51. štev. V Kranju, dne 23. decembra 1911. XII. leto. GORENJEC Političen in gospodarsKj list. Stane ta Kranj i dostavljanje« na dom 4 K, po polti u celo leto 4 K, za pol leta 1 K, n Nemčijo 4 marke, la Ameriko 2 dolarja. Posamezne ttevilke po 10 vin. — Na narocbe brez istodobne vpoiiljatve naročnine se ne osira. Uredništvo in upravniStvo je v hiši St. 117. — Izdajatelj: Ivan Podleonik. Odgovorni urednik: Val. Sitar. — Rokopisi naj se pošljejo, če mogoče, že med tednom. Izhaja vsako soboto ob enajstih dopoldne I ns era t i se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 80 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjía oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravnistvn naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Vabilo na naročbo. »Gorenjec* bo izhajal tudi Se po novem letu, in sicer, kakor se nadejam«, prav čvrsto izhajal. Postal je polnomočen in sam svoj gospodar. Možato in brez strahu, kakor je Gorenjcev navada, bo zastopal koristi ljudstva. Stal bo pod praporom .Slovenske Ljudske stranke", povedal pa prostodušno, kadar Gorenjcem kaj ne bo všeč v stranki. Nasprotnikov .Gorenjec" ne bo sirovo obiral, pač pa, kadar se bo Šlo za naša sveta načela, govoril odločno in jasno. Kmet je steber gorenjske plati, pa tudi pošteni meščan poleg njega lahko živi. Vsakemu svoje t Poznamo bistvo gorenjske duie in potrebe ljudstva. Izpolnili bomo svojo nalogo. Prijatelji, na delo za naše glasilo! Geslo bodi po vsi lepi Gorenjski: „8orcii|£C" m fiortalctl .Gorenjec" bo obsegal pregled o politiki in novicah celega tedna, bo prinašal najnovejše vesti in bo skrbel tudi za zabavo in pouk. Gospode dopisnike prosimo, da nam pošiljajo kratka in točna poročila. Naročnina za »Gorenjca", ki naj se pošilja upravništvu lista po priloženih položnicah, znaša 2a celo leto . . 4 K, za pol leta... 2 K, za četrtinko leta 1 K. Jako ustreženo bi nam bilo, ako bi bil v vsakem kraju kdo, ki bi nabiral naročnike in do- bival list pod skupnim zavitkom. Zglase naj se rodoljubi, da jim pošljemo nabiralne pole. Uredništvo in upravništvo »Gorenjca". Novorojeni kralj. Sveti večer ima skrivnostno moč do človeškega srca. Kaj čuda? Saj nas spominja rojstva včlovečenega Boga, največjega dogodka svetovne zgodovine. Pred rojstvom in po rojstvu Kristusovem — to je najprimernejša delitev časa. Povsod obhajajo božič z lepimi šegami, celo Judje in novodobni pagani imajo svoje božično drevo. Svet še zmerom stoji pod znamenjem Kristusovim. Tisočletja pred njim so bila priprava zanj, tisočletja za njim so in bodo odmev njegovega prihoda na svet. Tudi 20. stoletje se nahaja, hote" ali nehote, pod vplivom čudovitega deteta iz Betle-hema. Njegovi prijatelji in sovražniki so v srditem boju med seboj. Kristusov duh oboje kliče na plan. Nihče pred njim ni imel toliko in tako iskrenih prijateljev, pa tudi nihče toliko in tako srditih sovražnikov. Tisočletja potekajo; Kristus in njegovo kraljestvo, Cerkev, pa obstaja. Imena, tudi najslavnejša, se izgubljajo iz spomina, narodi odstopajo, države se razdirajo; .Kristus ostane včeraj in danes in na veke" - po besedah apostola narodov. Ko je padel Napoleon I. z viška svoje moči v globoko nesrečo, je imel v svojem pregnanstvu na skalnatem otoku sv. Helene dovolj časa za resnobno premišljevanje. Nekega dne je govoril svojemu tovarišu v pregnanstvu, generalu Ber-trandu, tako-le: .Najtežavnejše na svetu je, priboriti si trajno ljubezen. Samo enemu se je to posrečilo, inta . je Jezus Kristus. Jezus hoče, da ga ljudje ljubijo. On hoče imeti človekovo srce, zahteva ga popolnoma zžse, in — pridobi si ga mahoma. To mi je dokaz njegovega božanstva. Aleksander, Cezar, Hanibal so bili veliki in slavni možje, a vsem je to izpodletelo. Svet so si pribojevali, a tega niso mogli doseči, da bi bili imeli vsaj enega prijatelja. Kristus pa govori, in hipoma so na njegovi strani človeški rodovi. Vez, ki jih druži ž njim, je iskrenejša in trdnejša od krvnih, svetejša in močnejša od katerihkoli vezL On užiga v srcih plamen ljubezni, ki presega vsako drugo ljubezen. Jaz (Napoleon) sem sicer večkrat mnogo tisoč ljudi navdušil, da so šli zdme v smrt. A treba je bilo zato zmerom moje pričujočnosti, mojega pogleda, mojega glasu. Ena beseda iz mojih ust je vnela srca vseh. Da, to čarovno moč sem imel. A da bi bil zasadil trajno ljubezen v njih srca, te skrivnosti nisem poznal. Sedaj, ko sem tu na samotnem otoku sv. Helene, zapuščen in kakor priklenjen nato skalovje.... Kje so moji prijatelji? — Taka je usoda velikih mož; taka je bila tudi usoda Cezarjeva in Aleksandrova 1 Pozabijo nas... Še nekaj trenotkov, in isto se zgodi tudi z menoj. Kolik prepad je med mojo globoko revščino in večnim gospodstvom Jezusa Kristusa, ki se ozna-njuje po vsem svetu, ki ga milijoni ljubijo in molijo, ki še vedno živil" PODLISTEK. Na križpoti. Bil je sveti večer. V Seljakovi krčmi, ki je stala tik okrajne ceste na južni strani majhne vasice, so sedeli pivci pri kozarcih rumenega Vipavca. Bili so domačini, namreč: posestnika Koren in Mrak ter krojač Ipavec. Menili so se o strahovih. Koren, ki je vsako besedo, predno jo je izgovoril, dobro premislil, je rekel Mraku: .Slišal sem že velikokrat praviti, da, ako se gre na sveti večer med 11. in 12. uro ponoči tja, kjer se dve poti križata, se sliši jok, ropot desk, ali tudi šum, kakor da bi bil velik vihar. To menda pomeni, da se bo zgodila tisto leto kakšna velika nesreča." Toda jaz tega ne verjamem. .Da, resnica je, jaz sem že sam na lastna ušesa slišal," pripomni s ponosom Mrak. .Pred dvema letoma sem stal na križpoti v , Korenov i Črni" Kar naenkrat, bilo je okrog polnoči, sem začul na desno od mene v gozdu glas, ki je bil podoben otročjemu joku. In res je to pomenilo nesrečo, ker v prihodnjem letu, kakor je vama znano, je umrlo v naši vasi veliko otrok za škar-latinko." .To se ti je le zdelo, zato, ker te je bilo strah," odvrne krojač Ipavec, kateri, kakor je bilo videti, Mraku ni nič verjel. •Prašaj pa druge," odgovori vidno razžaljeni Mrak, .pa ti bodo povedali, da je resnica, da se na sveti večer na križpotih slišijo čudne stvari, katerih pa ti gotovo nikoli nisi šel poslušat, ker si strahopetce." .Kaj ? Jaz strahopetec ? Ti nikdar nisi bil na križpoti v Črni na sveti večer. Preveč si boječ, da bi storil kaj takega." „Še nocoj grem," odgovori Mrak, ,da boš videl, da nisem tak bojazljivec, kakor ti misliš." Ob 11. uri plača Mrak račun ter odide, že nekoliko vinjen, proti Črni, kjer je bila. križpot. Za njim je odšel Koren proti svojemu domu. Krojač Ipavec pa, zapustivši zadnji krčmo, vzame v Seljakovem kozolcu od.voza koio ter odide ž njim za Mrakom proti Črni. Tam, kjer se poti križata, je dolina. Na desno je precej strm breg, napol obraščen z majhnimi smrekami in robidovjem, semtertja leže suhe smrekove veje. Na vrh tega brega je prišel Ipavec s kolesom po ovinku. Proti polnoči je spustil kolo dol po strmini v dolino, kjer je stal Mrak na križpoti. Ko je Mrak zaslišal šum in ropot, ki se je bližal z veliko naglostjo v dolino, je zbežal ves preplašen proti domu, ne da bi bil pogledal, kaj se je pri valilo v dolino. Drugi dan je vedela že vsa vas, da je Mrak na križpoti v Črni slišal med 11. in 12. uro po noči grozen šum, kar je pomenilo, da se prihodnje leto zgodi velika nesreča. Kdo pa je tisti šum provzročil, vedel je v celi vasi samo krojač Ipavec. Kuk makova pesem. Spisal I. M. Do vid. Dalje. Zgodilo se je pa, da je župnik ukazal orga-nistu, naj za božične praznike izkusi pevke pripraviti za latinsko mašo. Cecilijanec pač Grega ni bil, Drobil je rajši stare domače pesmi in Ri-harjeve so se mu zdele najbolj umetne. Ali ubogal je vendarle župnika in poizkusil. Velike težave so se mu nakopičile na glavo. Dve pevki sta se skujali, češ, da ne bodeta peli latinske maše. Tudi primadona se je kujala. Toda zavest, da bode pela latinski, je premagala njeno trmoglavost in začeli so z latinsko mašo. Prišli so za Grega Kukmaka neprijetni božični prazniki. Ljudje so že slišali dovolj ves adventni čas o latinskem petju. Izostali pevki sta pa v svoji užaljenosti dokaj zbadali organistove zveste učenke. O polnočnici je Kukmak napel latinske registre. Ljudje so pa strmeli in se jezili. Dolg je bil .Kirie", še daljša .Gloria", a brezkončen .