L!st hhfii* oVtobra 1947 kot tednik - Od l. januar-ja 1958 kot poltednik — Od }- januarja 1960 trikrat tedensko, in sicer ob ponedeljkih, sredah in sobotah KRANJ, PONEDELJEK, 25. FEBRUARJA 1963 LETO XVI. —ŠT. 23 — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka in Tržič — Izdaja časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni ured. Slavko Beznik — Odgovorni urednik Gregor Kocijan G L A S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO H ^f^abS "7e va,Jarn* Jeseniške Železarne so začeli s Uttl*knitl n£! ^ eIektri*nega daljnovoda, ki ga bodo morali vuu zemljo. Iz SZDl2^iV°Ia S Predsednikom krajevnega odbora *^hjgjed Janezom Strgarjem Krepitev krajevne samouprave PrerU*Zadtn^ih razPravah ° osnutku nove ustave so občani in Vorili kraJevnih odborov Socialistične zveze večkrat go- Vpra«a°iPOmenu in vlogi kraJevnih skupnosti. To pomembno stavil VodenJa ,n usmerjanja družbenega življenja so poln J? dnevni red domala vse krajevne konference SZDL Jevne tUsWh- Na posvetu je Uđl W^ „JPr°blernih razpravljal £ SSDr £?nik odbo-° ^Ušni u ed> JANEZ STRGAR. samoupravnih ekaj tudi za nas list. likova razstava ; Belivskem domu • ^kih ~T,r navzočnosti je-rv slik^v k°VCev~ U» ljubite-S> zS* 6 um*tnosti je v so-°2A Vapt preds«taik Svobode k* 8ekcH °dprl razstavo likovni lf v okviru tega društva. ^InjAvJ? Poudaril nenehno izpo-!*V*it2£ J^niških likovnikov °*« Po otvoritvi je Cij«> r>riJZ' um€tni&ki vodja sek-d*r7e uP°znal s posamezni** na™L, pri tem om«nil vi-V J PrS?* mladih bratov Ce-5,la«tlk« L', akvareli, tempere in GopeTjj«k«PriJazuiejo leP°to naše Pustih ' hožitJa in nekatere ;j5tva,r1a pa notranje doživlja ob lffV- ^»tava v poča ^terii , ^ .^rnove smrti, ^tva^ pa notranje doživljanje W Razstava v počasti- -----w.vVe smrti, na ?* »ekclilf J*1 "^J« 16 čla-*,e n^e I" ^ do prihod- ^f«Hh oif Jn, naj bi J° Pole? ""aaiaa "'^ predvsem šolska Po združitvi občin sta Bled in Bohinj zavoljo svojega posebnega položit ja po statutu radovljiške komune obdržala več pristojnosti kot ostali krajevni odbori. Praksa pa je pokazala, da za takšno razširjeno samoupravno dejavnost ni bilo dejanske materialne osnove, saj krajevni oziroma mestni odbor ni imel niti samostojnega sklada. Kljub temu da je bila spričo tega dejstva samostojnost omenjenega organa močno okrnjena, je mestni odbor Bled na svojih sejah obravnaval vrsto zadev in problemov širšega značaja in teko svoje zaključke posredoval občinskemu ljudskemu odboru. S tem načinom dela se je uveljavil kot posvetovalni samoupravni organ v močno oporo ljudskemu odboru, zlasti kar se tiče turizma In gostinstva ter komunalnih zadev. Da bi v prihodnje krajevna samouprava lahko delovala bolj samostojno, bi naj imela svoj sklad in bi morala samostojno odločati o uporabi sredstev. Viri7 sredstev naj bi se določali s procentom od vseh dohodkov, ki so ustvarjeni na določenem območju. Zelo važno je, kakšna bo organizacijska oblika bodoče krajevne samoupravne skupnosti. Nikakor se glede zastopstva v odboru krajevne samouprave ne bi smeli ravnati šablonsko, ampak naj bi sodelova-Nadaljevanje -na 2. strani « I Razprave o predlogu letošnjega plana in proračuna občine Kranj v Večje sodelovanje oLčanov pri zbiranja in trošenju sredstev in reševanju krajevnih potreb Krajevne in stanovanjske skupnosti kranjske občine naj bi letos dobile znatno več sredstev kot lani (oziroma 58 milijonov dinarjev za vzdrževanje komunalnih naprav in za dejavnost teh organov). To predvideva gradivo za letošnji družbeni plan in proračun. Kot Je v prvih predlogih predvideno, naj bi 8 stanovanjskih skupnosti prejelo skupno 10 milijonov, 31 krajevnih skupnosti pa 48 milijonov dinarjev. Med stanovanjskimi skupnostmi je predvideno največ za Primskovo, in sicer 2 milijona dinarjev, med krajevnimi od bori pa prednjačita Cerklje in Preddvor s po 3 milijone, medtem ko so za druge skupnosti predvidena nižja sredstva. pri-tak- Napačno je sicer poudarjati številke, ne da bi omenjali tudi potrebe, soudeležbo teh skupnosti itd. Seveda bodo ti predlogi s>{šli skozi rešeto razprav in kri-tikfter tako doživeli marsikatero (spremembo pred dokončno odločitvijo. Važni pa so cilji, ki Jih zasledujejo. O tem so namreč govorili na posebnem posvetovanju o gradivu za letošnji plan in proračun, ki je bilo v soboto. Posvetovanje je bilo deljeno za svete iz gospodarskih dejavnosti in za svete družbenih služb. Kot je predvideno, bodo letos občani v naseljih ali delih naselij ustanavljali krajevne skupnosti kot samoupravne organizme. Seveda tam, kjer so zaokrožene geografske, urbansitične in gospodarske celote in so dani vsi politični, družbeni in ekonomski pogoji za delo in razvoj teh organov. Tem organom bodo zagotavljali stalne vire dohodkov tako, da bodo lahko z gotovostjo vnaprej računali s sredstvi in sprejemali svoje programe dela/ Razen predpisanih 3 odst. stanarin in, 5 odst. najemnin za poslovne prostore naj bi krajevne skupnosti povsem same razpolagale s celotnimi dohodki od turističnih taks, z dohodki od pobranih zakupnin na zemljišča v družbenem premoženju, od najemnin za javne zgradbe v upravi krajevnih skupnosti itd. Trenutno pa je še odprto vprašanje, kakšen odstotek naj bi zadržale krajevne skupnosti od občinskih dopolnilnega proračunskega spevka in od dohodkov pri sah na vprežna vozila. V razpravi o vlogi krajevnih skupnosti je prevladalo mišljenje, da bi občani v teh organiz-mih imeli večjo možnost sodelovanja tako pri formiranju kakor tudi pri trošenju sredstev na svojem območju. V tem smislu so tudi zavrnili enega izmed pomislekov, naj bi namreč krajevnim skupnostim namensko določali sredstva. Beseda je bila o doklad iz kmetijstva in obrti, od | otroških igriščih. Tak način bi Težave in načrti naših trgovcev odvzemal občanom možnost samostojnega razpolaganja s sredstvi in bi jih odbijal od aktivnega sodelovanja v njihovl^lokalni samoupravi. Nadaljnje razprave o razvoju krajevne samouprave bodo verjetno še jasneje oblikovale mesto teh organov. To lahko pričakujemo v sedanjih razpravah o družbenem planu in proračunu, nato v razpravah o občinskem statutu, zlasti pa v pripravah za izdelavo statutov krajevnih skupnosti, kar je še predvideno letos, i Trgovina na kolesih Prodaja kruha z izgubo — Samopostrežni način prodaje ne smemo omejiti le na živila — Posebna komisija bo nadzirala gradnjo lokalov — Nelojalna konkurenca sindikalnih po družnic Trgovina na kolesih ali ambulantna orodaja