ISSN 0350-5561 2a Uonêc todM Nekoliko bolj oblačno bo. 00 rv \ 54 let Številka 5 četrtek, 1. februaria 2007 Polemično o osnutkih proračunov Razprave o osnutkih proračunov so bile zelo polemične, biie usmerjene predvsem v to, da sta osnutka premalo takšne, da /e ob koncu teh bivši župan Šoštanja, zdaj pa razvojno in preveč potrošniško naravnana, kot je doka' opozicijski svetnik v občinskem svetu Milan Kopušar zovaia opozicija. Sprememiye statuta, ki bi županu orno- (LDS)f dejal, da bi sijih nekdaj samo želel. Pripombe so goiile imenovanje tretjega podžupana, niso šle skozi Ve.ve/^ onih y/aien hrup o/nani» pojo (rohenU. pi:><:al k tamburini; obhajajo v f>rca ga ylobocini v samotnih kotih I i. z nočjo obdani. C i ^spoštovani! " __* 00 I Ob 8. februarju, slovenskem kulturnem prazniku, , Vam čestitamo in Vas vabimo na osrednjo občinsko proslavo^ ki bo ^ v sredo, 7. februarja 2007, ob 18. uri v Domu kulture Velenje. I Predstavili se nam bodo trije velenjski pihalni orkestri (Mlajši pihalni orkester Glasbene šole Velenje, Pihalni orkester Glasbene šole Velenje in Pihalni orkester Premogovnika Velenje), ki pod vodstvom Matjaža Emeršiča in Janeza Marina uspešno nadaljujejo in nadgrajujejo več kot stoletno tradicijo godbeništva v Velenju. Slavnostni govornik bo župan Mestne občine Velenje Srečko Meh. Župan, Svet in Uprava MOV Velenje - Danes prihaja û^ obisk v Velenje Ucicgacija livrop-skc aUciskc /veze pod vodstvom predsednika Švicarja Ilansa Winza, saj S5> za prvi Iclošnji se-slaiiok izbrali prav Volcnje. Na delovni sestanek v središče Šaleške dt)linc so povabili ludi predstavnike aiietskih zvoz dr/av nekdanje Jugoslavije. Dogovorili naj bi se. kako naprej /. aileliko na JV delu Jivrope» na območju nekdanje Jugoslavije, torej na Hrvaškem. v Srbiji. Bo^ni, Makcdiîniji in C'rni gori ter Albaniji, kajti v Velenje so pt^vabili ludi predstavnike atletskih zve/, teb držav. Glavni cilj bo predstavitev nove organizira nosi i atleiike v omenjenih državah. »Z mednarodno ev-ropsko zvezo sc želimo dogovo rili o Hnančni in organizacijski pomoCi, da bi aileiiko v omenjenih državah ponovno pov/.dignih med najbolj 'močne*. Vemo. da je bila nekdanja skupna država športna velesila in daje bila tudi atletika skupne države zelo močna. Slovenci pa bomo udeležencem predstavili niiiinge za veliko nagrado Slovenije, ki jih želimo razšiiitj tudi v omenjene države,« je poudaril pred lem obiskom predsednik siri>kovnega odbora A/.S Mariin Sieiner. ■ vos 1,35 EUR- 300SiT I^IHO VI^IJ^KJK Prihaja pust Milena Krstie • Pianinc Pasi prihaja lu Ji uradno. Uzakonjigno. Čeprav ntnofii mlsHp. da se fa marsikje dodaja kar pogosto. Ne na fiavifi, da nase opozarja s kr/čečffn/ /auskuj/ii, amjfak //a f/ačin, da izgledu, koi da so le .snele. V Velenju karnevala te ireije leto zapored ne bo. Ker ni denarja? Ker Je zmanjkalo ti^lih navdušencev, ki hi se %a upali loli f I? >^koda. A Sošlanj kjer bodo apel fiu.VgLEWJg. âmtrç 35.3320Vétenj9 m. 03/e»7 SO 96,03/697 SO 97 to: 03/566 8361 cl.d.l 080 19 20 www.opa.8i Jim grozi finančni zlom? Figura ostaja aktualna tema 9770350556014 OD ČETRTKA DO ČETRTKA '"H'JiS 1. februarja 2007 KV lokalne novice Sneg ni presenetil Velenje - Na snc/.ne padavine, ki so prvič v večji kf>licini pobelile Šaleško dolino prejšnji lorek in sredo p<)noči. sla hila oba konce-sionarja, ki j/vajala zimsko službo v MO Velenje, dobro pripravljena. Podjetje PUP Velenje, d. d., je v sredo s šeslimi enoiami ob 20. uri Načelo posipati