Čredo". Gorje ti, Grega, ko pridejo ljudje iz cerkve 1 Šele, ko so pevke koncem maše odpele .Deo gratias" in je Kukmak zaorgljal staro božično: .Cesarja rimskega, mogočnega na sveti — Izrael, poslušaj ga, kaj hoče on imeti." pomirile so se vernikom čutnice in so odkorakali iz cerkve. Kukmak pa je ostal pri orgijah in čakal, da ljudje vsi odidejo domov. Mučne misli so mu rojile po glavi. .Le zapomni si, mene ne bo več na kor," je dejala primadona, ko je odhajala s kora. — .Mene tudi ne," so po vrsti pristavile druge pevke. Grega bi bil rad stopil za Mano in jo pogovarjal. Toda bilo je prvič v cerkvi, drugič pa je bil preveč žalosten, ker se jim je petje danes tako slabo izponeslo. .0, ti latinska maša, ti me spraviš pod zemljo I Pevke so me zapustile, župnik me bo In kaj bodo dosegli tisti, ki se dvigajo zoper večno kraljestvo Zveličarjevo ? Izginili bodo izpred njega, kakor odnese vihar prah s ceste. Ti, slovensko ljudstvo, ne brati se ž njimi 1 Domača sodišča. Huda bolezen vlada po nekaterih naših krajih v tem oziru, da se ljudje med seboj preradi prepirajo in silijo pred sodišča ter plačujejo ogromne stroške. Da se to, kolikor je sploh mogoče, omeji in prepreči, je izdala vlada že leta 1907. zakon, s katerim naj se ustanove po občinah takozvani posredovalni uradi ali mirovna sodišča. Naš deželni zbor se je že lansko leto poprijel te stvari in izdelal zakon, katerega je cesar pred kratkim potrdil. Ta zakon vsebuje sledeče važne določbe: Posredovalni urad se ustanovi v vsaki krajevni občini. V obsežnih in zelo obljudenih občinah se more, ako to sklene občinski odbor in temu pritrdi deželna vlada in deželni odbor, ustanoviti tudi več posredovalnih uradov, katerim se odkaže poseben del občinskega ozemlja kot njihovo okrožje. Deželnemu odboru je pa tudi prepuščeno, da sporazumno z deželno vlado dve ali več občin tistega sodnega okraja, v katerih bi ne bilo pričakovati uspešnega poslovanja samostojnega posredovalnega urada, združi v skupno okrožje posredovalnega urada in določi sedež tega urada. Posredovalni urad obstoji najmanj iz treh zaupnikov in enega namestnika, katere izvoli občinski zastop izmed občanov na zborovanju, ki se skliče po predpisih občinskega reda. Ako se ustanovi za več občin skupen posredovalni urad, izvolijo zaupnike občinski zastopi teh občin izmed občanov teh občin po razmerju, ki ga določi deželni odbor. Koder je ustanovljen skupen posredovalni urad za več občin, zaupniki izvolijo iz svoje srede predsednika, kateri ima voditi posle, in njegovega namestnika. Sicer je pa občinskemu odboru prepuščeno, da izvoli izmed zaupnikov predsednika in njegovega namestnika. Ako občinski odbor tega ne stori, upravlja predsednikove posle župan tudi tedaj, če ni bil izvoljen zaupnikom. Zaupniki se volijo na tri leta. Služba zaupnika je častna služba in se mora torej opravljati brezplačno; vendar pa pristoja zaupniku odškodnina za dejanske in potrebne izdatke. Pri posredovalnem uradu morejo sporne stranke skleniti veljavne poravnave: o denarnih terjatvah in o pravicah do premičnin, v sporih o določitvi ali popravi mej nepremičnih posestev ali o zemljiških služnostih, v sporih o služnosti stanovanja, in v sporih zaradi posesti. Poizkušati poravnave je poklican tisti posredovalni urad, v čegar okrožju ima ena ali druga kregal, ljudje se mu bodo smejali — in pa bira, novoletna bira je šla po vodi," tako je tarnal ubogi Grega, ko je korakal sam proti domu. .Nimam ga človeka, da bi mu potožil. In še ta Mana! O ti nesrečno dekle, da me tako pustiš na cedilu! Kaj hočem? Kar k Titku pojdem, da jo pregovorim. Kaj bodo rekli ljudje, ako bodem ob desetih sam bučal na koru?" Pa se obrne Kukmak ter hiti iskat Mano. .Naša ne bo več pela, da veš l" mu zakliče Tit-kovka pred vrati in zaloputne duri pred njim. Kaj je hotel? Osramočen se vrne domov in leže na posteljo. Toda ni mogel zatisniti očesa. Pri prvi maši pa je že sam pel na koru. Žalostni so bili glasovi in, da bi se ljudem vsaj nekoliko zopet prikupil, navrgel je na .cesarja rimskega" še par kitic svojega srca: .Latinsko sv. mašo oh, mi naj zdaj bi peli — prizanesite, ljudje božji, če slabo smo začeli!' .. . Toda ljudje niso prizanesli, župnika je s svojimi kiticami še bolj ujezil. Ni se Kukmak pokazal nikamor, le doma je bezal na gosli in nervozno pritiskal z lokom na strune. Najhujši udarec pa je priletel na ajdovskega orgljavca nastopni predpust. Titkovi so imeli snubače. Šurkov Tine iz Zagrašice je plačal fantom dvajset kron in je dal še za vedro vina po vrhu za Titkovo Mano, da jo je smel odpeljati iz Ajdovca na svoj dom. Kukmak je strastno pritiskal z lokom na strune, visoko dvigal svoj glas, da je odmevalo od strun in iz srca so bili žalostni odmevi ponesrečene ljubezni; stranka svoj dom ali bivališče. Stranka, katera noče priti na poravnavo, mora to najkasneje dan pred napovedano poravnavno razpravo naznaniti posredovalnemu uradu; ako tega ne stori, ji more posredovalni urad v slučaju, da ni prišla k razpravi, naložiti denarno kazen. Posredovalni urad mora zaslišati obe stranki, pretehtati njiju dokazila in sporno zadevo, ako le mogoče, mirnim potom poravnati. O poravnavnih razpravah se ne smejo pisati zapisniki. Ako se stranke sklicujejo na priče in izvedence in ž njimi pridejo k poravnavni razpravi, se morajo pričam in izvedencem staviti vprašanja, ki se zde primerna za pojasnitev stvarnega položaja. Posredovalni urad pa ne sme vabiti prič in izvedencev. Pričeto poravnavno razpravo je nadaljevati toliko časa, da se doseže poravnava, ali pa da posredovalni urad pride do prepričanja, da je poravnavni poizkus brezuspešen. Na prošnjo obeh strank se more pričeta obravnava potrebi primerno preložiti. Ako se sklene poravnava, jo mora posredovalni urad vpisati v svojo uradno knjigo. Poravnave, ki se sklenejo v občinskem posredovalnem uradu v smislu predstoječih določil, imajo veljavo sodnih poravnav in uradne listine o takih poravnavah, ustrezajoče določilom, je smatrati enakim z uradnimi listinami o sodnih poravnavah. Iz zaupnikov občine sestavljeni posredovalni urad je po smislu nastopnih določil poklican vršiti spravne poizkuse tudi v zadevah razžaljenja časti. Ako imata zasebni obtožitelj in obdolženec svoje bivališče v okrožju tistega posredovalnega urada, se more pričeti postopanje radi prestopkov zoper varnost časti pri sodišču šele tedaj, ako je bil spravni poizkus pri posredovalnem uradu brezuspešen. Ako se o tem ne predloži potrdilo, ko se vloži zasebna obtožba, se mora tožba uradoma odstopiti pristojnemu posredovalnemu uradu, da poizkusi spravo. Sprava, za katero se stranke zedinijo, more obstojati: iz častne izjave, katera se da pred posredovalnim uradom eventuelno v navzočnosti določenih oseb; v izročitvi pismene častne izjave obdolženca za zasebnega obtožitelja; v tem, da se obdolženec zaveže dati javno častno izjavo; v denarni globi v prid pristojnega ubožnega zaklada ali v kak dobrodelen ali občekoristen namen. Za posredovalni urad potrebne prostore mora preskrbeti občina; ako pa gre za skupen posredovalni urad, se morajo zanj preskrbeti prostori v kraju, koder ima ta urad svoj sedež, na stroške v to svrho zedinjenih občin. Stroške za posredovalni urad določa občinski zastop, in ako se ustanovi za več občin skupen posredovalni urad, dotični občinski zastopi. Ptičice pojejo, rožice cveto, mojega veselja nikoli več ne bu. Imel sem eno pitčico, pa mi je odletela, srečna bode vejica, na kteri bo obsedela!