ali opisano — prodajalna v ustreznem mo/ornem vozilu, ki je dobro založena z izbranim blagom in potuje po odročnih krajih, se je marsikje že dobro uveljavila. Gorenjska podjetja se je doslej Še niso posluževala, vendar pa bi bilo do prihodnje sezone nujno treba poskrbeti vsaj za tako prodajo sadja in zelenjave v slabše preskrbljenih turističnih krajih. Na posvetovanju o trgovini pretekli petek v Kranju so poročali, da bi se »trgovine na kolesih« razen podjetja Agraria uredilo tudi trgovsko podjetje z manufakturnim blagom »Kokra«, saj bi s tem pre-bivavcem iz bolj oddaljenih krajev prihranilo marsikatero pot v mesto. Na posvetovanju so p>edstavni-ki trgovskih podjetij precej govorili tudi o neurejenih odnosih s pekarnami in na Jesenicah tudi z mlekarno. Tako so na primer trgovska podjetja na Bledu lan- sko leto prodala za okoli 15 milijonov dinarjev kruha nc da bi pri tem kaj zaslužila. Pekarna jim namreč ni zmožna zagotoviti za nekaj odstotkov nižje na-cene in tako prodajajo S. bavne V Kranju Je precej parkirnih prostorov, vendar so v glavnem manjši in hitro napolnjeni. To velja že za sedanji — zimski čas, v ostalih obdobjih je sti ska za prostor še posebno velika. Morda bo letos dokončno urejen za te namene tudi prostor ob no vem kokrškem mostu. Na sliki: parkirani avtomobili na Titovem trgu. kruh v svojo izgubo (ker ga ša zavijajo) in pač zato, da ustreže-jo potrošnikom. Tudi kranjsko podjetje živila nc prejema nikakršnega rabata, v nekatere poslovalnice pa morajo kruh celo sami dovažati. Predlagali so, naj bi tako kot v Ljubljani občinski ljudski odbori posredovali, da bi pekarne odstopile vsaj minimalen del zaslužka za peko in prodajo tudi trgovini, ki jim pri tem pomaga. Podjetje Rožca pa je tedaj, ko je bilo ukinjenih več jeseniških mlekarn, prevzeto tudi prodajo mleka in mlečnih proizvodov ljubljanskih mlekarn. Ljubljanske mlekarne so jim letos odpovedale vse rabate in tako je sedaj njihova nabavna cena taka kot maloprodajna v mlekarnah. Ker ni mogoče prodajati zastonj, nastajajo razlike v ceni in seveda nezadovoljstvo med potrošniki. Težave z novimi objekti postajajo splošna značilnost naše gradbene dejavnosti. Nova tržnica v škof ji Loki je zelo zgovoren primer. Vse potrebne*komisije so potrdile načrte, tudi z objektom so bili po zgraditvi vsi zadovoljni, kar ima podjetje potrjeno s podpisi in pečati vseh, ki so za to pristojni. Letos tržnica nenadoma ne ustreza več. (Menda bi bilo najbolje, da bi eno steno in strop podrli in zgradili novo!) Po informaciji predstavnkiov gospodarske zbornice bosta imeli t najvažnejšo vlogo pri odobravanju načrtov odslej I komisiji pri I republiški in okrajni zbornici. Ko je bilo govora o samopostrežnih trgovinah je več govornikov utemeljevalo potrebo po povečanju njihovega števila, hkrati pa so ugotavljali, da so za to potrebne precejšnje investicije, s katerimi pa večina ne razpolaga. Razen tega so s samopostrežbami še drugačne težave. Embaliran je precej podraži blago, prenekate-rikrat pa je tudi zelo slabo opravljeno. Na posvetovanju so menili, da bi bilo sodobnejše tehnike prodaje treba razširiti tudi na ostale vrste blaga. ' V Kranju sta letos v gradnji dve samopostrežni trgovini. Fi-nansira jih podjetje 2ivila s krediti, ki jih je dobilo od ObLO. Nadaljevanje _ na 2. strani 1 Obrazi in pojavi <£) Obrazi in pojavi 0 Obrazi in pojavi % Obrazi in pojavi $ Obrazi ih pojavi 0 Obrazi in pojavi Plaho je potrkala na vrata — vse tiho. Nič se ni ganilo, le od mokrega dežnika je kapalo na bleščeči parket. Zaskrbelo jo je: »Kaj bo rekla gospa? Morda me prav zato ne vzame.* Čakala jc s strahom v srcu: »Kar "sla bom — toda »DOBROTA« kam? Sob ni.* Obotavljaje je dvignila roko in pritisnila na gumb. V temačen, toda bogato okrasen hodnik je posijal pramen ! počistili moje sobe. Saj ne bo veliko dela za vas, ki ste mladi, in končno — kaj e 2.000 dinarjev za sobo v centru mesta. Res, kaj je 2.000 dinarjev za sobo v centru mesta — kar nekako sram jo je postalo, 4a tako poceni stanuje — in je prevzela čiščenje sob (soba za 2.000 din in čiščenje sob). Spet čez rnesec dni — gospa: »To je nezaslišano. Vedno večji davki in vedno večja vodarina. Ne zmorem tega. In vi porabite toliko vode. Prav bi bilo, če bi prispevali mesečno 200 dinarjev k vodarini, saj kaj pa je 2.000 dinarjev za sobo v centru mesta? Res, kaj je 2.000 dinarjev za sobo v coitru m&sta (in čiščenje sob in 200 dinarjev za vodo!). Čez tri mesece po vselitvi: »Uničiti nas hočejo! Toliko stroškov za odvoz smeti. Kam pa pridemo? In zadnje mesece je pri nas toliko smeti. Seveda, več nas je v hiši. To je tisto! Vsak uvideven Človek bi dal mesečno dva stotaka za odvoz smeti. Razumljivo, kaj pa je 2.000 dinarjev za sobo v cenrtu mesta! Res, kaj je 2.000 dinarjev za sobo v centru mesta (in čiščenje sob in 200 dinarjev za vodo in dva stota-ka za odvoz smeti!) In čez mesce in čez mesec. Res, kaj je 2.000 dinarjev za sobo v centru mesta (in čiščenje sob in 200 dinarjev za vodo in dva stotaka za odvoz smeti in prispevek za kurjavo in nadomestilo za obrabo pohištva in ...)! Da, sama »dobrota* je je, te gospe (in še mnogih drugih). — P. PO SVETU $ V ŽENEVI ŠE VEDNO RAZLIKE ZDA so sporočile, da bi utegnile sprejet« 7 inšpekcij letno na kraju samem za nadzorstvo nad sporazumom o prepovedi jedrskih poskusov. V Ženevi menijo, da ta ameriški ukrep nc bo prispeval k hitri dosegi sporazuma o prepovedi jedrskih poskusov. Sovjetska zveza meni, da .je sedem inšpekcij letno preveč. 