Petdesetletnica bitke pri Visu. pri Visu. Ob SOlctnici. Dames obhajamo po vsej Avstriji 501etnico, odkar je pre<J pol stoletjem dne 20. julija 1866 avstrijsko vojno brodovje pod poveljstvom admirala Tegetliiofia pnemagalo italijansko vojiio brodovje pri otoku Visu v Jadranskem morju. Kakor se je pred pol stolefjem pomešalo sinje morje nače Adrije s krvjo hrabrih hrvatskih in slovenskih sinov, ki so, braneč svojo oftetnjavo, slavno premagali velliko močnejšega Italijana, taiko Junaško tudi danes zastavljaiio hrvofeki in slcrvenslfci junaki svoje življenj© na kopnem in na morju, da branijo pred dednim sovražnikom tfiser Avstrije, sinjo Adrijo in solnčnato Goriško. Znano je, da so bili Italij&ni od Avstrijoev na suhem večkrat tepeni od slavlnqga očeta Radeckija, in naposled dne 24. junija 1866 pri Kustoci od nadTojvode Albrebta tako undčevalno, da jim je popolnoma pregnalo skomine po naši zemlji. Toda Lah ni hotel mirovati. Ker mu je izpodletelo na fcopnem, je posfcušal svojo srečo na morju z močnim svojim brodovjem^ 0 naši vojni mornariei so govorili Italijani zelo zaničljivo in jo inuenovali ,,ribiške čolne." V resnici je štela naša mornarica takrat samo 27 večinoma starejših in lesenih ladij s 532 topovi in 7871 možmi posajdke, dočim je štelo sovražno brodovje 34 večinoma oklopnih in novodobnih ladij s 746 topovi in 10,886 možmi posadke. Toda avstrijski poveljnik admiral Tegettboff, rodom Mariborč'an, je pokazal svetu, kaj zamore junaštvo naše mornarice, čeprav ima lesene ladje, a ima- jeklena srcs. V malo tednih je dal popraviti svoje stare ladje, nekatere obil z verigami. jih z velikimi topovi le za silo opremil, doeim so imeli Lahi laidijske lopove težke do 300 funtov. Sredi našega Jadranskega morja se dviga iz morskih vadov kakor kita cvetja krasni otok Vis. ki spada med najčarotfnejše kraje jadranske obali in je oddaljen od dalmatinske obali 72, od italijanske pa 118 km. Po otoku se dvigajo krasni grigi, med njimi 891 m visoki Hum. Otok Vis je bil le slabo utrjen, a branila so ga junaška prsa Hrvatov in Slovencev. Due 16. junija je zapustil italijaiiski admiral Persano jakinsko prisUi^niSče in odplul proti Visu, da spodi ,,avstri]ske ribiške čolne" iz Adrije. Posadka trd/njavic n.a otoku je štela satao 1800 mož in je bila v veliki nevarnosti. Lahi so dne 18. jtulija zaceli obstreljevati vse otoške trdnjavioe. Iz 433 težkih ladijskih topov so bruh-ali na posadkp ogenj iri smrt lcr sklenili, da naskočijo z vojaki otok dne 20, julija. A ko se je Persano ravnokar pripraVljal, da naskoči otok in je bila posadka na otoku že pripraJvUjena na junaško smrt, je priplul otoku na pomoč admiral Tegetthoff s svoum brodovjem. Gosta megla je pokrivala morje, ob 10. uri predpolilne jo pa prodere solnce in z veselim vriskom je posadlka na, Visu pozdravila prihocl rešiteljev. Naše brodovje je jadralo v treh oii delkih narav^nost nad sovražnikovo brodovje. Oklopnice, 7 »o šterilu, so jadrale spredaj. Tiegetfholl je poveljeval na ladji ,,Nadvojvoda Ferdinand Maks" Zadaj za oklopnicami so bile razvrščene lesene ladje. Tegetthoff |e dal kratko povelje: Oklopnice se zalete v sovražnika in ga potope. Italijanski admiral Persaiio je bil nemalo osupnjen, \ndeč [jrefl seWoj sovražnika, katerega se ni nadejal in ga tudi ni pričakoval.. ^tpril je prvo napakis, da Je nepošreilno pred Mfko za^mstil svojo glavno ladjo in se podal na oklopnico ,,Affondatore", — kajti s tem je spravil zmešnjavo v poveljevanju. Začne se boj.. Nasprotne ladje se pomešajo in začnejo streljati druga na drugo. Gost dim pokriva morsko pla,n. Kar naenkrat se zaleti naša oklopnica ,,Ferdinand 'Maks" v največjo sovražno ladjo ,,Kralja laškega." Groz-en tresk in sovražna ladja se je v nekaj minutah z moštvom vred potopila. Dve drugi sovražni ladji je pa naš topovski ogenj tako vspešno obdeloval, da sta morali odpluti. Ko pa nekoliko pozne^e zleti goreča sovražna ladja ,,Palestre" v zrak, jebila naša zmaga gotova in sovražnik jo je nagloma odkiiril proti Jakinu. Po vsej Avstriji je zavladalo nepopisno veselje. Zgoctoviina najše mornarice, v kateri služijo večinoma Hrvatje in Slovenci, je pa zapisana zaradi teh dejanj v svetovni zgodovini z zlaiimi črkami. Danes, ko obhajamo 501etnioo viške bitke, giedamo s ponosom uazaj na mornarico Tegetthollovega časa. a z istim ponosom se oziramo tudi na našo sedajno mornarico pod povelistvom velikega admirala Hausa- Star, drzni, naj?ada$ni, po zmagak kopraeči riuh Tegetthoflov živj s nezmanišano silo še tudi v. sedajni mornarici tar se je v poteku sedajne vojsko ponovno pokazal na najsijajnejši način. Naj iii bila tudi naši sedajni mornarici jjunaška sreča mila, da uničevalno premaga sovražnikaj kakor Tiegetthotf pri Visu ter ga kaznuje za vsa njegova zlodejstva,