* — — -- H- Kukmakova posebnost je bila ta, da se nikakor ni mogel odloČiti, komu bi zaupal skrivnosti svojega srca. Že si je prisvojil v mislih marsikako bitje, menil, da bi bilo to bitje zanj, da bi se ujemala, razumela, toda odločiti se ni mogel. Župnika bi bil rad imel za svojega prijatelja, toda uverjen je bil, da je njegova izobrazba prenizka, da bi mogel župniku nadomeščati prijatelja. Da bi ga pa ljubil po očetovsko kot svojega predstojnika in mu vse zaupal, zdelo se mu je preveč. Da, sram bi ga bilo, ko bi župnik vedel za njegove srčne skrivnosti. Kuharica župnikova mu je pa bila preoblastna, zlasti ker ga je večkrat pokregala radi nesnažnosti v cerkvi. Pevke pa so se mu zdele premlade in preveč jih je bilo, da bi mogel vsem zaupati. Kakor hitro bi dal kateri prednost, pa nastane iz ljubosumnosti ogenj v strehi. Učitelj bi bil edini še, da bi se dala ž njim govoriti kaka zaupnejša beseda. Toda župnik ni rad videl, da bi se org-Ijavec dosti bratil z učiteljem, in tako je v vsi svoji okolici našel Kukmak edinole svojo .kuhal-nico", kakor je imenoval svojo postrežnico, kateri je zaupal besedo in odkrival tudi svoje srce. Tako je pretekalo leto za letom. Grega Kukmak je imel že precej let ter se je odlikoval z nenavadno debelostjo. Majhna postava je še bolj smešila obilnost njegovega ji- Pravosodni minister ima pravico, vsak čas pregledati delovanje posredovalnih uradov in izdajati za redno poslovanje potrebna navodila in naroČila. S tem zakonom je storjen zopet velik korak naprej. Res je, da je naloženo našim občinskim uradom zopet novo breme dela, ampak pomisliti moramo, da živimo v času, ko se zahteva od nas vseh mnogo dela. Kar je sedaj najprvo potrebno, je to, da se ljudstvo seznani s temi odredbami. Naša izobraževalna društva naj potom javnih predavanj tolmačijo ljudem važne naloge domačih sodišč in za taka predavanja naj se zlasti pobrigajo možje, ki bodo imeli besedo pri mirovnih sodiščih, da dob6 usposobljenost, pravično in brez posebnega truda razsojati spore med so-občani ter lajšati bremena kmetom-trpinom. Gospodarski del« dtafllka, ki kri det Pred kratkim je uradna .Wiener Zeitung" objavila poročilo nadzorovalne komisije za državne dolgove. To poročilo nam pove, da imamo v državi dolga 12.205,814.133, z besedami: dvanajsttisočdvestopet milijonov osem-stoštirinajsttisočstotriintrideset kron. — Od tega dolga moramo plačati letno 481,635.052, to je skoraj štiristodvainosemdeset milijonov kron obresti. V letošnjem letu se je državut dolg od lanskega pomnožil za 94 milijonov. V proračunu za leto 1912 pa zahteva vlada še novega kredita za 181 milijonov. Od leta do leta padamo bolj v dolgove, ki morajo dovesti do poloma, ako se razmere na Dunaju ne urede. 480 milijonov požro samo obresti! Kam se steka ta denar? Ali ima ljudstvo od državnih dolgov kaj koristi? Ali je napravila vlada dolgove in hoče še delati za naprave, ki so ljudstvu koristne, o katerih ima kaj ljudstvo? Prav malo! Velekapitalisti dobe na leto 480 milijonov obresti, ljudstvo pa gara naprej in skoraj že strada. Poslanci na Dunaju, izvoljeni od liberalcev in socijaln;h demokratov, se pa prepirajo mesece in mesece za nič in zopet za nič. To vse kriči po odgovoru: kam jadramo ? V popoln gospodarski propad! Koliko ur dala kmet? Zagrebški tramvajski uslužbenci so začeli stavkati, ker so menili, da imajo preveč dela, pa premalo počitka. Koliko dela so neki imeli ? V desetih dneh 90 ur službe. Rdeča .Zarja pravi, da je to živinsko delo, če se dela po devet ur na dan. Ta list hoče, da se us tre že uslužbencem, ki zahtevajo, da se jim v to deveturno dnevno delo vštevajo tudi vse pavze in vsa pota, ko niso na vozu. Mi pa stavimo vprašanje: Kakšno delo pa opravlja kmet, ki večkrat dela po 18 ur na dan? Kako naj se imenuje delo kmeta, ki ne stoji samo na vozu, ampak gura s hrbtom in rokami in nogami ter si briše pot s čela od jutranje zarje pa pozno v noč, če hoče živeti? Za trpina-kmeta pa nimajo rdečkarji nikoli dobre besede in nikoli ne pravijo, da naj dela kmet samo po devet ur na dan, ker vedo, da bi bilo potem meso in mleko za polovico dražje. _ vota. Ko je stopal po cesti, ni bila glava navpik nad stopali, ampak pomaknjena precej nazaj. Nohtov si ni mogel sam prirezavati na nogah in črevlje mu je sezuvala postrežnica. Potil se je zelo, če je naredil le pol ure izprehoda, se je že moral preobleči. Tudi smejal se je rad in če je bilo še tako malo povoda, odmeval je njegov sonorni glas daleč naokoli. Mize je imel na visokih nogah in brez miznic, da je lahko prisedel in mu ni bilo treba predaleč odmikati stola. Tudi jedel je rad. Poseben prijatelj je bil kokošadi. Zato je redil v svojem hlevu do trideset kosov perutnine. Poznal je vse po imenu in glasu in ako je katera zbolela, žrtvoval je dovolj za njeno ozdravljenje. Največ žalosti so mu delali fantje, ki so časih zašli v njegov hlev in si privoščili katero njegovih dvonogatih živali. Vendar največ nemira in preglavice je Kuk-maku delal njegov samski stan. Zmerom ga je kdo dražil radi fantovščine. Rad je sicer slišal kaj takega, ali srčnih žilic mu vendar nihče ni mogel zadovoljiti. Pač pa je vedela postrežnica Liza marsikaj, česar drugi niso vedeli. Dobra duša je bila njegova Liza. Postregla mu je, kakor je le vedela in znala. Toda njen jezik je presegal v gibčnosti vse druge dele njenega telesa. Vedela je za vse skrivnosti po župniji in gorje mu, kdor se je zameril njej ali njenemu gospodu. Ponorčeval pa se je marsikdo iz zgovorne Lize. Njena vna-njost ni bila naravno prikupljiva. Na eno oko je bila slepa in kozavi obraz je kazal hude poteze. Kadar ji ni bilo kaj po volji, stopila je na prste krajše leve noge, izbočila veliko sivo oko in be' seda se je vlila na človeka, kakor bi lila ploha, I. prilog« „Gor«nlcu" jt«w. SI 11.1911 DOPISI. S Huj pri Kranju. V ponedeljek zvečer to se zbrali možje in fantje pri mrliču. Po stari, pa zelo grdi navadi, so dobili žganja; nekateri so ga tudi že prej pili. Brez posebnega povoda, kakor pravijo, je oženjem mizar „Bidlnov zasadil Naceiovemu fantu nož v stegno in ga nevarno poškodoval. Žganj a rak a strast je hujša, kot smrt. Ljudje božji, bodite že vendar enkrat pa tnetni in ne točite nobene pijače ob mrtvaškem odru! Iz Naklega. Zearijišča, katera so bila raz laščena I. ¡90«. za tržiško železnico, še sedaj niso odpisana. C. kr. okiajno sodišče razpošilja te dni šele oklice na upravičence glede odpisa. Pesestniki morajo torej še vedno plačevati davke za zemljišča, katerih ne uživajo. Ta je lepa: Za slepo ceno smo morali oditoprti naaooljša zemljišča železnici, najlepše parcele so nam razkosali, — in sedaj naj bi še za železnico davke plačevali. — Kdo je kriv te malomarnosti? Najbrže stavbeno podjetništvo Ckierici in Richa. Kmečka zveza naj bi storila primerne korake v to svrfao, da se povrnejo posestnikom davki. — Posamezniku ne premoremo veliko, lažje pa bomo dosegli uspehe, ako nastopimo združeni v svoji .Kmečki zvezi". — Opomba uredništva: Potrebno pa bi bilo, da bi se kmetje malo bolj oklenili »Kmečke zveae" Stara Loka, 20. decembra. (Gospodinjski tečaj.) Preteklo soboto se je zaključil gospodinjski tečaj, katerega nam je pr redil deželni odbor. Zelo primerne prostore nam je dala drage volje na razpolago gospa Jelovčan Tečaj je obiskovalo 21 deklet. Več jih ni bilo mogoče spre jeti. Glavni predmeti so bili: kuhanje, šivanje, živinoreja, mlekarstvo, sadjereja, vrtnarstvo in do maCe zdravilstvo. Vadile so se pa dekleta tudi v serviranju, gospodinjskem račaastvu in knjigovodstvu. Poučevali so: voditeljica gdč. Peče, učiteljica gdč. Eisenhardt, gg. dr. Hubad, sadjerejski deželni inštruktor Humek m Krištof. Pouk sta enkrat nadzorovala gg. deželni glavar pl. šuklje in mluisterijalni tajnik pl. Pichler. Vspeh tečaja je nadvse povoljen in časten tako za učiteljslvo, kaker za gojenke, katere so ob sklepu dobile najboljša izpričevala. Trdno se nadejamo, da se je s tem tečajem storil dober korak naprej, ker bodo gojenke enkrat gotovo postale vzgledne gospodinje. V nedeljo so se vsa dekleta z gospodičnami učiteljicami udeležila zahvalne službe božje ter so pristopila skupno k sv. obhajilu. Takim vzglednim vzgojiteljicam starši brez skrbi zaupajo svoje hčerke. Zato v imenu občine iskrena za hvala visokemu deželnemu odboru, slavnemu uči-teljstvu in gospej Jelovčanovi. — Takoj po praznikih se prične enak tečaj v Radovljici. Iz