0 BONN SE NE UPIRA RAZGOVOROM Zahodnonomška vlada, ki je teden dni odlašala B komentarjem, da bodo obnovili dvostranske razgovore o Berlinu, je izjavila, da se ne upira razgovorom mod ZDA in Sovjetsko zvezo o berlinskem problemu * POSPEŠENA INTEGRACIJA Izvršni odbor za gospodarsko sodelovanje med vzhodnoevropskimi državami je končal v Moskvi sedemdnevno zasedanje. Uradno sporočilo, ki je bilo objav'„;ctio, poudarja, da morajo r/natiu» pospešiti oblike jjospodarsketja združevanja. * NOVI POTRESI VVLIBIJI V libijskem mestu BarcL je prl-šl do novih potresov. Reševalne ekipe so do sedaj potegnilo iz ruševin trupla 265 ljudi, sodijo pa, da je pod ruševinami še okoli 200 ljudi. * ZNOVA MRAZ V EVROPI V severni Evropi je prišlo zapet do hudega mraza. V Britaniji je zapadel novi sneg. Na Nizozemskem je nemogoč obalni promet. Na vzhodni obali Švedske Je več ladij vkovanih v led. Plovbo so lahko nadaljevale samo ladje, ki jih je spremljal ledolomivec. t» SESTRELJENA DVA HELIKOPTERJA Borci južnovietnamske osvobodilne vojske Vietko/ngo so sestrelili dva ameriška helikopterja. Ljudje in dogodki •Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki # Ljudje in dogodki • L-iudie in dogodk Pravzaprav ni noben zgodovinski nesmisel, da v teh dneh proslavljajo v Kairu peto obletnico ustanovitve Združene arabske republike, državno tvorbo, ki skoraj že poldrugo leto ne obstaja več. Morda bi takšen očitek bil na mestu, če še vnaprej nc bi vedeli, kako je pobarvan in odkod prihaja. Vendar je za razumevanje arabskega gibanja in arabskega združevanja veliko več vredna arabska ideja kot trenutni dosežki. Ideja arabskega združevanja ostane še naprej sestavni del političnih teženj arabskih narodov, ne glede na neuspehe in razcepitve, ki jih je morala pretrpeti. Kljub sirijskomu zastoju je misel o arabskem združevanju prav v zadnjih mesecih dobila novo razsežnost, ki po pripravi in utemeljenosti dejanj prerašča nekdanje utopistične predstave. Arabska ideja je postala kri in meso slehernega Arabca, postopoma prodira v njihovo zavest spoznanje, da so Arabci dejansko celota. Na oblikovanje le zavesti sta v zadnjem času močno vplivala dva osrednja dogodka v arabskem svetu. Najprej je podlago arabske misli znatno okrepila jemenska revolucija. Skozi novo jemensko oblast, tesnim povezovanjem z dejanskimi arabskimi silami in z odcepitvijo od arabskih osebnosti, ki v arabske odnose vnašajo samo zmedo in razdor, je prišla tudi ideja arabske enotnosti do popolnoma novih izhodišč. Jemenski dvor, ki je bil še krepko po dogodkih v Bagdadu. Zadrž- na zelo ncizenačeno sliko gospu-ki, ki so nekoč preprečevali darske razvitosti. uspešnejšo pripravo združevanja so zdaj odpadli. Površna pretiravanja bi bila na sedanji stopnji razvoja politične misli v arabskem svetu lahko skodlijva. Nihče nc more trdit«, Razen splošno arabskega pomena ima proslava v Kairu tudi bolj vzporedne prirastke. Združena polni ese pod vplivom sosednjih kraljevskih vladavin in tujine, je arabsko enotnost pojmoval veliko bolj abstraktno predvsem, kot obliko političnega mamila, ki nobenemu ne koristi in ne škoduje. S spremembo socialnih in političnih ciljev jemenske oblasti pa je arabska enotnost dobila veliko skupnih točk z vodilnimi in naprednimi arabskimi državami, predvsem pa z ZAR. Enake zaključke bi lahko naredili tudi da je arabski svet že tako enoten, da bi lahko pričakovali kakšen kratek rok v oblikah združevanja arabskih držav. Večkrat takšna stališča niso vsestransko preverjena. Nc smemo namreč zanemarjati objektivne danosti v posameznih arabskih državah, ki bi takšnim načrtom delala velike težave. Subjektivna hotenja tako Gumul Abdol Nasor arabska republika jc postala med arabskimi državami zgled, ki ga že marsikdaj preraščajo objektiv- skušajo posnemati. Po egiptovski ne pogoje. Tu mislimo predvsem revoluciji, ki je v zgodovino pri- šla kot nekrvava revolucija so Egipčani spoprijeli s težko kolo* nialno dediščino. V državi jc Pr)' šlo v zadnjih letih do velik«' sprememb. Zgleden primer v odpravljanju siromaštva in gesp0* darske zaostalosti so v Kairu d8' li s agrarno reformo, postopni«? prevzemanjem državnih pristoj' nosti v gospodarskem razvoju u1 s prehodom na načrtno gosp0' darstvo. Svojevrsten razvoj Je obeležen tudj v upravnem življ*' nju dežele. Novo državno vodstvo je začelo izvrševati prav te*" ke naloge. Izgradnja namaka!«e; ga sistema pri Asuanu in drug1 večji objekti so takšnega po«1]0' na, da bi jih težko uspešno >z' polnili tudi v bolj razvitih deželah. Notranji razvoj Egipta Pa se na tem nI ustavil. Vlada Jc nacionalizirala tuje družbe •II banke. Kmalu so tudi domači K8/ pital znatno omejili in nacionali' zirali ključne gospodarske pa«0] ge. predvsem banko in večje t0' iarne. Tako so ustvarili potrebne P°" goje za odoravo siromaštva. * bodo zgradili asuanski jez iu dustrijo, bo imela država lepe P°/ goje za nagli vsestranski razvoj« Zdravko Tomažej Ljudje in dogodk} • Ljudje in dogodki Evropo ter nad Balkanom. Nad zahodno Evropo to področje slabi pod vplivom atlantskih frontalnih motenj, ki so že dosegle Pi-rinejski polotok in se gibljejo v Sredozemlje. Napoved vremenu za ponedeljek ii» torek V Primorju delno, v notranjosti pa zmerno oblačno vreme; vmes so možne neznatne isnežne padavine. Najnižje nočno temperature sc bodo gibale med —5 in —10, v zatisnih krajih —15, v Primorju 0 stopinj. Najvišje dnevne temperature v notranjosti nekaj pod 0 stopinj, v Primorju do 3. Na Primorskem burja. Izgledi za torek: Hladno in zmerno oblačno vreme, vmes pa so možne manjše snežne padavine. Temperaturo se bistvena ne bodo spremenile. NAKLO — Mladinska organizacija je pripravila za, svoje člane plesne \ajc. ki jih vodi plesna ; učiteljica Darinka Udir. S tem organizacija nudi mladini ne le zabavo, temveč tudi priliko, da se privadi lepemu vedenju. Plesne vaje so dvakrat tedensko v zadružnem domu. Za zaključek vaj pa bodo priredili plesni ven-ček. - R. Prijateljsko zbliževanje Odcep ceste od Lesc do ceste I. reda je že vse zim ske mesece zelo slabo oskrbovan. To je občutil tudi tovornjak avtoprevozniškega podjetja iz Šibenika, H Je zdrknil s ceste iu je le malo manjkalo, da se nI prevrnil v jarek. Naložen je bil z 8 tonami tovora. Avtobus, ki ni mogel mimo, se Je moral z vzrfttn .t vožnjo vrniti v Lesce. Majhno opozorilo: če že ce sta ni pravilno vzdrževana, bi zaslužila vsaj potreb-no opozorilo. Vozača sta — zaradi na prvi pogled majhne nezgode zgubila skoraj ves dan. RADOVLJICA -- Doslej še ni bilo dosti prinvrov, da bi pOtsf inez.no organizacije ZB navezovale neposredne stike s .sorodnimi združenji v sosed n lih republikah,. Občinsko Združen ie borcev \OV pa je v minulem letu navezalo take bratske slike s tovariši iz Vrajačke Banje. Sad prvih razgovorov je bil sklep, da bosta letos poleti oba kraia Vrnjacka Banja in Radovljica — izmenjala skupini dvajsetih otrok, ki bode preživeli poletne počitnice v obeh mestih; — .1. Priprave za dan žena TRBOJE - KUD »Simon Jcn-ko< iz Trboj, šola i:i politične organizacije so Že pričele s pripravami za proslavo v počastitev djieva žena. Proslava bo v dvorani zadružnega doma /. bogatini kulturnim in zabavnim programom. — U. družbene dejavnosti, tako tUiH*^ komunalno dejavnost, društvlr dejavnost, šolstvo, otroško var5t^.0 poravnalne svete, krajevno Pr^L posvetovalnico in podobno, r* vzeti pa bi morala tudi upraviJ" nje