relacije, za katere je pristojno, ob 21-30 pa so /.ačeli plužti cesle. Plu/enje in posipanje je polekalo vso uo^. Ob 4, uri zjulraj so delo začeli ludi delavci, ki sneg čistijo ročno, Mcsio je bilo v čeirtek dopoldne /adovo^ivn očiščeno. Tudi podjetje Andreje, d. o. o., ki je zadolženo za letno iii zimsko v/.dr/cvanje lokalnih cest in javnih poti v MO Velenje, je s posipa-va/îjeni in pluženjem eesi začelo v sredo zvečer ob 20. uri. dela pa so izvajali do jutranjih ur. Ker se je v naslednjih dneh ohladilo, so se naprej skrbeli za redno posipaiye cest s soljo in peskom. ■ bs v Častniki bodo smučali na Golteh Golte «Območno /druženje slovenskih častnikov Velenje ii^ Območna Zveza veteranov vojne /.a Slovenijo Velenje v sodelovanju 7. upravo za obrambo Celje, Izpostavo Velenje, .18. VTP Celje in Ciolie. d- o. o., Slovenija ludi leios pripravljala »13. drtavno prvenstvo slovenskih častnikov v smučanju in streljanju« in »4. DP veteranov vojne za Slovenijo v smučanju in sireljanju,« Tekmovanje, ki bo polekalo \o soboto od 10. ure dalje» bo ekipno. Nastopili bodo podčasiniki/ce in časlniki/ce, cnoie, poveljstva SV, člani ZSC in /VVS. /niaiiovalna ekipa bo prejela prehodni pokal Zveze slovenskih častnikov in /ve/e veteranov vojne /a slovenyo. Prve tri uvrščene ekipe bodo prejele pokale v trajno last. tekmovalci pa kolajne. Najstarejsa in najmlajša ekipa bosta prejeli posebne nagrade. ■ bs Šoštanjski župan podpredsednik NZ Smrekovec Naravovarstvena zveza Smrekovec združuje društva, ki se zavzemajo za varstvo narave in trajnostni razvoj in delujejo na širšem območju Smrekovškega pogorja Wfiena Krstić - Planine_ Bele Vode, 22. januarja - Prejšnji ponedeljek so se v Belili Vidah, v stavbi bivše šole. na drugi skupičini sesli predstavniki članskih društev Naravovarstvene /veze Smrekovec, Planinskega društva Šoštanj. Lovske družine Smrekovec - Šoštanj, Savinjskega gozdarskega društva in Planinskega druSiva Velenje ter drugi /ainieresirani. Sprejemali so program dela za letos in v upravni in nadztim: odbor volili nove člane. Pravijo, da so posebej veseli, ker je mesto podpredsednika naravovarstvene zveze Šoštanj prevzel ^pan Šoštanja Darko Menilt, predsednica pa je še naprej Zofija Mazej Kukovlc. Smrekovško p štorov, narava Smrekovškega pogorja pa Je spo/nana vrednota evropskega pomena. Naravovarstvena zve/a je bila ustanovljena i/ več ra/Iogg «ivobod«! 12, Šo.štanj in v krajami skupnljťne v reviji Usl, I, 20^)7 in n» spletnih straneh i)bi'int J^oštarij. www.soslanj.sL Od pločnikov do brezplačnega cepljenja deklic Kaj so predlagali in kaj spraševali velenjski svetniki na januarski seji sveta MO Velenje - Nekaj smo jih za govorniškim odrom videli prvič Bojsna Špegel Velenje • Na januarski seji vnr lenjskcga mestnega sveta so svetniki in svetnice prvič v novem mandalu zastavljali tudi vprašanja in dajali pobude. Odgovore bodo v pisni obliki dobili na naslednji seji, ki naj bi bila sklicana proti koncu februarja. Mi pa vseeno povzemamo, kaj so predlagali velenjski svetniki in svetnice, da se v mestu izboljša, zgradi ali uredi. Tovrstnih pobud je biln namreč največ. Svetniki in sveinice so imeli u> krat prvič priložnost poslavljati vprašanja in dajati pobude, nmoge pa smo tako za govorniškim odrom videli prvič. Med njimi je tudi mag. Jurij Tfrglav (SDS), kije predlagal, da v proračunu občine ielos zagotovijo sred-siva /a ureditev pločnika od restavracije Jezero do Starega jaška» saj je lam veliko pešcev, pro metna varnosl