Poljanske doline. (Tudi napredna občina) Kot bi se rušili temelji S. L. S., tako zmagoslavje sta zagnala .Slov Narod" in .Slov. Dom", ko so pred par meseci pri občinskih vo- Ali Grega Kukmak ji je zaupal. Že mu je služila mnogo let in zadovoljen je bil ž njo, dasi jo je najmanj vsak teden enkrat gonil od hiše. Obleko ji je napravljal in kadar je Šla v Ljubljano na porcijunkulo, ali na kako božjo pot, takiat ji je stisnil tudi denarja v roko. Za kuhinjo pa ji ni nikoli dal drugače novcev v roko, kakor kadar je natanko na kile in metre povedala, koliko potrebuje. Dasi jo je vedno kregal, kako je potratna, kako blebetava, kako kesna, kako po-zabljiva, vendar* ji tje vse rad povedal. Če je izbiral pesmi za* nedeljo, poprašai je njo za svet. Če je šel. z Župnikom na kako cerkveno slavnost v sosednje župnije, razložil ji je potem vse, kaj so jedli, kako so peli, kaj so govoriti. Če so so prišli sosednji gospodje v župtnšče na obisk, pravil je Lizi, koliko jih je bilo, s kom je govoril. Zjutraj ji je pripovedaval svoje sanje, zvečer ji je pravil dnevne dogodbe in čez dan jo je hodil izpraševat za svet Ako je muha padla v skledo, je že klical Lizo, da mu jo potegne iz sklede. Če se mu je muha usedla na nos, je že tožil Lizi, da so mane sitne. Pa je sedel h klavirju m Liza, kt je bila v mladih letih tudi cerkvena pevka, mu je motala sekundna ti. Kadar je Kukmak sanjal in postajal otožen, tedaj je Liza takoj potegnila gosli raz steno in mu Jus podala. In Grega se je naslonil ob steno, nategnil lok ter zagodel priljubljeno pesem: .Imel sem eno ptiČico, pa mi je odletela----* •Gospod, katera pa je ta ptičica, o kateri tako radi pojete?" »E, kaj, saj veš, to je tako: pesem je pesem, pa jo pojem," je odgovoril organist litvah v Poljanah In v Javorjah zmagali, kakor sta trdna oba lista, naprednjaki. Pa pregovor: Ne hvali dneva pred večerom! — ostane vedno resničen. Dokazi Ne kakor farovški podresuHu, ampak kot samostojni kmetje brez župnikov so se zbrali pred nekaj dnevi javorski novoizvoljeni odborniki k prvi občinski seji. Resna skrb za blagor občine jih je pripeljala skupaj Kaj naj vendar pametnega sklenejo v prvi seji naprednega odbora? Cujte! V glavah go'jonskih očaocev se je rodil moder sklep: .V gorjanski občini ne sme nihče biti naročen na .Slovenski Dom". Tako je sklenil z vsemi zoper tri glasove občinski odbor." .Slovenski Dom" je tedaj v Javorja* brez župnika — proklet. — Sedaj le še pričakujemo, da ista usoda v Poljanah, v rodni občini dr. Tavčarja, zadene .Slovenski Narod" in Poljanska dolina postane tako napredna, kot si to želimo nazadnjaški klerikalci. Selen. Naši liberalci so dobili že toliko dolgih nosov, ko bi jih skupaj staknili, da bi lahko Bestrova vapenjača po njih tekla. Najhujši nos so dobili pri volitvah. Ta jim je popolnoma usta zamašil, ker so utihnili kot miši v luknjicah. Sv. Miklavž je prinesel nbefaicern dosti jeze. Zot-larjev Peter si je od same jeze polovico muštac pod nosom populil, ker bo moral sedaj iz občinske pisarne kop ta pobrati. V nedeljo se je neki liberalec razjezil nad enim .Orlom" in mu dal na glavi znamenje svoje omike. Selški liberalci imajo sploh smolo, kamor se vtaknejo. Sedaj so vložili pritožbo zoper občinske volitve, ker se hočejo osmešiti. Naj se le potolažijo s sledečo pesmico: Oh zdaj, uli zdaj pa nikdar vtč-preljub' moj Slibar, Ti si več I Oh zdaj, oh zdaj pa nikdar vtč; odbornik (iroga nt bo več I iz Tržiča. Umri je v Gradcu minole dni tukajšnji okrožni zdravnik gosp. dr. Mano Jagodi z. Bolehal je dlje časa, šele pred dobrim tednom se je odpeljal v Gradec, kjer bivajo njegovi sorodniki in ondi ga je dohitela smrt. Naj počiva v miru I — Bo žičnico priredi društvo sv. Jožefa svojim članom na sveti večer s petjem, govorom in srečolovom. Pričetek točno ob 6. ari zvečer. Brezje. Tu je dne 17. L m. po dolgi bolezni umri gostilničar in posestnik Anton Ga-brielčič. Pokojnik je bil pristaš S. L. S. ter je zavzemal razna častna mesta. Bil je več let odbornik razsežae mošeajske občine, krajni šolski nadzornik, odbornik .lrobrai^ataihga društva" ko j spočetka, zadnji dve leti predsednik »Orla" in letošnjo jesen je bii imenovan v cestni odbor. Ranjki se je vstkdar krepko potegoval za obče-koti si ne naprave. Brez njegovega truda bi zna-biti še danes ne bilo vodovoda na Brezju. Blagega srca je bil in je slehernemu rad pomagal. Sveti naj mu večna luči Iz Radovljice. (Poraženi liberalci) V Radovljici so bile dne 14, decembra občinske volitve. Pri teh volitvah so liberalci v vseh treh .1 zakaj ravno to pojete ? Saj imate ptičico ki vam vse rada naredi, karkoli ukažete." .In ta ptičica naj bi bila ti?" .1, no, za silo sem že. Lepoto imam tako, kakršno mi je Bog dal. Ali v grdem telesu pa počiva lepo srce." Kukmak pa je le zamišljen. .Lepa pa je ta pesem vendarle, ali ne, Liza?" .Aha, lepa je, samo kratka je. Ali znate celo?" „Cete ne znam, ali, če je Človek po poklica, se mu pesmice same delajo. Le poslušaj! Tebi jo zagodem." In Kukmak zabrni z lokom po strunah. Glas se mu potrese in nov verz se zlije v Lizina ušesa: .Imel sem eno Manico, pa se je omožrla — Snrkovega Tineta srečnega storila.* E, postite tega Šurka in to prevzetno šur-kljo. Saj se že pokori za svojo nezvestobo." .Ali pozabiti je ne morem, dasi je že dvajset let. Vidiš, Liza, rada sva se imela. Vsaj jaz sem jo imel neizrečeno rad in rajši bi bil šel v vica, kakor da bi jo bil popustil. Ona pa je z manoj tako naredila I* •Saj ona ni bila toliko kriva. £, meni je že pravila, kako se je že kesala. Toda starši niso hoteli nič slišati o tem, da bi bila Vas vzela." •To je res. Mani ne zamerim. Kako bi jaz nji zameril? Ali bi ne bilo prijetno, ko bi mi skupaj bivali pod eno streho ? Ti bi nam kuhala in pestovala otroke--k —" Kukraaku se je nasmejalo srce in zopet je zagodel novo kitico. razredih propadli. Dosedanji župan in poslanec gorenjskih mest dr. Janko Vilfan še v odbor ni prišel. Od lastnih meščanov je dobil največjo nezaupnico. Pri volitvah se je ljudstvo združilo z inteligenco in sijajno zmagalo liberalce. Z liberalno stranko je v mestu volilo samo okrog 14 domačinov-posestnikov, kar so več glasov dobili, to so bili glasovi nižjih uradnikov in v mestu bivajočih tujcev in pa pooblastila iz Predtrga. Teh so imeli okrog 20. Na volišče so gospodje liberalci spravili vse svoje ljudi, celo 90 letnega starčka Torainca so privlekli naravnost s postelje. Z liberalci je volila tudi Mestna hranilnica in požarna bramba. Pa vendar vse to ni nič pomagalo. Vsi njihovi kandidati so propadli. Izvoljeni pa so v L razredu: Aleksij Roblek, lekarnar; Janez Novak, kanonik; Vinko Hudovernik, tajnik Mestne hranilnice, in Ivan Avguštin, mesar; namestnika sta: Franc Prestrl in Ivan Janša. V II. razredu: Ivan Bulovec, trgovec; Vinko Res man, usnjar; Florijan Jane, hotelir, in Leopold Vari, posestnik; namestnika sta: Mnaad Zalokar in Matej Dernič. V U. razredu: Josip Pavlin, podobar in posestnik; Josip Bogataj, klobučar; Franc Mrak, posestnik; in Alošzij urevc, posestnik; namestnika: Ivan Artelj in Blaž T rek. Slava zmagoviti armadi! Z Lancovega pri Radovljici. Dne 19. decembra so bile v tej občini občinske volitve. V občini ni nobenega liberalca, ampak vsi volilci pripadajo S. L. S. Vendar volitev se ni izvršila mirno. Pojavila se je proti sedanjema županu Derniču opozicija, ne iz stvarnih razlogov, ampak osebni h. Nekateri drugi možje bi bili radi uživali župansko čast. Pri volitvah pa je zmagala stranka g. Der-niča, in najbrže ostane še on v prihodnje župan laneoviki, Je zaveden pristaš S. L. S. I Lasen. One 13. t. m. smo imeli občinske volitve. V novem očinskem odboru imajo nadpolo lovično večino pristaši S L. S. Napačno in laž-njivo je poročilo v .Slov. Narodu" pod št. 287 z dne 14 t. m., češ, da so zmagali na celi črti liberalci in da je prišel samo en naš pris'aš v občinski odbor. Prapor S. L. S. se dviga zmago-nosno tudi v Lescah. Živeli, zavedni naši volivci! Ii it. tepcem pri Vabkavso. V nedeljo, dne 20. t. m ob 2. uri popoldne bomo imeli v .Narodni šok" 