z nepremičninami SLP. Tu je nakazanih samo nekaj misli, ki temeljijo na dosedanJj izkušnjah. S statuti krajev^; skupnosti pa bi morali opvedc I vse skupaj Še bolj konkretno jasno. — J. B. NESREČE Nesreča zaradi poledice Na cesti prvega reda v KraJJjjJ gori sta v petek popoldne tfP' osebni avtomobil UD-46-926, # je vozil italijanski državljan At lo Romannuli in osebni avtom* KR-58-42, last Emila RazingfJ' ij* Razing« Romannuli je vozil iz KraflJ1 gore proti Podkorenu. Pri nju na poledeneli cesti pa P" ^ zaneslo na sredo ceste, kje* 3 • sprednjim delom trčil v osC avtomobil Emila Razingcrja. Odpeljali so ju v bolnišnico Po cesli prvega reda i/ ^x3^L ske gore proti Jesenicam je tek popoldne vcz.il tovornjak ^ 92-53 Aloi? Babnik. V Leg« P^l je na nepreglednem ovinku &^ z osebnim avtomobilom L-T-'^-. ki ga je vozil -Vekoslav SllT£,' Na cesti l.reda se jo "^tf prj Radovljici prevrnil no 1 Ste osebni avtomobil voznik Jože KR .j j> Slemenšek. v%jcH z veliko hitrostjo in fla ^iti zapeljal na rob. Na avtom*" za 400 HSOČ dinarjev škod^ Trčenje dveh tovornjakov ^ v soboto oh 15.30 sta ^ prvega reda v Kranjski £ P1 hiši št. 3fl trčila tovornj«* H1 11-74. voznik Slavko Rib"* $T Kil .14-74, voznik Franc R*3* ^' nikar (o vozil proti Martu«* ^ čila sta na ovinku ozko in opolzke ceste. Na ^^fSV KR 34-05 jo z.a 15 tisoč Nade. —Naša humoreska Direktor Arhibald Čižek je dejal referentu zunanje-trgovinskega oddelka Si-ratki; »Pripravite sc! Cez tri dni boste službeno odpotovali v Zahodno Nemčijo. Pridite mri p0 novodilal* Ko je poln popotne vneme n,aslednjega dne stopil Pred direktorja, mu je ta dejal: , Yetnisld sem se. Namesto vas "o odpotoval tovariš Slinec .. .« V« jc direktor Čižek po Si-razvrstitvi kategorije "mpaticmh, manj simpatičnih, zoprnih in odvratnih ljudi) do-«*/ spadal med manj simpatična bitja je zdaj po svoji kriv-ni zdrknil med brezupno od-W*na bitja človeške družbe. '^Po vas prosim, kaj ni to trajna oblika sadizma, Če kdo nekomu obljubi, da bo službeno ^potoval p inozemstvo, potem £! r ll *olc škodoželjnosti pre-3* rtvar '* tolik° bol) ne-™pustl;iva, ker si je Siratha v JJJJP x potovanjem zamislil ču-Ng*"-' ra^°Vs"° pustovanja v sen Zai,rbtn'im obrazom, kakr-. ^Pristaja samo zarotnikom, >e Siratka tuhtal, kako bi se >nasčeval nad direktorjem. Kai ko bi — denimo — prebodel gume direktorjevega avtomobila? Nak, premajhna kazen! Najti mora kaj bolj učinkovitega; nekaj takega, kar bi prizadejalo direktorju trajno škodo. Nato so je začel spogledovati 2 mislijo, da bi zapeljal direktorjevo ženo. Načrt pa je ' delno zavrgel, ko s C jc pogledal v ogledalo in docela ovrgel, ko se je domislil katastrofalnih posledic. Za celo stvar bi namreč moral zvedeti tudi direktor, sicer ne bi imelo nobenega smisla. In potem se je nenadoma domislil pustovanja. Zdaj je našel tisto, kar je iskal! Kaj ni po zunanjosti, hoji in kretnjah na las podoben direktorju? Odšel bo na pustni karneval kot »direktor Čižek«. In tamkaj bo počel stvari, da bodo ljudje zardevali pod maskami. In -"se bo šlo na račun Arhibalda Čižka.., Prišla je pustna sobota in Stratka je stopil v predverje karnevalske dvorane. Pri priči se je vživel v vlogo osovraženega direktorja. Obraz mu je prekrivala maska s prevelikim nosom, PUSTNI DIVERTIMErVT izbuljenimi očmi in bebasto odprtimi, škrbastimi usti. Najprej jc smuknil v bar. Za »korajžo« jc zvrnil dvojno merico konjaka, nato pa se vrgel v vrtinec mask, živopisanih spiral, kon feto-v, razbrzdanega smeha in plešočih parov. Ustavil se je pred orkestrom in začel dirigirati. Po taktu je krilil rokama in zraven krulil kol prašič. , »Bravo, Čižek!« jc nekdo zaploskal in ljudje so sc smejal'. »Uspelo je,« je ugotovil Siratha in od veselja mil godcu v saksofon kozarec vina. Nato sc je opotekel z odra, mimogrede pohodil dve ali tri plesavke in eni strgal nogavice. Potem ko jc pri točilni mizi spil sosedu konjak in drugega pljusknil neki »španski plesaviei« v preveč odkritosrčen prsni izrez, se je odmajal v bar. Tamkaj ie nasilno razkrinkal maski — Picrota in Domina — in sc nato hotel za vsako ceno poljubovati z žirafo. Odnehal je Šele tedaj, k*, ji ie zlomi vrat. In potem — kmalu po polnoči — je podstavil natakarici nogo. Dekletu je zvrhani pladenj zdrknil z roke, in skupina maŠkar jc prestregla izdaten blagoslov. Ljudje, sprva prizanesljivi, so postajali nevoljni. Siratka je r.c-nadoma zaslišal. »Tale direktor Čižek jc čisto navadna svinja! Skandal... Nezaslišano ,.. Vrzite ga ven! Pokličite miličnika!« Zdaj se jc Siratka ustrašil. Če ga razkrinkajo, bo vse pokvarjeno! »Čas jc, da se umaknem,« si je mislil. Ko si je s komolci utiral pot proti izhodu, si ni mogel kaj, da ne bi neki genski strgal ogrlico. Obeski so se kot grah razbežali po tleh. Začelo sc je splošno pobiranje in kričanje. In zadnji podvig »direktor- ja Čizka-: tolstega Harlekina, ki sc je prizadevno pripogibal in iskal izgubljene kroglice, je silovito brcnil v zadnjico. Siratka se je izmuznil skozi predverje in izginil v noč. »Do kraja sem ga onemogoči, je je zarezal in klecnil. Nekaj težkega mu je priletelo na glavo in imel jc občutek, kot bi mu nekdo v glavi prižgal luč. Potem je prestregel udarec v itlbdec, d.t sc »m je pahnilo po todi in pod novim sunkom so mu /..iskriDala rebra. In novi udarci so deževali po Siratki, vmes pa je prizvanjalo: »Tu imaš, preŠuštnik! Dolgo si iskal. . . Te bo že minila vroča kri. Tu imaš še eno, da ne boš v prihodnje silil za tujimi babnicami... Kaj si le domišljaš, če si direktor!« »Ampak .... iaz ...« se ie skušal braniti Siratka, pa mu jt nov udarec vzel sapo. • Razburljivim dogodkom je sledilo megleno jutro. Ob oknu je stal človek in napeto gledal na tovarniško dvor is čel Nenadoma je oživel. »Zdajle se pelje,« je dejal vznemirjeno in / dlanjo naglo obrisal oroseno šipo. Njegova tovariša sta sc mu pridružila in vsi trije so s pridržanim dihom gledali na dvorišče. Tovarniški avtomobil se je Mtavil pred upravnim poslopjem in izstopil je direktor Arhibald Čižek. Prožnih korakov, nasmejanih in zardelih lic je izginil skozi vrata. Trojica, ki jc prežala na prihod Arhibalda Čižka, jc onemela. T nje dolgi obrazi so se spogledali in eden jc dejal: »Prokleto sem radoveden, koga smo sinoči prebutali?* S. S. jttafi oglasi « mali oglasi 4n?-Sjska *ipw* »Vodo vec v * lp<< KranJ Proda loščl-Prn,u Uporabriem stanju. 604 belin"-« 8uhe bukove Plohe d OttNj," Cerklje0 60.