pa obupna, kar velja ludi za cesu) Simona Blatnika ob nakupovalnih centrih, kjer prav tako ni pločnika. Na nerazumljivo cestno signalizacijo v križišču pod cerkvijo svetega Martina v KS Šmartno je opozoril Jože Zupančič (SD). ki pravi, da je vožnja po njem kot ruska ruleta. saj niki)li ne ve, kdo ima prednost. Jože Kavticnik (LDS) je opozoril na slabe pogoje za telesno vzgoja na prosiem na oS' novnih šolah CSustava Šiliha in Aniona Aškerca, pa tudi na pre-počasn rala leči od lani jeseni, do lega, kdaj bo občina poskrbela za nujna vzdrževalna dela na večnamenskem domu, ki je v lasii MO Velenje. Franc Sever (SDS) je predlagal, da na naslednjo sejo sveta povabijo vodstvo Holdinga Slovenskih elektrarn, da svelni-koni predstavijo strategijo razvoja energeiike v dolini, saj se o tem velikt) piše in govori. Tako bodo lahko iz prve roke izvedeli, kakšni so načrti, in razjasnili tudi niore-biinc dvome in vprašanja. Nova svelnica v vrstah LDS Katarina Praznik je dala pobudo, da MO Velenje po vzoru nekaterih drugih slovenskih občin iz proračuna plača cepljenje deklicam (v pošiev pridejo deklice od 12 leta slarosli dalje) proli humanemu papilona virusu, ki povzroča raka na malemičnem ustju. Kol je znano, je cepivo novo, je pa sa- moplačniško. Doza cepiva stane okoli evrov, kar je za mnoge starše veliko preveč. Dejstvo pa je. da je rak na malerničnem ustju med pogostejšimi oblikami raka med Slovenkami, /al vsaka peta, ki zboli za njim, tudi umre. Praznikova je povedala, da naj bi bilo deklic v Velenju v eni generaciji okoli \30. vsako leto pa bi lahko cepili eno generacijo. .Andreja Kuzmana (NSi) je zanimalo, ali je res. da občina nima namena širiti cesle na vsiopu v Kavče, čeprav so v ta namen odkupili zemljišče. Tam naj bi sedaj dobili proslor vriičkarji, cesia pa je resnično obupno ir/kn in nevarna. Drago Martinsek (LDS) je predlagal, da občina s pomočjo razpisa razdeli organizacijam, ki se ukvarjajo s preventivo na področju zdravja, nekaj denaija za njihove projekte. Tovrsten razpis v občini že poznamo za področje športa in kulture, za področje zdravstva pa so ga že uvedle številne slovenske občine. Želel pa je ludi. da bi bili v novem mandatu odgovori na vprašanja svetnikov bolj natančni in ažurni. Župan Srečko Meii je ob kvii, da bod(^ - če bodo vprašanja dobivali pravcKasno in v pisni obliki - v strokovnih službah tudi lažje pripravljali odgovore. Dnevi zdravja Ciiycenter Celje je bil prejšnji peiek in soboto posvečen zdravemu načinu življenja. Spar je namreč organiziral akcijo Dnevi zdravja, na kateri je več strokovnjakov opozarjalo na dejstvo, da se Slovenci ne prehranjujemo zdravo ter smo premalo telesno aktivni. Oba d{> poldneva so namenili najmlajšim, ki so se o pomenu zdravega življenja učili v zabavnih delavnicah, nekaj uric pa jim je popestrila tudi Romana Kranjčan. Po poldan so na svoj račun prišli tudi drugi, in sicer so si ogledali predsiaviive različnih telesnih aktivnosti, lahko so se usta- vili pri simkovnjakih In opravili preventivne meritve krvnega pritiska ter sladkorja v krvi. V dveh dneh so tako naredili kar 402 meritvi. Zanimivi govorci in zagovorniki /Jravega načina življenja so bili tudi šporinlki, ki so na osnovi svojih izkušenj obiskovalcem predstavili zdravo prehrano ter seveda (jpozorili, da morajo šporiniki še bolj kol oslali pazili na svi^j jedilnik in ga prilagodili svojim športnim ak-livnosiim. Uspešen celjski začetek akcije se bo v mesecu februarju nadaljeval še v