16. slavnostno božtčnico, pri kateri bodo pokazali naši dečki in deklice, koliko so napredovali v izobraženosti in nastopu. Dečki bodo predstavljali burko .V ječi", deklice pa igro .Eva in Marija". Razen tega bodo še prizori, petje in Oišaaov Tonček se bo postavil s slavnostnim govorom. Razdelitev božičnih daril bo napravila nazadnje otrokom še posebno veselje. Hud je na Koroškem pritisk nasprotnikov, zato pa ni mala tolažba tak zavod, kakor je .Narodna šola", kjer uspešno delujejo šolske sestre. Kranjci, obiščite nas kaj l4 V štajerskem deželnem zboru se ne deluje, ker sta bili dojlej v obštrukciji obe slovenski stranki. Sedaj je pa liberalna stranka, ne da bi •Pa izberite kakšno drugo. Saj jo lahko dobite, katero hočete." .E, tisto pa ne, Lizal Jaz bom že kmalu videl Abrahama in zdaj naj vzamem mlado žensko pod streho. Kdo vas bo vzdržaval?" Kakor hitro je Kukmaku prišlo na misel, da bi bilo treba kaj več izdati, kakor doslej, takoj je izgubil veselje do ženitve. Radodaren ni bil Grega; stiskal je vsak novčič, da je bilo kaj. In vendar je imel precej denarja prihranjenega. Odkar je Mana zdrknila v Zagrašico, je v Kukmaku skoro docela zamrla ljubezen do bližnjega, za nikogar več ni imel sočutja. Nezaapno je zrl vsakemu v obraz m mislil si je: Skrbi za-se I Ako imaš denar, te bodo ljudje cenili. Če si revež, imel te bode vsak pravico obrcati. S tako filozofijo si je Kukmak tekom dvajsetih let prihranil nad dva tisoča krorric. A vendar je zmerom bolj čutil, da je osamljen in da samo denar ne naredi človeka srečnega. Ljudje so ga imeli za skopuha in kdor je le mogel, mu je pritrgal zasluženo plačilo. Župnik ga ni kaj cenil ker je rad dekleta cukal za brado, oženiti se pa ni hotel. Liza edina je bila, ki mu je prinesla na rokah svoje srce; toda Liza se je Kukmaku zdela pregrdo in zapuščeno bitje, da bi kaj dal na njeno prijateljstvo. Zaupal ji je pač skrivnosti, ker drugače ni mogla njegova narava, toda ljubil je ni. Siten je postajal zmerom b<>lj, tako da je celo Liza tarnala svojim prijateljicam, da ji zaradi njegove čmernosti ni izhajati. Pač je zagodel in zaigral še dostikrat, toda pel ni rad sam. Zadiral se je nad pevkami, ki so se mu vedno bolj krhale, in ko je dospel nov učitelj v Ajdovo Zrno, so prišli za Grego hudi čar, _______„______ Konec prih. bili Slovenci kij dobili, sklenila izjavo, da naj se obitrukcija umakne. Odkod ta hipni preobrat? .Straža' piše, da je morala liberalna stranka napraviti z Nemci kako grdo kravjo kupčijo. Dunaj. Cesar je nekoliko obolel, pa ni sile« Državni zbor je končal svoje zasedanje. V zadnji seji se je več predlogov sprejelo, kakor prej v dveh mesecih. V tehtnem in obširnem govoru je poslanec Jarc bičal nedostatke v raznih ministrstvih in našteval, kaj se je tudi na Gorenjskem vse zanemarilo po krivdi vlade. Sprejeti so bili predlogi poslanca dr. Vcrstovška, s ka terimi se pozivlje vlada, da naj izdatneje podpira kmeta, in posebno živinorejca, da se odpravi draginja. O tem bomo obširneje poročali prihodnjič Podpora kranjskim kmetom. Poljedelsko ministrstvo je za sedaj nakazalo 200 000 K podpore tistim kmetovalcem, ki so bili oškodovani posuši. Pač premalo I Praga. Vseučiliški profesor Pič je izvršil sa-raoumor, ker so ga časniki hudo prijemali zaradi nekega članka, s katerim je dokazoval, daje kra-Ijedvorski rokopis pristen. Pri volitvah na Hrvaškem se je ban po-služil vseh mogočih sredstev, da bi bil vladni narodnonapredni stranki pripomogel do večine v saboru, pa mu je izpodletelo in bo najbrže sam odletel. Dobila je vladna stranka 21 poslancev, stranka prava 27, hrvaško-srbska koalicija 24, kmečka stranka 8 in srbsko radikalna stranka 3 poslance. Centrov klub je izgubil vseh pet mandatov. Dr. Josip Frank, voditelj hrvaških pravašev, je umrl v .Zagrebu dne 17. t. m. Mož se je žrtvoval za stranko, pa je zato moral prestajati od strani vlade in od političnih nasprotnikov grozovito preganjanje. Junaško se je boril do smrti za samo stojnost Hrvaške. Prav ob njegovi smrti je stranka prava pri volitvah dosegla lepe uspehe. Bosenski sabor se je odgodil in bo zna-biti razpuščen, ker so poslanci začeli štrajkati zaradi sumničenja, da se je pri oddaji solnega monopola dal v skupnem finančnem ministrstvu nekdo podkupiti, vlada pa ni hotela predložiti spisov. Položaj na Balkanu. Srbski zunanji minister je slikal v skupščini položaj na Balkanu kot jako resen, ker nihče ne ve, kaj pride prihodnjo pomlad. Bolgarski ministrski predsednik je pa pohvalil v sobranju avstrijskega cesarja kot mogočnega prijatelja miru. Ruski vohun. V Brodeh v Galiciji so zaprli neko žensko. Na policiji so pa spoznali, da je zaprta ženska moškega spola, in izkazalo se je, da je to ruski vohun učitel Nevatevski iz Varšave. Holraakl okra|. Na ruskem Poljskem je kraj, ki se imenuje Holmski in je nekdaj pripadal poljskemu kraljestvu. Ruska vlada, ki se še vedno boji poljske vstaje, razdeva poljsko celokupnost. Zato hoče holmsko deželo odtrgati od Poljske in jo narediti samostojno, češ, da tukaj bivajo Ru sini, ne pa Poljaki. To je Poljake močno zabolelo in tudi v Lvovu so bile demonstracije z vzkliki: .Živela, neodvisna Poljska!" Carigrad. Tukaj se je bati vstaje, ker je hudo nasprotstvo med mornariško upravo in rala-doturškim odborom. — Egiptovske čete so zasedle Solun, ki bo zdaj v angleški posesti. Turško-itaiijanska vojska. Dognalo se je, da Italijani mečejo dumdum-bombe, izdelane v italijanski državni tovarni. To razstrelivo človeka grozovito razmesari in je njegova raba prepovedana Zatrjuje se, da velevlasti predlože po božiču Turčiji in Italiji predloge za sklep miru. Sultan je za nadaljevanje vojne. — Pri Sajd Sajdu, zahodno od Tripolisa, so Italijani izkrcali vojake, a Turki so jih zapodili nazaj na ladije ter so do bili veliko vojnih potrebščin. Francoski in belgijski zrakoplovi so se priglasili za službo v vojni Turkom. Perzija. V državnem zboru se je izvolila komisija, ki naj preštudira ruske zahteve, kar kaže, da so se Perzi Rusov zbali. Turki pa Rusom še groze zaradi Perzije. IMovičear. •Tiskovno društvo v Kranju.* Zadnji ponedeljek je bil v .Ljudskem Domu" v Kranju dobro obiskan ustanovni shod „Tiskovnega društva v Kranju". Društvo je dobilo tiskarsko koncesijo, prevzame Lampretovo tiskarno, ki je sedaj na glavnem trgu v Kranju, in bo izdajalo .Gorenjca". Pristopilo je že mnogo članov, kar dokazuje, da je bilo društvo potrebno. Ustanovniki plačajo enkrat za vselej 100 K, redni člani po 5 K in podporni člani po 2 K na leto. V odbor so bili soglasno izvoljeni gospodje : Dekan Anton Koblar za predsednika, trgovec in tovarnar Rajko Marenčičza podpredsednika, posestnik Ivan Pod le sni k za tajnika, kapelan Valentin Sitar za blagajnika, dekan Matija Mrak, župnik AlojzijSarecin deželni poslanec Ivan Zabret za odbornike. V nadzorstvo pa so bili izvoljeni: Profesor Anton Sušnik (za načelnika), župnik Peter Bohinjec in župan Blaž Zabret. S tem vabimo prijatelje dobre stvari, da pristopijo kot č ani društva in podporniki naše tiskarne v Kranju mlademu društvu na pomoč. Zmage S. L. S. Pri volitvah v okrajni šolski svet goriške okolice so dne 20. t. m. zmagali vsi kandidati S. L. S. V tej korporaciji so doslej vedno vladali liberalci. — Na Trati v Poljanski dolini je pri občinskih volitvah zmagala S. L. S. v vseh treh razredih in v vseh podobčinah. Isto-tako je zmagala na celi črti v Črnem Vrhu nad Idrijo, nadalje v Vodicah, kjer je dobil napredni kandidat za županski stolec le 9 glasov, ker je pri njem toliko hišna Številka. Še celo v Begunjah je v vseh treh razredih zmagala S. L. S, dasiravno se je tja priselila .velika luč" z g. Grossom. Osobna vest. Na mesto g. Mihaela Kmeta, kapelana v Šenčurju, je dekretiran g. Anton Kreč, kapelan v Kranjski Gori. Kranj. V Ljubljani v bolnišnici je umrla v ponedeljek popoldne gdč. Angel ic a K ura 11 Prepeljali so jo v Kranj. — Dne 19. t. m. je v Kranju umrla gospa Marijana Rozman, mati gospoda profesorja Zupana. N. v m. p.! Kimaik. Našega novega župana dr. Dereanija imenuje .Slov. Narod" odpadek