=) Kvalificiranega kleparja in vodovodnega instalaterja iščemo takoj. Stanovanjska skupnost Skcfja Loka 570 Gostilna Bohinc na Miljah jc zopet odprta 606 RAZPIS UO »Servisne službe stanovanjskih skupnosti« — Kranj razpisuje prosta delovna mesta: — VODOVODNEGA INSTALATERJA ~~ ELEKTRIČARI A — KLEPARJA — PERICO — ADMINISTRATIVNO MOC Pismene ali ustne ponudbe je treba dostaviti na sedež servisa — Kranj, Tavčarjeva ul. 45 do 27. Ic-bruarja 1963. Izgubil sem aktovko od Sp. Br- j nikov do Lahovč. Prosim vrniti. Jože Jenko, Zg. Brniki 59, Cerklje 607 ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dobrega moža, očeta, starega očeta, strica in svaka JANEZA KRCA — Kcsciovcgu ata bivšega prevoznika \ se Prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so z nami so-"rUstvovali in nam izrazili sožalje. Posebno zahvalo izrekamo prijateljem za izkazano pomoč v težki Un» sorodnikom, znancem, duhovščini, pevcem, ^ -rVn tefOVavpem vencev in vsem, ki so ga v tako ^hkem številu spremili na njegovi zadnji poti. "rav posebno zahvalo izrekamo dr. Matiji Horvatu za skrb ob zdravljenju in lajšanju bolečin med boleznijo. ' \ šc enkrat prav vsem prav lepa hvala Žalujoča žena in Otroci z družinami objave Zavod za napredek gospodinjstva Kranj razpisuje tečaj za pri-dobitev polkvalifikacije za kuharice v obratih družbene prehrane. Pogoj: najmanj eno leto dela v obratu družbene prehrane. Tečaj se prične 6. marca 1963 ob 8. uri zjutraj v prostorih Zavoda za napredek gospodinjstva, Kranj, Stritarjeva 6. tržni pregled V KRANJU čebula 115 din, česen 500 din, čebul i ček 400 din, fižol 220 do 240 din, ješpren 120 din, jabolka 120 do 140 dih, krompir 30 do 40 din, korenje 70 din, kaša 150 din, krma za kokoš 55 din, moka ajdova 150 din, moka koruzna 50 din, pesa 80 din, proso 75 din, repa kisla 80 din, slive 200 din, zelje kislo 100 din, zelje sladko 100 din, sir 150 din, surovo maslo 800 din za kilogram, smetana 20 din zajemalka; peteršilj 20 din za šopek; jajca 45 din, kokoš 700 do 1100 din za komad " Gibani e Izdaja i ' Tek. rač" t,ska »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8 — ^ odX NB v Kran^ 607-11-1-135 - Telefoni: glavni urednik ^""oenina r°rnl urednik in "Prava 21-90, uredništvo 24-37 ~ Letna ^samezn -a znaša 1303 dinarjev, mesečna naročnina 110 dinarjev, °a številka 10 dinarjev, sobotna številka pa 20 dinarjev vavstva V KRANJU ' l Poročili so se: Alojz Golob, elektromonter in Marija Sušnik, uslužbenka; Egidij Možina, trg.* pomočnik in Ivana Kalan, na-meščenka; Vincenc štilec, delavec in Marija Perko. šivilja; Anton Udovč, delavec in Marija Stefe, nameščenka; Stanislav Novak, delavec in Marija Vidmar, delavka; Franc Perhavec, klepar in Tilka Povšc, natakarica; J >z I Poljarnar, delavec in Frančiška Vidmar, delavka; Janez Strupi, kmet in Angela Podpeskar, gospodinjska pomočnica; Anton To-porš, radiomehanik in Ana Rezar, delavka; Anton Zadnikar, drž. lovec in Marija čagran, kuh. po- močnica? Anton Aleš, mizar in Ana Hartman, kuharica; Janez Kersnik, čevljar in Margareta Sa-jovic, pletilja; ing. Edvard Gra-brijan in Albina Polovšnik, pravnik; Alojz Marčun, pečar in Jožeta Matkovič, predivka; Marjan Jugovic TT mehanik in Ana Arh, trg. pomočnica; Stanislav Daga-rin, delavec in Jožefa Lazar, tkalka; Franc Naglic, avtomeha-nik in Stanislava Porenta, nameščenka; Miroslav Slatnar, strojni klujeavničar in Vilmina Klemene, trg. pomočnica; Venceslav Sink, delavec in Vida Dagarin, nameščenka Rodile so: Ana Celar —• dečka, Mirana Šiška —- dečka, Frančiška Oštir — dečka, Cecilija Pečnik — deklico, Nada Vasic — dečka, Jožefa Bezgovšek — deklico, Marija šmitek — dečka, Bernarda Dolinar — deklico, Marija Pleste-njak — deklico, Marija Mandelc — dečka, Terezija Erlah — deklico, Antonija Koželj — dečka, Marija Peric — deklico, Marija Čanka;* — dečka, skolastika Zun — dečka, Ela Toplak — dečka, Antonija Jošt — deklico, Valentina Valjavec — deklico Šolska tekmovanja Ina vsak dan »a snegu ŽIROVNICA — Minuli četrtek je na tekmovanju v veleslalomu nastopilo 70 tekmovavcev iz šti» rih osnovnih šol — iz Kranjske gore, Koroške Bele, Jesenic in Žirovnice. Proga je bila dobro pripravljena in so dečki vozili skozi 17. deklice pa 13 vratic. Med pionirji je zmai/al Štefan Stojan s 43,9 se k. pred Bogdanom Geršakom (45,1), tre' je ifl fcfiHrtcji mesto pa si delita Slavko fonta? in Jože Gazvoda (45,5; — vsi iz jeseniške osnovne šole »Toneta Cufarja«. Pri pionirkah je zmagala Meta Bem (Žirovnica) s 36,8 sek. pred Mileno Dragan (Kranjska gora) z 41,7 in Meto Rekelj 0>Tonc Cu-far«) z 42,4 sekunde. — Vsi najboljši :,o prejel h spominske diplome. —- M. U. reda nS° ^ v dvajsetih minutah pripelj iz betona -&e JC HHkOfotU nad reko kot m žale J Z m obdl»va z meglo. Nevihta je j ljal do Cecilijinega drevo- '«.ws,diu ima rejio kol mogočna gmota, zgrajena obdana z meglo. Nevihta je polomila velike veje. Lc-listje, cver?eSti' kj€r J'e X0(ia v Potokih Ickla proti Reni. Zemlja, Nevihta i 10 trava so zamašili odtočne kanale in onečedili poti. ^ do J.,se.vedno besnela in .svetloba je bila zelenkasta. Pripeljal ^kričala- hotel pravkar zapeljati skozi vrata v park,Nko je ^stavite!« Veh,kimrnrSem* Te2ki avtomobil je zdrsel na stran in obstal pred Pn'a zaouJ , pri VhOdu,, Tam zraven je stal moški. Nina ga je bp*korie n ' J'aZ Sclc zdai- Bil ic Toni Worm- Nevihta ga jc Ske hlače !letlla.' Zakai' bil Jc brcz P,ašča- Nosil Je lc sivc flaftei-be'o srairoSau u scm-ša mesne barve, moder suknjič in odpeto crne oči s v ga ^c varoval Prcd dežjem., Bilje hudo bled, lene, ^.Širokih S m' trepalnicami so mu žarele. Z mačjimi kretnjami avtom Ka[°en' ozkIb bokov in dolgih nog jc bil v treh skokih padel i Nina 'i0 odPr,a vrata. »Toni!« Setn se M •na SOdež zravcn Nine- Vrata so sc zaloputnila. petala je. i" .pogled Se je skalil, odplaval. Segla je k srcu Mladen** ,poćen'a5 tnkaj?« J»i rokami* S kodrasttoi crninu" lasmi In lepo oblikovanimi ozki-e* eno'Um,0^e|jeI: '''Poklical sem po telefonu. Dejali so, da prideš ^cn.<; rako sem tukaj čakal nate. Dober dan, gospod Hol- Obrnil . Zaše- »Dober dan, gospod Worm.« »Kaj se je zgodilo?« je zašepetala. , . ,Worm je dejal: »Odpeljite dalje, gospod -Holdon.« Nisem se zganil. Nina je nenadoma zakričala, kot bi zblaznela: »Niste slišali! Odpeljite dalje!« Zatem se je pomirjevalno oglasil VVorm: »Vsi smo nenozn: -Nad vodo se je zabliskalo in takoj zatem močno zagrmclo. »Prosim vas, odpeljite odtod, gospod Holden.