Mariboru in Ljubljani. ■vť j Ko smučišča končno konkurirajo termam ! LDS ostal, nekateri eldeesovci odhajajo - Kontič v Mariboru, Meh v Celju - Celjski župan I le podpredsednik, podpredsednica tudi Anka - Pet minut za počitek matere zemlje m I Končno smo dočakali dni, ko imajo terme in a^lala podobna naravna zdravifiUa konkurenco v smučiščih. Kot se za ta zitnski čas ludi i^iiodobi. Na vseh smučiščih, tudi na napečjih rta širšem regijskem obmo^H, na Goíleh in Ro^li, pa sexedii na szhcyajoči Celjski koči, upajo, da jim bo nctf zdaj zima boli naklonjena. Skupaj z upra\'ijald manjših smučarskih centnn- seveda najbolj apa/o, da bodo lahko .^prejeli mlade smučarje v času njihovih zimskih piKitnic Pa ni čudno, če bodo povs/)d. kjer l)odo lahko, sireljaU z wsemi to [mi. Precej streljanja dru^e vrsle je bilo v soImío na srečanju slovenske siranke liIgralnih demokratom Eni pravijo, da je bolj grmelo, kor pa je »{Hidaio*!. Predvsem ni padel dosedat^i predsednik Jelko Kacin. Je i>a nekaj vidn^ših članov šlo stopinjah nošena Mateja Ixiho\nika in zaimsiilo to straiiko^ Nfso pa vsi, ki so tudi poslanci, zapustili LI)S-sove poslanske skupine. Nekaterim se to zdi čudno, a tudi lo je politika. Dobesedno vsak svojo [Xit sta šla pred dnevi tudi velenjski tupan Srečko Meh in podtupan Bojan Kontič: prvi v Celje, dru%i v Maribor, /.'iti dan sta se dodajala d\a /mmembna do^dku in tupan. čeprav mu nekateri v opoziciji očitajo iiidi take zmoinosli. le ni mo^el »iMikriti/i obeh sam. Pa se je podiňsa wlenjske^a pristopa k zdruzhi »ini/evni-kov^ za kulturno presi()lnico Evro/X' udeležil podžupan, íupíw pit seje sveta celjske regije. Tu so nekateri napoveihvah kar Hiekulturno*i raz-prav(}. čeprav se nato vse skutkij ni kmčalo tako hudo. Predsednik je ixttal isti, slatinski tupan Bmnko Kidrič, čeprav so i'naf>ovedi gowrilet o 7iekakšneni i/udaru^ ki naj bi na čelo pri?mel celjskega zupa?ta Bojana Srota. Po .sami seji so nekateri »spraševalitf, kdo sije to sploh izmislil. Je pa celjski tu/tan fM)siaJ eden od j^odfiredsednikov (za osred- njo subre^ijo), kot tudi Anka Rakun za območje Saše. Na tej seji se Je precej razprave vrtelo tudi okro^ tretje razvojne o.st predvsem sewda o cesti. Ta cestna tretja as namreč- zadeva domala celo območje. Občutljivejši Je sicer .severni del od avstrijske meje preko Velenja do avtoceste Maribor-Ljubljaita in traso te v.s/ stoodstotno podpirajo. Ostalemu delu re^je ni vseeno, kje bo i>oiekal jiftni del: po trasi, kije dolgo ve-Ijala za edino, to je od konca vezne ceste s cellsklm zahodnim priklp/-čkoni I.ofHita [hmI celjskim hrllmjem in dalje íjxškemu in i^roti Dolenjski: aH pa preko Prebolda in Trbovelj, kot se zdaj nekateri močno ogrevajo. Celo Kozjanci in Obsoteljčani imajo dve iyiaiici: od DramelJ preko Setttjurja, Šmarja. Rogaške Slatine in Jhlun ca, ali pa od Dramelj preko Senljur/a in Plamne i>ri Sevnici proti Dolenjski. Oh tem pr<(viJo. da ta nedoločenost za južni de! trase ne sme ovirati začetka del na severni, saj med sabo res nista odvisna, '/elijo pa. da jih načrtovalci ne »zaobidejo«, ampak jih pustijo do besede, in ko tnuiji^ nekateri .še vedno občutek, da se tudi pri teh náčrtová-njih gredo nekateri igrice, so .se v Celju res začeli Dnevi komedije, ki v nekaj tednih privabijo v mesto ob Savinji sUn'enska gledali.kča z naj-boljsitni veseloigrami. Komedije so >*odigravajo<* sicer tudi v naši politiki, a od srca se vendarle nasmejemo le tistim na gledali.kkih odrih. Še tO: noc/f/, prvi dan februarja, rtiy bi za pet tnlnut ugasnili luči. Od 19,5$ do 20, ure naj hi naša mati zemlja počivala v temi! To naj bi bila še ena od akcij proti tratenju energije, Po.