narodno - napredne stranke. Resnica pa je, da je napredna stranka odpadla, in sicer od svojega programa. S sedanjim programom napredne stranke se pa gospod doktor nikdar ni strinjal, ker ves njen program obstoja v geslu: Le naprej nad farje I Ljubljanski liberalni časniki ne morejo skrivati nevolje, ker je ravno zdaj pred novim letom vrhovni poglavar ljubljanske škofije duhovnom dal navodila, kako naj delajo zoper slabe časopise in kdaj naj pohujšljivim razširjevalcem in stalnim bralcem znanih liberalnih časopisov odrekajo odvezo. Že domača pamet pravi, da bi bil čuvaj na Sionu jako slab čuvaj, ako bi molčal in dremal, ko prihajajo volkovi, Četudi v ovčj-h oblačilih. Ti volkovi so hinavski časopisi iz .Narodne" in .Učiteljske tiskarne", ki si le zaradi tega še ohranijo veliko število naročnikov, ker svojo svobodomiselnost skrivajo pod plaščem krščanske vere. .Svobodna Misel" sama jim to očita in pravi, da se sučejo kakor (mačke) okoli vroče kaše, da se bojijo dospeti do zaključka in hočejo biti bolj krščanski in bolj pobožni kakor župniki sami." — Velik razloček je res še vedno med pisatelji omenjenih listov in njihovimi naročniki Ko bodo .Slovenski Narod* in njegovi ljubljanski pajdaši odvrgli hinavstvo in očitno pokazali svojo svobodno misel, bodo imeli pa le Še toliko naročnikov, kolikor jih ima .Svobodna Misel", ki milo toži, .da večina naročnikov ne stpri svoje dolžnosti" in da tedaj list težko izdaja svoje satanade in brezverske svinjarije, ker je duša slovenskega ljudstva krščanska. Novi ljubljanski župan. Dne 18. decembra je bila v Ljubljani po poldrugoletnem odmoru seja občinskega sveta, v kateri je bil za župana izvoljen dr. Ivan Tavčar. Dobil je dr. Tavčar le 23 glasov, četudi je dal sam sebi glas. Nič ne bo imel prijetnega stališča dr. Tavčar kot Župan, ker se bo pri raznih predlogih mogel zanesti le na 22 svojih pristašev, skupna opozicija bo pa štela tudi 22 mož. Ta utegne glasovati nasprotno in županov glas bo moral odločiti. Če pa le en napredni odbornik pozabi priti k seji in je opozicija polnoštevilno zbrana, je župan že v manj šini. Treba bo tedaj včasih malo pokompromisirati. Pa s kom? Z odborniki S. L. S.? Naravno bi bilo, pa on, prepasen od klerikalne košte, klerikalce preveč črti in se .Narod" preveč peha, da bi bila gg. Kregar in Štefe na večne čase zadržana, priti k sejam. Z Nemci ?, Pač stara Tavčarjeva žlahta v deželnem zboru, ali zadnji čas se v »Narodu" preveč izobeša .neomadežana tro bojnica". No, in socijalni demokrat je samo eden; se ne izplačal Seveda najprej mora dr. Tavčarja kot župana potrditi cesar. Da ne bo zopet kakšne nesreče, je dr. Tavčar dovolil dr. Ravniharju vstop v vladni klub. „Grazer Tagblatt" pa vender dela na to, da bi dr. Tavčar ne bil potrjen. Geslo novega župana ljubljanskega bo tedaj moralo biti: Kvedre dol! Hribarjev sluga umrl. Ivan Kavčič, znan samo pod imenom „Zancek", je bil sluga na ljubljanskem mestnem magistratu za časa Hribarjevega županovanja. nZancek" je bil Hribarju jako velika podpora. .Narod" pravi, da Hribar brez njega ni mogel izhajati. Ko je odšel Hribar, je šel tudi njegov sluga. Postal je silno razburjen, ko je izvedel, da je izvoljen za župana dr. Tavčar, in je še tisto noč umrl. Radovljiški mestni občinski tajnik g. Smigovc se je tako prestrašil novega občinskega odbora, kateremu bi moral v prihodnje služiti, da je kar nepričakovano odšel rz Ridovljice. Bil je priden delavec in zmožen tudi, le škoda, da je bil tako liberalno zagrizen in pristransk. Svoje strankarstvo je posebno pokazal pri sestavi volilnega imenika in pri izdajanju volilnih listin. Začasno opravlja službo tajnika pisar dr. Vilfanove pisarne in bivši liberalni župan predtrški g. Kristan. Novi odbor bo moral preskrbeti tudi novega tajnika. Gospodinjski tečaj v Radovljici. Dne 28. decembra se otvori v Radovljici gospodinjski tečaj za dekleta radovljiškega okraja. Tečaj bode vodila gospodična Peče. Vršil se bode v prostorih tamkajšnje grajščine. Deklet iz celega okraja se je silno veliko oglasilo. Le škoda, da bode sprejetih samo 24. Ker bode tudi radovljiška mestna občina nekaj prispevala, zato bode največ deklet vsprejetih ravno iz Radovljice. Dekleta bodo opoldne imela hrano skupno v grajščini. Hrana bode stala okrog 50 vin. na dan. Stanovati bodo morale zunaj šole. Ti gospodinjski tečaji bodo nekaka priprava za prihodnjo stalno veliko moderno gospodinjsko šolo v Radovljici. V Bitnju so v nedeljo pri treh gospodarjih pokradli r slanino, moko in maslo. Pri četrtem, kjer jim je dišal koštrun v hlevu, so jih odpodili. — Kure so že pri več hišah pokradli. DfOšba »v. Cirila la Metoda peša, odkar je postala strankarska in njeno glasilo „Branik" vedno napada duhovne. Letos ima družba četr-tinko manj dohodkov, kakor lansko leto, in se že pridno porablja glavnica. V korist «Slov. Straži* naj pokažejo požrtvovalnost sedaj koncem leta občinski odbori in hranilnice z izdatnimi prispevki Rabi naj se papir, razglednice in vžigalice .Slov. Straže". Priporočamo tudi srečke na obroke zavarovanje na življenje in odkup od novoletnih voščil. V Lipi nad Vrbo so pri občinskih volitvah zmagali Slovenci v dveh razredih. S tem je padla ena najtrdnejših neraškutarskih občin na Koroškem v roke Slovencem. Požar. V Budimpešti je pogorela Meistrova tovarna za lesne izdelke. Škode je 300.000 K. Oaajealk Vezav je zopet začel bljuvati. Na Rumunskem so pa ta teden divjali strahoviti viharji, ki so napravili s snegom velike žamete. V Iittttlcha se je v kinematografu razpočila bomba, med gledalci je nastala zmešnjava in 27 oseb je bilo v drenju težko ranjenih. Na Ruskem je 182.000 jetnikov. Število jetnikov raste od leta do leta, ker so Rusi nagnjeni k revoluciji in ker so precej pokvarjeni po judovskem vplivu. ? rniaikn v EaezrlUa v Ameriki se je vnel premogov prah, iz zemlje je Švignil plamen, skalovje je zasulo izhod in zadušilo se je dvesto rudarjev. DRUŠTVU. Društvo ,,Kranj" v Kranju. Jutri popoldne ob '/2 4. uri bo predaval v,.Ljudskem domu ' g. V. Sitar o .Božiču". Predavanje bo s slikami in petjem. —Predavanje v .Ljudskem domu* v nedeljo, 17. decembra, je imel g. prof. dr. Jožef Debevec iz Ljubljane. Ne samo ime predavatelja, ki je tukaj še iz prejšnjih let v najboljšem spominu, je vleklo in privabilo obilo poslušalcev, temveč tudi tvarina: Dantejevo potovanje po peklu. Po kratkem uvodu o življenju velikega pesnika in o sestavi njegove .božanstvene komedije" nas je vodil spretni Dantejev prevajalec s pomočjo skioptičnih slik navzdol po skrivnostnih podzemeljskih prostorih noter do dna pekla in — nazaj. Velik dušni užitek nam je podal g. profesor, za kar se mu toplo zahvaljujemo. —V Četrtek zvečer je predaval g. profesor dr Capuder. Kazale so se na skioptikon krasne, barvane slike od največjih umetnikov iz raznih narodov in stoletij, predstavljajoče Kristusovo rojstvo. Govornik je mojstrsko pojasnil razvoj in razne načine slikarske umetnosti ter znal vplesti bližajočim se praznikom primerne občutke. Slov. kat iiebraževalae društvu v Ljubnem priredi dne 24. decembra popoldne ob treh v društvenih prostorih božično predstavo. Na vspo-redu je božična igra .Mojster Križnika sveti večer" in žaloigro .Vestalka". Igra se ponovi dne 26.i. m ob istem času. Btfšioaico priredi telovadni odsek .Orel" v Šenčurju v nedeljo, 24. t. m., o b t r e h p o p o 1 d ne in ne, kakor je tiskano na vabilih, ob poldevetih zvečer. Igrata se igri: .Mojster Križnika sveti večer" in .Prepirljiva soseda". Selca. Na dan sv. Štefana se bo vršil občni zbor ,Kat. slov. izobr. društva" v Selcih ob 3. uri popoldne v .Društvenem domu". Posebnih vabil se ne bode razpošiljalo._ Odbor. najnouejie uestl. Petrograd. Perzija je sprejela vse, kar zahteva ruski ultimatum. Vkljub spopada pri T«brisu se bo zadeva s Perzi mirno poravnala. Carigrad. Turki so vzeli Italijanom mesto Cancur. Italijani imajo 48 mrtvih in 300 ranjenih, Turki in Arabci 9 mrtvih in 40 ranjenih. Aleksandrlja. Italijanska vojna ladija .Pu-glia je pograbila egiptovsko poštno ladijo .Men-zale