«. Mirno sem sedel in zrl vanjil. »Ce nočete voziti, lahko izstopite. Vozil bo gospod VVorm,.< »Kam naj odpeljem?« »Ob Reni,« ie rekel -VVorm. Tako sem se odpeljal vzdolž Rene. V zrcalu sem videl, kako ua ie Nina gledala, kako je VVorm gledal Nino, in nihče ni spiv-govoril, in dez ie šklepetal po stremi, zunaj pa se je bliskalo i:: grmelo, Videl sem, kako je Nini na dlan polzela po u.-njeneni seJc/u in se za' nekaj centimetrov približala njegovi' Toda Tornjeva je ostala, kjer je bila, le molče ie strmel vanjo s sentimentalnim pogledom in očitno skuša vzbuditi misel na skupne spomine. Kaj jc hotel? Cemu se je vrnil? Ves divji sem čakal, vendar nihče ni spregovoril. Tako nisem mogel zvedeti, kaj je želel. »Tamle spredaj,« ie rekel VVorm. Prikazalo se jc majhno gostišče z vrtom. Pod drevesi, so sia'e mize. Stoli so bili prislonjeni. Doz se je cedil z miz na tla. »Tukaj ne morem izstopiti,« je rekla Nina, »Tu večkrat kupujemo pivo aH sodavicO. Ljudje, ki nam vozijo steklenice, bi me utegnili spoznati.« »Odšel bo gospod Holden..- ic rekel VVorm. »Prosim.« Odkimal sem. Ninin pogled je izdajal pravo morilsko slast. »Takoj pojdite.« Odkimal sem. »Ste znoreli, Holden? Kaj neki vam je padlo v glavo?« »Nc grem.« Naglo je odprla vrata in planila na dež. Planil sem za njo in io pograbil za ramena. Odletela je nazaj. Dež n?ma je lil pu obrazili kot toča. Zavpil sem: »In kaj, če vas spoznajo?« »Vseeno mi je! Prav vseeno!« Kotanje na cestah Zimske neprilike so na vseh gorenjskih cestah pustile zelo vidne sledove, ki se odražajo v velikih jamah, razpokanem asfaltu In dru-gih podobnih neprijetnostih, še prav posebno močno je poškodovan.! tržiška cesta, ki taka, kakršna je sedaj, ni sposobna za večji promet. Upajmo, da bo vsaj do začetka sezone tudi kaj več kot samo zakrpana. ibseck avtomobilu in bojazljivo opazoval Tony VVorm najin prepir. »Vse, prav vse. boste podrli!« sem zakričal. Nina se je iztrgala, me z vso močjo udarila v obraz in Opotekajo sc slekla proti gostilni. Pomislil sem, kako bo, če naju nekdo opazi. Ujel sem jo, jo krepko prijel in tiho dejal: »Prav. Pustil vaju bom sama.« Takoj je stekla k avtomobilu. Vrata so se zaloputnila, ostala sla sama in stal sem na dežju... Gostilna je bila prazna. Za točilno mizo je debela ženska brala časnik. V naročju ji je predla mačka. Na mizah ni bilo prtov. Tam, kjer je ženska sedela, je gorela golu žarnica. Drugod v gostilni ni bilo luči. Stekel sem suknjič fn sedel k oknu. Zunaj je stal cadillac v zeleni svetlobi ne-\iluc. Dvojice v avtomobilu ni bilo videti, nihče ju ni mogel vi-deti, bilo je pretemno. toda jaz, iaz sem vedel, da sedita v njem, dobro sem vedel .. . Debela ženska je stopila k mizi. Imela je prijazen obraz. »Kakšno vreme, kaj?« Pogledal sem cadillac, ki jc stal pred gostilno. ( »Boste pili?« »Da, konjak.« »Morda mešan, kaj?« > »Da, s pivom.« Odracala je, debela mačka rozinaste barve pa je pnsla blize in predla, jaz pa sem zrl v cadillac, ki ic stal zunaj, videl le cadillac. 19, Udarila me je. Udarila me je. So stvari, nesem. Doslej si jih je privoščila. Zdaj me j smela storiti. To jo bilo prehudo. -Pivo in konjak.« >se dvojnega« »Dvojnega, da,« Tudi moja žena me je takrat udarila. Ko sem stopil v sobo. Takrat me ie udarila v obraz, prat tako kot ta sedaj. Zatem... zatem sem storil tisto Krog mone se je vse vrtelo, prav tako kot sezačonja vrteli tudi zdaj. kri mi je divje razbijala v moz-m-h, prav tako kot začenja zdaj ... vi jih komajda pre-udarila. Teg« ne bi \ \ Teki za memorial Jožka Janše Gašper Kordež najhitrejši MOJSTRANA, 24. februarja - V počastitev spomina na večkratnega republiškega in državnega prvaka v smučarskih tekih in klasični kombinaciji JOŽKA JANŠE, ki Je nekdaj častno zastopal našo državo tudi v najhujši srednjeevropski konkurenci, so bile danes v Mojstrani prve tekme tekačev s» njegov memorial. Dvajset članov se je pomerilo na 15 kilometrov dolgi progi, osem starejših mladincev na 10, petintrideset mlajših mladincev In 6edem mladink pa na 5 kilometrov dolgi progi. Tekom je prisostvovalo lepo število domačinov, med katerimi ni manjkalo tudi nekdanjih Janševih sotekmovavcev. Ti so se poklonili njegovemu spominu tudi s položitvijo venca na njegov grob v Dovjem. — Zasluga smučarskega društva Mojstrana pa je, da 60 bile tekme odlično izvedene. REZULTATI - člani: 1. Gašper Kordež (Triglav) 42:50,7, 2. Janez Pavčič (Enotnost) 43:20,6, 3. Janko Kobentar (Jesenice) 43:44,4, 4. Franc Lakota (Mojstrana) 43:46,4, 8. Janez Peternel (E) 44:08,0 itd; starejši mladinci: 1. Franc Ti<šov (Bohinj) 34,30,0, 2. Alojz Kerštajn (Rateče) 34:44,4, 3. Pavel Kobilica (Gorje) 34:51,7, 4. Branko Kajžar (Rateče) 35:12,2, 5. Franc Avsenek (Triglav) 35:23,6 itd.; mlajši mla-minci: 1. Pavel Bolčina (Gorje) 19:02,(\ 2. Mirko Komac 2:25,4, 3. Janez Krišelj 20:50,2, 4. Tomaž Bešter (vsi Triglav) 21:24,2, 5. Zdravko Kerštajn (Rateče) 21:48,8 itd.; mladinke: 1. Lidija Pšenica (Mojstrana) 22:31,8, 2. Ivanka Re-pinc 23:57,4, 3. Pavla Puc (obe Gorje) 24:24,6, 4. Marija Zima (Mojstrana) 27:10.1, 5. Tončka Petne (Rateče) 27:45',0 itd. - P. Ulaga šport Gorica : Triglav 1:1 Cetrtfinale za jugoslovanski nogometni pokal Dinamo : Vardar 2:1 Čelik : Sutjeska 0:1 Srem : Hajduk 1:4 Vojvodina : C. zvezda 4:1 (enajsm.) SKOKI V OLSEVKU Rezultati — pionirji: Kobal (Tr.) 187,5 (13, 14); mladinci: Stefančič (Tr.) 200,5 (15, 14,5); ekipe - pionirji: Triglav I 527,5; mladinci: Triglav I 576,5 točke. Vsak dan na snegu ŽELEZNIKI — Na Kresu nad i cibanl: 1. J. Gartner, 2. Zaman, Cešnjico se je pred kratkim 13. Kosem. — F. G. pomerilo za najboljša mesta vec stil nogometaš Triglava Norčič, pa tudi takoj od desetega mesta naprej je nekaj manj znanih keg-ljačev, ki so pustili za sabo favorite za boljša mesta. Letošnje prvenstvo je po rezultatih najuspešnejše v zadnjih letih. Kar 10 tekmovavcev ima v treh nastopih povprečje nad 820 kegljev, nad 800 kegljev v povprečju pa je podrlo 16 kegljačev. To tekmovanje je bilo izbirno za nastop na gorenjskem prvenstvu, Mojstrančan Franc LAKOTA Je | kJer sodelovalo prvih 12 keg- !li £l^*^*V Martelanc 2635 (887, 897, 851), Kordež 2553 (869, 831, 853), Am- 4 kot 120 šolarjev v tekih, veleslalomu in slalomu. Veliko gle-davcev je z zanimanjem spremljalo tekmovavce, ki so zastopali posamezne razrede. Skoraj vsi nastopajoči so člani Partizana Železniki in Selca in so že na tečajih med počitnicami pridobili dovolj smučarskega znanja. REZULTATI — teki — mlajši mladinci: 1. Lotrič, 2. Prežel j, 3. M. Garner, starejši pionirji: 1. Jelene, 2. Rejc, 3. Rovtar; veleslalom — mladinke: 1. Jelene, 2. Demšar, 3. Golja, pionirke: 1. Kemperle, 2. Šmid, 3. Kejžar, ml. mladinci: 1. A. Gartber, 2. Benedičič, 3. Nastran, st. pionirji: I, Dolenc, 2. Habjan, 3. Žitnik, ml. pionirji: 1. J. Gartner, 2. Rakovec, 3. Vrhunc, cicibani: 1. Košir, 2. Janez Gartner, 3. Kosem,; slalom — mladinke: 1. Demšar, 2. Šmid, 3. Golja, pionirke: Kemperle, 2. M. Smid, ml. mladinci: 1. A. Gartner, 2. Lotrič, 3. Nastran, st. pionirji: 1. Dolenc, 2. Žitnik, 3. Bekš, ml. pionirji: 1. Mohorič, 2. Fajfar, 3. Jelene, ci- EKIPNO PRVA »ISKRA« ŽELEZNIKI - TVD Partizan Selca je pret. teden izvedel sindikalno prvenstvo delovnih kolektivov .Selške doline v sankanju za pokal GKZ Cešnjica. Osvojila ga je ekipa »Iskra« Železniki v sestavi štirih najboljših posameznikov (3 moški in 1 ženska) in enih samotežnih sani. Tekmovali so na progi iz Topolj v Selca na dolžini ,2000 m z višinsko razliko 250 m. Rezultati — moški posamezno: 1. Štefan Nastran 4:32.5, 2. Janez Suva 4:53,0, 3. Vinko Marenk 4:56,7 (vsi Iskra Zelezmdki); ženske posamezno: 1. Anka Šmid 4:54,3; 2. Ivanka Berce 5:05,5 (obe Iskra), 3. Verona Mesec 5:18.0 (LIP Cešnjica); samo tržne sanke: 1, LIP Cešnjica 5:08,6 (Šolar, Habjan, Vrhunc, Vrhunc). Tekmovanja se je udeležilo nad 60 tekmovavcev, ki so jih burno spremljali številni navdušenj gleda vci. - F. G. Preden so naši namiznoteniški reprezentantje odpotovali v Zahodno Nemčijo, so se v Kranju pome* rili s Triglavom. Posnetek pred začetkom dvoboja: TOMC, VECKO in TERAN ^S^^^^^^^^S USU Zimska liga na Gospodarskem razstavišču Tržičani niso zadovoljili Prvenstvo Kranja Nepremagljivi Martelanc KRANJ, 24. februarja — Na kegljišču Triglava je bilo danp^ končano prvenstvo Kranja v kegljanju, na katerem je nastopilo 73 tekmovavcev. Vsi so metali dvakrat po 200 lučajev, najboljših 30 pa je imelo še en nastop. LJUBLJANA - Na GR so se letos že drugo zimo zbrala najboljša moštva republiške rokometne lige. To jc edina priložnost, da se igravei iz vzhodnega in zahodnega dela te lige spoznajo med seboj. Takoj na začetku se je vsem poznalo, da so zimske mesece slabo izkdrisfili in so v nezadovoljivi pripravljenosti. Zato so se vrstila presenečenja kar drugo za drugim. Tržič je premagal Krim in že samo mislili, da je iz tega povprečnega moštva (sedaj Premočno je zmagal Martelanc,brožič 2552 (837, 822, 813), Rogelj ki je kar za 82 kegljev prehitel drugoplasiranega Kordeža, le 1 ke-gelj za tem pa je Ambrožič. Na 6. mesto se je presenetljivo uvr K o m. e n t a Kako se gorenjska rokometna moštva pripravljajo na sezono Eden dobro, dva slabo Pred nekaj leti amo imeli na Gorenjskem eno samo rokometno moštvo. To je bila kranjska MLADOST. Kot pod zve? ni prvak se je z dobrim igranjem in marljivim delom povzpela v družbo najboljših slovenskih klubov. Tudi tu je nadaljevala z uspehi in se celo borila za naslov republiškega prvaka. Danes pa žal ugotavljamo, da ta klub le še životari, zato se njegovi dolgoletni pristaši popolnoma upravičeno sprašujejo, kakšen bo njihov začetek v spomladanskem delu prvenstva. Ze tako ali tako s sedanjim petim mestom nimajo zavidljivega položaja, za naprej pa bo nedvomno se teže. Ta neuspeh bi jih moral spod-vbuditi k resnejšemu delu, vendar ji« v resnici nt Trenirajo le enkrat na teden, ker eo odvisni od zasedenosti telovadnice, in tudi v zimski ligi ne tekmujejo, da bi si lahko nabrali novih moči za uspešen začetek. Pravo nasprotje tega doslej najboljšega gorenjskega kluba pa so rokometaši TR-ZlCA, ki se pod strokovnim vodstvom novega ljubljanskega trenerja pripravljajo že vso zimo. Izrabijo vsako priložnost za tekmovanje in — kljub temu, da je skoraj polovica članstva v ljubljanskih šolah — se redno zbiraj Jo na, treningih ter izpopolnjujejo svojo tehniko. Tej resnosti niso izostali uspehi, saj so prav v zadnjem času marsikateremu moštvu prekrižali račune. Tako so z najboljšimi slovenskimi klubi igrali zelo dobro (Krima so celo premagali, z Olimpijo Pa izgubili le minimalno). V derbiju za primat Gorenjske so v Kranju z Mladostjo sicer izgubili, vendar že prevladuje mišljenje, da je to trenutno najboljše gorenjsko rokometno moštvo. Tretji predstavnik ISKRA dela v precej težkih pogojih. Ze med jesenskim tekmovanjem so imeli precej finančnih težav (sindikalna podružnica jim je začasno ukinila dohodke) in tudi z igravei so imeli zaradi pomanjkanja časa dosti neprilik. Cez zimo se fantje zbirajo v telovadnici tehniške tekstilne šole, kjer z enotedenskimi treningi nabirajo kondicijo, ki jim bo zelo potrebna v težki borbi za obstanek med najboljšimi slovenskimi rokometnimi klubi. — M. Juvan KRANJ — Komisija za moto šport pri AMD Kranj je v teh dneh pričela s temeljitimi pripravami za dosedaj eno največjih spccdvvav prireditev pri nas, ki bo 12. maja v Stražišču. Gre za svetovno consko prvenstvo, na katerem sc bodo pomerili najboljši spccdvvav vozniki iz Poljske, Rusije, Cehoslovaškc, Avstrije in Jugoslavije. Ta velika športna prireditev bo zaradi velike mednarodne udeležbe in hude konkurence gotovo »30, j privabila v Kranj številne ljubitelje tega lepega športa. Prireditvi primerno bo treba urediti tudi 855, 827), Norčič 2491, Stružnik 2491, 2459, Keserič 2455, Janežič 2439, Toplak 2438, Valentar 2406, Bene-dik 2403, Antolič 2402 keglja itd. x L. S. tekmovalno progo in okolico, zato bo treba z deli pričeti takoj, kakor hitro bo vreme dopuščalo. C. K.o i ar k a Zimska Iga Zmaga v prvem polčasu TRIGLAV : TIVOLI 56:45 (32:18) LJUBLJANA, 24. februarja — laka pa so Ljubljančani uspeli do V drugi tekmi prvenstva v zimski j konca zmanjšati prednost trigla- vanov na 11 košev. V tekmah s Tivolijem so bili tri glavami doslej jpeuspešni, tokrat pa so jih povsem zasluženo premagali. Ljubljančani so bili le senca nekdaj izvrstnega moštva mladih igravcev. Ni jim uspevalo niti njihovo najučinkovitejše orožje — protinapadi, saj so jih Kranjčani uspešno zaustavljali; često sicer s prekrški, vendar se je tudi to splačalo. Triglavani so dobro zaigrali v napadu, premalo pazljivi pa so bili v obrambi (zlasti v drugem polčasu), kar je izkoristil Oblak, ki je zapovrstjo zadeval kos iz skoka. — L. S. košarkarski ligi je Triglav sinoči premagal Tivoli iz Ljubljane z rezultatom 56:54 (32:18). TRIGLAV: Rus II 18, Jeraj 16, Bele-har . I 9, La mpret 9, Rus I 2, Stružnik 2, Klavora 