito d^,«ijeuih državnih papirjev in srečk. Ponudbe pod naslovom Ludwig Oester-reicber v Budimpešti, VIII Deutshegasse, 8. Teb nični urad. Ustanovljeno 1877. SCHNABL k Co. - TRST Via delle Poste vecchie (vogal Via Vienna). Zaloga strojev in tehničnih priprav. -Glavni zastop železja in tovarniških strojev. - Naprava obrtnih podjetij vseh vrst. Inštalacija strojev in parnih kotlov. Motori na plin, bencin in petrolej sestava „0TT0." Motori na veter in vodno moč. Naprave električne luči. Napeljave električne moči. Vodne naprave itd. Naprave za centralno kurjavo in ventilacijo. Naprave kopališč, klosetov itd. Zaloga cevij za vodo, plin in par. 9V* Materijal za stavbišče. Stroji vseh vrst. Vodne sesalke vseli sestavov. Odri za stroje in kotle. Pripadki. Kovine. Kazne pipice. Predmeti od gome. Stiskalnice za grozdje in oljkn, čistilnice, režetalnice, pine za delatr surovo maslo kakor tudi vsi drugi poljedelski stroji. Zeleze traverse in kolesa. Cement »Port-land« in »Romano. Olja za kolesa in masti. In v obče vsi predmeti za obrtna podjetja in mornarstvo. Karol Kavšek-a nasl. Sduieider & Verovšek trgovina z železnino na debelo in na drobno in zaloga poljedeljskih strojev Ljubljana Dunajska cesta št. 16. "^f priporoča svojo veliko zaloso raznovrstnih poljedeljsklh strojev, v prvi vrsti mline in preže za sadje in grozdje najboljšega Izdelka; potem gepeljne, slamoreznice, mlatilmee, trijerje, čistdnice, pluge (Sistem Sack) in eploh vse fctroje za poljedelstvo po najnižjih tovarniških cenah in pod jamstvom za vsak kos. Nad 200 različnih strojev v zalogi. Točna postrežba. Ilustrovani slovenski ceniki brezplačno. Skladišče vina TvZFZ * sodih in buteljkah. Fine paštne ln dezertne vina na de: .elo in drobno franko na dom po najugodnejših in konkurenčnih cenah. ,1 a k ob J e 1 len Pekarna in sladčičarna v Trstu, ulica Sette Fontane št. 13. priporoča 3 krat na dan svež hruh in velik izbor sladčic. Sprejema v pecivo bodisi testo za navaden kruh ali sladčice. Zaloga moke iz prvih ogerskih mlinov. Važno oznanilo! Podpisani imatra si v dolžnost javiti, da s« VINA iz VISA, KAŽTELOV pri SPLITU, ISTRE la BELA VINA iz VIŠA, ki se prodajajo v njegovi salogi, analizovana in stavljena pod stalno kontrole zavoda 2a kemično analizovanje, ovlaščenega od c. kr. avstrijskega ministerstva. Zato se stavlja na vse sod« ln boteljke kontrolna in garancijska znamka št. 137, To določbo je izdalo visoko c. kr. notranje mini-sterstvo radi pregostega kvarjanja vina, ki stavlja v resno nevarnost ljudstvo. Kedor si torej vkupi vino v moji zalogi, j» Sotov, da se v njem ne nahaja drugih snovij, neg« a je vino čisto in naravno, da se sme z mirno vesti« dajati bolnikom in konvalescentom, ker analizacijskt zavod stavlja pod svoje varstvo samo ona vina, ki ao čista in imajo vso potrebno vsebino, ki jo moraj«. Imeti najfinejša vina. CENE: Istrski teran.....liter po 32 novi, Vino iz KaStelov pri Splitu „ 34 ,, Fino vino iz Visa... „ 34 „ Vino Opollo..... „ 38 Belo vino iz Visa ... „ 40 „ Zahtevajte vselej jamstveno znamko. Josip Tami ulica Legna št. 6 (Dvoriič«^ Od brata Hrvata! čč. gg. Žnideršić &Valenčič prva kranjska tovarna testenin v Ilir. Bistrici. Moja patrioticka dužnust nalaže mi,