h", ki je peljala 30C00 funtov šterlingov. JJP Zahvala. i Vsem, ki so spremili iskreno ljubljeno mater Marijane Rozman udov. Zupan k večnemu počitku in za izraženo sožalje, se najsrčneje zahvaljujemo. V Knnju, dne 27. decembra 1911. Žalujoči ostali. Božič v Bosni. (Pismo staršem.) Obljubil sem Vam, zato moram prijeti za pero. Pa tudi če ne bi bil obljubil, pisal bi Vam, ker vem, da že željno pričakujete poročil od mene iz daljne Bosne. Saj Vam je moj tovariš U. pisal za novo leto, da sem nekje visoko na planini namestnik župnikov. Koliko lepih spominov mi je ostalo od tistih osmih dni, ki sem jih preživel med dobrimi kmeti, daleč proč od evropske nadute civilizacije, daleč proč od modernih ljudi, pa vendar pri ljudeh, ki so nepokvarjeni, ki so uljudni in družabni, ki so polni čistega veselja. — Gospod župnik v Končanih je namreč zbolel in zato so naši profesorji-duhovniki iz Travnika hodili gori opravljat službo božjo. Mene je vrsta zadela ravno k Božiču. Bilo je 24. decembra 1903. Od 8. do 9. ure sem še poučeval fiziko v 8. razredu, ob devetih sta me pa čakala dva kmeta s konji. Hitro sem se pripravil, zajahal malega, pohlevnega bosanskega konjiča in vzeli smo slovo od Travnika. Strmo se je vspenjala pot na Vlašič. Pa ti konjiči so vajeni, lahko nesejo svoje breme tudi na goro. Ko smo prišli 1800 m visoko, imeli smo pred seboj veliko planoto, na levi strani obraščeno z velikanskimi gozdovi. V te gozdove smo jo krenili. Dan je bil meglen, le malo se je videlo; pot je bila precej gladka, poledenjena, tako da se je konjem velikokrat zdrsnilo. Govorili smo med potjo o starih časih, ko so še Turki tukaj gospodarili, ko so se še hajduki (roparji) po teh gozdovih skrivali, njim na čelu znani HarambaŠa. Ko j, ko so Avstrijci zasedli Bosno, je moral prc iesor naravoslovja 6 orožnikov imeti za spremstvo, ko se je podal na to goo preiskavat rastline. Med pogovorom sem imel tudi priliko, občudovati divje, romantične kraje. Pri reki Ugarju, ki globoko doli v breznu šumi in svojo samotno gorsko pesem poje, se nisem mogel nagledati divne lepote narave. Onkraj reke štrle v nebo visoke stene, nad katerimi se zibljejo v vetru velikanske stare smreke. Na naši strani pa se sliši rožljanje zvoncev, ki jih nosijo ovce. Takih ovac je na Vlaš ču na tisoče in iz njihovega mleka se dela znani .vlaški sir". Tako smo hitro jahali dobrih šest ur. Bil je kratki dan pred Božičem, ali kakor Bošnjaki pravijo .badnjak". Malo pred peto uro smo prispeli v vas Koričani, cilj našega potovanja. Pokazale so se nizke, lesene, pa vendar močno stesane koče. Ljudje so radovedni gledali, kakšen župnik jim pride opravljat božjo službo za praznike. Otroci, so kar k meni prišli; dasi smo bili drug drugemu neznani, so mi vendar roke gori pada-jali v pozdrav. To mi je bilo kaj všeč. Med tem ljudstvom bom rad, sem si mislil. Nagnil sem se s konja in nekaterim otrokom stresel prstke. V župnišču — kšpela mu pravijo — me je težko pričakovala kuharica — .baba". .Kaj pa naš bolni župnik?" je. bilo prvo vprašanje. Bil je takrat župnik v bolnišnici v Sarajevu, .baba* mu je bla teta. In zolze so se zalesketale v njenih očeh. No, pa ni dolgo trajalo; saj so ženske solze kakor rosa na rožicah, ki hitro mine, če le solnce malo posije. Odpočil sem se najprej od utrudljivega pota. .Baba" se je zame brigala, kakor da bi bila moja mati. Vedno me je vpraševala, kaj želim, in tožila, da nič ne jem, da bom zbolel itd. Saj veste, kaj ženske pri takih prilikah vse vkup znesejo. Pohvaliti jo moram glede kuhe, čeravno mi je vse kuhala .po bosanski". Ljudje so koj prišli na dogovor zaradi cerkvenih opravil. Možje tam sploh radi občujejo z duhovnikom, kakor otroci z očetom. K meni jih je pa še posebno gnala radovednost. Kar naprej sem moral odgovarjati na vprašanje: odkod da sem, če mi še žive starši, bratje in sestre, če sem kaj rad k njimi prišel i. t. d. Bošnjak je ne-zaupen do tujcev in misli iz početka, da ga tujci zaničujejo. Meni se je pa to ljudstvo na prvi mah priljubilo zaradi ljubke priprostosti, precej smo postali prijatelji. Bilo je, kakor sem že rekel, sveti večer. Pred mano so na mizi gorele tri sveče ru-jave barve. Stale so v cvetličnem lončku, iz katerega je rastla za pol pedi visoka pšenica, okrog pa so bile zataknjene smrekove vejice, podobne našemu božičnemu drevescu. Lonček je bil zavit v rdeč in plav papir. .Kdaj bodo pa jutri maše?" vprašam .djaka", to je cerkovnika. .Po navadi," pravi, .so vse tri maše pred zoro." »Dobro, držal se bom vaše stare navade." Tako smo se dogovorili in se razšli. Predno ležem k počitku, še enkrat odprt m okence. Okrog župnišča rast6 same smreke, iz gozda pa čujem tuljenje volkov, ki so ponoči bližje prihajali in prežali na ovce. Ni trajalo dolgo in utrujenega, kakor sem bil, me je kmalu v postelji zazibal sladki san. V sanjah sem zopet jahal konja in dobro držal uzde. Prebudilo me je prvo zvonjenje ob polštirih zjutraj. Vabilo je k mašam. Ko se napravim, najdem že več ljudi v drugi sobi, ki so prišli v gostoljubno župnišče se malo pogret. Voščijo mi srečne praznike z besedami: „Čistit vam Božič i porogjenje Isusovol" Jaz pa sem moral nato odgovoriti: .Čestita ti vjera i duša!" Še dvakrat pozvoni in gremo v cerkev. Tu je vse polno ljudi. Ta dan pride vse v cerkev, razen bolnikov in malih otrok. Pridejo tudi starčki s palicami in pastirji, ki sicer ob nedeljah le težko morejo od svojih ovac, ker jih vedno stra-žijo na prostem. Spredaj so klečali moški, zadaj ženske; dolg drog na tleh sredi cerkve je bil med njimi meja. Med sv. mašo so ljudje glasno molili sv. rožni venec. Molitvenika nobeden nima, ker ne znajo brati. Le djak za menoj ima knjigo v roki, on mora namreč na glas peti list Po evangeliju, katerega sem na tihem bral, mi prinese djak svojo knjigo in jaz zapojem hrvaški: .Gospodin s vami". In vsa cerkev odgovori, pojoč: „1 s duhom tvojim." Potem jaz pojem evangelij v hrvaškem jeziku. Na koncu se zopet oglasi vsa cerkev z nekim tankim, malo boječim, pa vendar ljubkim glasom: .Slavatebi,Gospodinelsu Kristei" Po evangeliju se obrnem in pridigujem prvikrat v življenju v hrvaškem jeziku. Kadarkoli izgovorim ime Isus, zašepeta vse po cerkvi: .O huse, smiluj sel* in se trka na prs»\ To govornika res malo moti, pa ne da se odpraviti. In tiha maša je šla dalje; zopet so vsi napol glasno molili rožni venec. Po povzdigovanju pa začne djak za menoj peti: .Zdravo, tijelo Isusovo" in moški zapojo za njim, drugo kitico pa ženske in tako naprej. Ne maram Vam povedati, kako me je to petje, ki je naraščalo in vibriralo po cerkvi, .ganilo in povzdignilo. Ljudje so goreče pozdravljali Odrešeni ka, čegar podobo so gledali v jaslicah nad oltarjem. Sledila je druga in tretja maša, vsi so nepremaknjeno klečali do konca, vedno molili rožni venec z razprostrtimi rokami, zraven pa, kadar je duhovnik poljubil oltar, tudi sami poljubili tla. Verniki sploh mašnika posnemajo pri njegovih obredih; pri povzdigovanju tudi roke vzdigujejo, kakor mašnik, ki povzdigne sv. hostijo. Ko so bile maše gotove, je bilo še temno. Stopim iz cerkve, pa se vse gnete k meni, da mi poljubi roko, posebno otroci. Nič niso plahi bežali pred duhovnikom, kakor se dogaja v nekaterih slovenskih krajih. Čakal me je zdaj važen posel. Moral sem kot namestnik župnika blagosloviti hiše in s cerkvenima ključarjema iti na biro. .No, to me pa veseli," sem si mislil, »prišel bom v njih hiše in videl, kako ti ljudje žive." Šli smo od hiše do hiše. To so Vam kočice, te bosenske hribovske bajte! Pri vhodu se moraš dobro pripogniti, da ne zadeneš s čelom ob streho. Znotraj je najprej kuhinja z ognjiščem, ki je komaj za ped visoko, za njim je pa predrt zid, da gre gorkota v peč, ki je v sobi. V sobi ne vidiš nič drugega, kakor gole stene in nekaj slamnic na tleh, polico, pa še kakšen kovčeg, kjer imajo svojo platneno obleko, pa tudi svoj dragoceni nakit spravljen. Nikjer pa ni nobenega stola, nobene omare. Povsod so me silili, naj sedem in kaj pojem. Ta dan je za goste ves dan miza pokrita z jedili. Toda kakšna