1; prosti meti 8:6. TIVOLI: Oblak 22, Gagel 7, VVaibI 4, Smit 4, Murko 4, Sok 2; prosti meti 18:4. Kranjčani so dosegli prvi koš šele v tretji minuti, ko je Tivoli vodil s 4:0. V nadaljevanju so tivolčani vse bolj zaostajali, tako da je bila ob polčasu razlika že 14 košev. Takoj po odmoru so jo triglavani povišali že na 19 točk (39:20). Po zaslugi izvrstnega Ob- ko imajo trenerja) nastala solidna ekipa, enakovredna najboljšim. V nadaljevanju so popolnoma razočarali in z več zaporednimi porazi počivajo na dnu turnirske lestvice. To je še vedno vrsta z odličnimi posamezniki (Hladnik, Vido-vič), medtem ko so drugi skoraj za razred slabši. Nekaj novih moči bo moštvu prispeval nekdanji igravec Olimpije Miha Ta-bernik. V vodstvu je Slovenj Gradec, ki ni izgubil nobene tekme, sledijo pa mu rutinirani igravei Krima in Olimpije. Četrto mesto pripada Celju, ki ima na turnirju najbolj izenačene igravce. Zvezni ligaš (l^iska II. liga) Slovan »počiva« na sedmem mestu tik za Šentvidom, pred katerim so še Radeče. Osmo mesto si je »rezerviral« Tržič, predzadnja je Svoboda, zadnje mesto pa zavzema celjski Partizan, ki je tudi edini predstavnik podzveznega tekmovanja. Zimska liga ima namen odpraviti počivanjc klubov v mrtvi sezoni, tako da ti s čimveč nastopi zboljšujejo svojo pripravljenost na moštvo ne udeležuje tekmovanj* medtem ko je v lanskem zimske10 tekmovanju prav Mladost osvoji1* drugo mesto. — M. Juvan jši - toda Ic v polt asu TRZlC : OLIMPI.IA 10:13 (6:« LJUBLJANA, 23. februarja ?■ Po več zaporednih tekmah, ki ^° jih zaigrali rokometaši Tržiča 16 medlo, so sc v današnjem dvobo* ju proti ljubljanski Olimpiji P°" kazali kot dobra in učinkovit ekipa. V začetku tekme so popo1' noma prevladovali na igrišču 111 izrazili svojo premoč z rezul'3' tom 4:0. Pozneje so olimpijca sv<£ je vrste nekoliko uredili in v P0'' času zmanjšali rezultat na 6:4. drugem polčasu pa so po zasl11* gi enega najboljših slovenskih kometašev Severja najprej izefl3' ili, potem pa še zmagali. TRZIč: Hafner, Vidovič 6, Gr<" 2, Dolžan 2, Hladnik, Godnov, Tf ran, Meglic, Jane, Eržen; OLl"*' začetek spomladanskega dela rc- | PIJA: Albreht, Marguč, Sever ' publiške lige. Zato ne razumemo | Globokar 2, Pavčič 2, Juvan *' vodstva kranjske Mladosti, ki je Ovsenik 1, Stanivukovič 1, $P krivo (po izjavah igravcev), da se I remblek, Vojska. — M. J. Republiško prvenstvo v sankanju J. Dlčar izboljšal rekord proge presankal Julij ULCAR (JcseTliCf. Idrija, 23. februarja - V lepem sončnem vremenu se je danes končalo dvodnevno VI. republiško prvenstvo v sankanju. Na poledeneli progi, dolgi 1100 metrov, z višinsko razliko 144 metrov in 14 zavoji, je tekmovalo več kot 100 tekmovavcev. Najhitreje je progo in tako izboljšal rekord proge 28 sekund. Sedanji rekord zn za a«" vega Jeseniški sankač Drago KOSIR 1:29,4.' Povprečna hitrost nov«-*^ rekorda je 44 km na uro. OrgaT) zacija tekmovanja v izvedbi P tizana »Rudar« je bila brezhib0 ' REZULTATI (za končno razv£ stitev so upoštevane vse štiri v° nje) - starejši člani (40): 1. Cff« 61:9,4, 2. Teran (oba Tržič) 6:3J. ' 3. Eržen (Kranj) 6:46,8, člani JJJ 1. Zupan (Begunje) 6:25,6, 2. Ulć*l 6:28,3, 3. Pšenica (oba Jesen^ 6:32,2, članice (8): 1. Rozman Bistrica) 7:02,4, <2. Pšenica (JeSeJ\, ce) 7:04,6, 3. Ovsenik (Tržič) mladinci (8): 1. Rabi* (Boh. ca) 6:29,0, 2. Cerman 6:49,8, ^ Gašpersič (obe Jesenice) mladinke (8): 1. Tišler (TrijV 7:17.9, 2. Ahačič (Begunje) 7:2%' 3. Šihter (Kranj) 7:24,8, dv0^ (27 - proga zanje je bila skraJS na na 800 metrov): 1. Zupan-B^ čar 1:56,9, 3. Dežmn-Klemenc (VB Jesenice) 1:57,3. man (Begunje) 1:55,8, 2. UlčafUi Pred zadnjo tekmo zvezne hokejske lige Tretjina golov - jeseniških Pravzaprav so zadnje tekme v stavnika v tej ligi. Sedaj je nam- dlmo, da so več kot tretjino vseh plja s 3:17, Crvena zvezda t 14 11 14 10 13 7 zvezni hokejski ligi postavile na- reč lestvica takale še napovedi v prejšnjem komentarju na glavo. Olimpiji smo namreč kar »brez krčmarja« obetali drugo mesto, ki ga je osvojila že lani, zakaj skoraj neverjetno je bilo, da bo prednost dveh točk pred zadnjimi štirimi Kr. gora dvoboji (z doka) ugodnimi na- Soartak sprotniki) izpustila iz rok. Pa se je to vendarle zgodilo. »Turneja« v Beograd Jo je namreč stala štiri točke, ki sta Jih na njen račun pobrala Crvena zvezda in Beograd. Slednji je zadnje štiri tekme dobil in tako poskrbel za največje presenečenje letošnjega hokejskega prvenstva. Jesenice Beograd Olimpija C. sve^da Partizan Medveščak _ 2:27» golov letošnjega prvenstva (638) Spartak z 1:49 in Medveščak dosegli jeseniški laravci (230), 1:51. Torej so jeseniški hokeJ" 14 14 0 0 230: 28 28 izmed katerih je bil pri strelja- na eni tekmi prejeli povpf***. 14 13 14 14 65 22 nju najusnešnejšl KHnar, za njim le 2 gola, medtem ko so jih - \ $5 i n 0 14 79. „ 99: 49 20 pa Felc, Smolej, Tišler, Valentar, segli več kot 16. Na drugI etfl^< 18: 6'i i" Bogo Jan in drugi. Zanimivo je, pa Je zadnji Medveščak izgU' 71: 67 10 53: 94 10 30:130 5 28:143 0 da Ima najugodnejšo bilanco z tekme povprečno z 2:10. ^ Jeseničani beograjski Partizan z Jutri zvečer bo na JeseniŠ»e„ razmerjem med danimi in preje- umetnem drsališču zadja ie^A. tirni goli 7:23. Sledijo Kranjska zvezne hokejske lige med Kra^j Torej že neodločen rezultat Kr^nSsiron-orč^nom zadostu'e za odlično peto mento. To mlado moštvo jc s svojimi (z'asti zad-n?imi) nastopi pokaralo, da šo veliko obeta, če se bodo uresničile novice, češ da bodo prihod- gora s 7:31, Beograd s 7:32, Olim- sko goro in Crveno zvezdo. KRANJSKA GORA : BRUCK 10:1 Kranjska gora, 24. februarja — Smoči je bila na tukajšnjem naravnem drsališču prijateljska Sicer llgaško tekmovanje še nI nje leto k moštvu Kraniske gore mednarodna tekma med domačim v celoti zaključeno. Neodlgran je prestopili sedanji igravei O'imnl- moiUvo in avstrijsko ekipo Bruck ostal dovoboj med Kranjsko go- Je I. Jan, Mlakar in Oblak, pa an der Mur. ro in Crveno zvezdo, ki bo odlo- še celo. Dobra ledena ploskev je omo- čal o petem oziroma šestem me- Ce nekoliko pogledamo po pr- gočila lepo igro, v katori so do-stu drugega gorenjskega pred- venstveni razpredelnici, lahko vi- mačini vseskozi vodili in zmagali z 10:1 (3:0, 5:0, 2:1). Kot stf^ so se izkazali PIRC 4, HR° 3, VIDMAR 2 in Perans L lir bila -Mfi pred v' Zmaga domačih je žena, saj so pokazali 1 boljšo in hitrejšo igro. i sto gledavci sta sodila inž. *^»v' neker (Jugoslavija) in May«r t strija). - U.