je ta miza: okrogla plošča, ki je komaj dva decimetra nad podom, zraven nje pa nizka pručka, kamor se sede. Na ti .sofri" (mizi) je skleda s kuhanim zeljem, potem druga skleda z mesom, zraven pa hleb še gorkega kruha. Težko je bilo kaj jesti — meni razvajanemu Evropejcu. Vilic in drugega orodja ni, razven lesenih žlic. „Pa saj imaš prste," pravi Bošnjak, .pet prstov, čemu vilice?" Zagrabim torej z roko kos mesa, toda, oh, trdo je, napol sirovo, ne razrezano. Nož ima vsak moški pri sebi v pasu; meni so ga pa posodili. Sedli smo le moški okrog mize. Ženske ne smejo prisesti, temveč le od zadaj gledajo, molče in opazujejo, če komu kaj manjka. Ena je imela pripravljene klešče, da je prinesla oglje z ognjišča in prižgala očetu ali bratu cigareto; druga je držala .findžan" (malo, lepo čašico) in steklenico rakije, katero je nalila. Vina ti ljudje ne pijejo, ker .ne greje". Prvi je pil hišni starešina, poprej pa je izgovoril na-pitnico. Za njim so po vrsti pili vsi iz enega .findžana", in vsak je moral poprej .nazdraviti". Te zdravice so bile nenavadno dolge, vsaka originalna, vse pa pobožne. Pričale so, da imajo ti ljudje krasen dar zgovornosti in lep jezik, kar nam Slovencem manjka. Neokretni smo, kadar gre za nastop ali govor. Tudi jaz sem moral nazdraviti in piti iz iste čašice. Zraven sem pa s prsti in zobmi trgal trdo meso, kolikor se je dalo. .To bo prekucija v mojem želodcu," sem si mislil, .tem dobrim ljudem na ljubo vse prenesem." Neizmerno jim je bilo všeč, da sem tako ž njimi jel in pil. Prosili so me oproščenja, da je pri njih vse tako .po seljački". Jaz pa sem jim vedno zatrjeval, da sem rad prišel k njim na praznike, da se ž njimi veselim in da imam srce tudi za nje, dasiravno živijo v tako zapuščenem, goratem kraju. .Živi bili, živi bili, Bog vam platioi* je bil vselej njih odgovor na mojo napitnlco. Konec prih. fiama ki hoče pospeševati kožno nego, ki hoče izgubiti pege, ter doseči nežno mehko «ožo in bel teint, se umiva le i Staokenpferrf lllljln« mlačne mil« (t nun ta Stacksnpfcrd) tvrilke Bergmann k Ca., Tetin ob Lah . Komad po 80 vin. se dobi t vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah s parfumom i. t d. 17 50—47 "Harmonike vsake vrste, ročnega in tovarniškega izdelka. Gramofon, tak, ki je prej veljal 140 gld., stane sedaj samo 45 gld. in ni še nič rabljen, p late od 1 do 4 krone, kakor tudi lat le« Vse to se dobi pri meni. — Popravljanje harmonik, gramofonov in še drugih vsakovrstnih reci, se izvrši hitro in ceno. Se priporočam 58 3—1 Pavel Blzlafe, Hrani 102. +■ TTužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prlja-1 teljem in znancem žalostno vest, da je naša iskreno ljubljena sestra, teta, gospodična ROTIJfl JflNC sinoči ob 8. uri, dne 20. decembra 1911, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, v 69. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 23. decembra ob pol 9. uri dopoldne s sv. mašo. Pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev. Senlčno pri Tržiču, dne 21. decembra 1911. 60 Žalujoči ostali. Tužnim sreem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je naša ljubljena hči, sestra, svakinja in teta, gospodična ANGELA KIIRflLT včeraj, dne 18. decembra 1911 ob pol 4. uri popoldne, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, v 22. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspala. Truplo nepozabne ranjce se bode v sredo, dne 20. decembra prepeljalo iz Ljubljane v Kranj, hiš. št. 26, odkoder se vrši pogreb ob 4. uri popoldne na tukajšnje pokopališče. Sv. maše zadušnlce se bodo brale v domači iupni cerkvi. Pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev. KRANJ, dne 19. decembra 1911. Franc Kurait, zasebnik, oče, Marija Kuralt, sestra, Franc Kurait, posestnik In gostilničar, brat, Frančiška Kurait roj. Papler, svakinja, Danica Kurait, nečakinja. 54. SLOVSTVO. Silvin Sardcnko: Mati svetega veselja. Kdor se hoče seznaniti s to gloooko v srce segajočo dramatsko pesnitvijo, ki se je v Ljubljani že uprizorila v J.judskem Domu" in kjer se bo na sv Štefana dan ponovila, jo lahko dobi v posebni izdaji za 1 K 10 vin. v knjigarni Jlirija" v Kranju, vezano za 2 K. Kaj noj hupim svojemumožu? Najbolj praktično darilo za vsakega kadilca je tisoč stročnic .Hbadle' na 40 cm uisokem lesenetn hadllnem stojalcu Tedaj ima kadilec trajen, krasen pohištveni predmet za svojo kadilro ali pisalno mizico, brez posebnega izdatka. Dobiva se v vseh trafikah. 4 3 Bukova drva 80 sežnjev, ob državni cesti na Premskovem, po 22 kron, 200 sežnjev pa ob državni cesti v Zgornji Kokri, po 16 kron, 32 eol dolge, proda France Brolih po domaČe Ridooec 53 3 2 TUPHLIČE nad Kranjem. PETER KOMU sedlar in tapet nik v Kranju nasproti ..vekseljoa" se priporoča .lovnemu oodnvtvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, kakir tudi 20 48-47 MITNICE, I/05ČIM, PISMA. RAČUNE, priporoča v9 tiskarna Ivan Pr. Lantpret v Kranju : Gorenjsko : u "U KUVERTE i. t. d. bo potreboval marsikdo za Božič ter Novo leto Kdor hoče toraj biti dobro in poceni postrežen, pa do-biti fino in uajelegantnejše blago, naj se takoj obrne :::: na to tiskarno :::: Priložnostni nakupi Cenejše kakor po cenikih! Krasna darila za Božič in Elouo leto. Ne kupujem od prekupcevl! Najboljša, prva delavnica ur ter trgovina z zlatnino In srebrnlno. 1*1, Kranj, v decembru 15*11. Delo se izvršuje točno, trpežno, po solidnih reoah. velika ubera bele In črne žime po jako zn l»oi cen«, kakor tudi morska trava, Imam vedno veliko popolnoma izvrSene posteljne oprave v zalogi od 30 K naprej. Vašemu blago;odju se 1 nujam djudoo priporočiti svojo veliko zalogo krasnih daril za Božič; In Nova lato, kakor: Nikei-ure od 3 K naprej. — Roskopf-ure po izredno znižanih ceoah. — Srebrno *vi?arske žepne ure od 8 K naprej. 14 kar. z'ate Švicarske žepne uro so damo od 24 K naprej. — Daljo 14 kar. zlate švicarske žepne ure za gospode v veh cenah. Verižice, srebrne in zlate za dame in gospode, vsakovrstne uhane, brofte, lote, od najnižje do najvišje cene. Različni obeHkt, zapeetntoe, protanl novega in Tistega zlati po najnižjih cenah, dalje gumbe, dose ra cigarete in različna zlatnina in srebrnina. Najfinejše etenek« uro z 2 ali 3 utetmi, ure na nihala (pendel-ure) od navadne olj*e vrste, kakor tudi razlime budilko najboljšega izdelka od 2 K nadalje. — Svi -arska precizijake ure „6choffhaueen", „Omega" i. t. d. iz najboljše Švicarske tovarne. Sprejmem in iavriim t«a popravila natančno, solidno in po najnižjih conah. — Istotako iprejmam vsakovrstno zlatnino in srebrnlno v popravilo. — Posebno se priporočam ▼ nakup ženinom in nevestam. — Železničarjem in snanoem dajem tudi na obroke. — Sprejmem optične stvari v popravilo. — Na sahttvanje iavriim tudi vsako popravilo v osmih dneh. — Priložnostni nakup! 46 —3 V blagohoten obisk se najuijudneje priporočujoč z odličnim spoštovanjem _ • ■ w mm Trgovina sc nahaja nasproti tVrdHt ? #tW „Jnirk;.r. IVED LeVICIllK. 3({e na Gorenjskem krnim Map PriPeterMajdiču ,Merkur4 i« največja izbera T '7ea"e najnižje cene? ueletrgooina z železnlno In Špecerijskim blagom U KRANJU. St o aj m N O a e3 ej SJ TJ B H a a s w en ■ GB ej aas S 1 TO dObe bmetOVald: M,a*'n,c«' slam^e?nice, vodne in gnojnične las uvarv tvww■»*wa sesa||4iev brzopanlmke, kotle, žage, kose, vile, motike, lopate, kopače, mlečne vrče, vozne in konjske plahte i. t. d. Qtai7hAlli nAdiatnllri- Traverze, cement, Eternit, cevi iz kamenščine g*«^^^ za dimnike, UOdoUOdne ceul in druge vodo- vodne predmete, štedilnike, pe£i, pocinkano In bakreno ploSCeulnOo RokOflfilCi1 ključavničarske, kovaške, kleparske, kotlarske, zidarske, mi-— 11 val* zarske, kolarske, tesarske, plesarske, sedlarske, ^ta^SSi««. fiOSDOdiniO 8 kuhinjsko opravo, kakor: lonce, kožice, ponve, škafe, žlice, ^——"J * vilice, nože, kavne mline, mesoreznice, gladilnike, pomival-nike, zajemalke, vodne vrče, kavnike, čajnike, samovare, svečnike, svetilke. Nadalje vedno sveže Špecerijsko biago, in sicer: kava, sladkor, moka, riž, čaj, rum, petrolej, jedilno olje i. t. d. 57 2-1 Tirni?