\kusiti ni greh. Drugo vrsto energije lahko v temi kar tratite! Mk na5 čas iniajt: časopbna-ziložDliki le ob áňť&ti Cera posa mednega izvoda ^ 1.25 €{300 STT) (8,S % odstopni ODV. 0.1 €{23 50 SiT^. ceis ifvoda brezCDV t.14 € {27650 STT)}. Pri ptaďu ielne Uridntttvft Borts ZakûSek (direHotk Slane Vov4( (odeovornl urednik). MIBna KrstiS-PbnjrK (pomoiïnica uiBdnlka), Jartez Piesmk. Tal^m PcMSporšeK. doiana Špegel ^vinaijl), Una Zakoâek (urednica radija). Janja KoSulalpegel (leOniSna uradnica), Tomaž Oeriak (cAUkDvalec) Protaginb: Nira Jug piopaganda), Sašo Konečník. Jute Berlfinilc (propagandisla). Siđežurijništva In upnv»: 3320 lilinii. KUrtčin 202. UlBfffi m 898 17 SO. tililai |(33) 887 48 43. TRn. Nova L8, Veënla. 02428-0020133854 E-nilb pressinascas^l Obf krnica In gral. prlprnt: Nai řas n^eTlshatrai SET Ofl. Naldab: 5 400 Nanarpêitilh foto^all In nKapBov m «ačanol Po 2âkcru o DDV le £as' uvr^an maď poizvođe iniiyTOTMnega ?naía)a kaiare sa p^ačuj» davek po iriisn socnj. Latn«lada SS Stavifc SEJE Polemično o osnutkih proračunov Šoštanjski svetniki v ponedeljek temeljito pretresli osnutka proračunov občine za leti 2007 in 2008 - Spremembe statuta, ki bi županu omogočile imenovanje tretjega podžupana, niso šle skozi - Vrtci dražji za dobre tri odstotke - Staršem se to ne bo poznalo, občini pa Milena Hrstič - Pfaninc Šošiirvj. 29. januarja - Letošnji proračun Obcinc Šoštanj naj bi bil težak dobrih 7 milijonov 550 lisoč uvrov. Približno SO iidsioi-k veda I. obenem pa ga je zanimalo, kaj je z naložbtí v trgovinski center, o katerem so govorili vsi kandidati za ižupane v Šoštanju, nič pa ni videti, da bi se na rem ptxlročju v Šoštanju že kaj dogajalo. Branku Sêvènikaqu (SD) seje zdelo nelo gično tolikSno povečanje sredstev za financiranje občine, »Krajevna skupnost .Šoštanj bi mt>rala imeti v proračunu poseben status, saj predstavlja samo mesto. >?alosino se mi zdi. da denarno skorajda ni prisotna,« je še menil. Ob koncu so vsi zatrdili, da je razprava o proračunu kako vostna. so pa. tako kot je ?.q v navadi. dali sTeiiukom čas do 5. februarja, da na proračun še podajo pripombe in pomisleke. Sestav-Ijavci računajo, da bi ga laliko v obliki predloga pripravili že za sejo konec februarja. Namero o tretiem podžupanu blokiral statut Spremeinba statuta občine, zato da bi lahko župan Darko Menih imenoval še tretjega podžupana v Šoštanju, pa ni bila sprejela, ker ta pri glasovanju ni dt> blla potrebne dvotretjinske večine. Župan želi namreč ob dveh podžupanih, ki jih je že imenoval, Vojku Krneži (SDS) in Dragu Korenu (NSi). imenovati še tretjega. Nobena skrivnost ni, da naj bi bil to \'iki Drev (Lista Viktorja Dreva), kije tudi predsednik krajevne skupnosti Topolšica. Čeprav združljivost obeh funkcij po Zakonu o lokalni samoupravi ni sporna, pa se svetnikom iz vrst opozicije takšno Imenovanje ni zdelo »higieničnoa /e zjiradi preostalih osmih predsednikov krajevnih skupnosti v občini Šoštajy. Podražitev vrtcev bo »prizadela« tudi oblino Ekonomske cene programov Vrtca Šoštanj (v 15 oddelkih je 245 otrok, ki so razporejeni v enote Kučka, Brina, Barbka v Šoštanju 1er v dislociranih enotah v Top4)Išicl in Gaberkah) so od I. januarja letos višje za 3,2 odstotka. Glavnino prispeva občijw. Taje lani za dejavnost Vrtca namenila 197 milijonov tolarjev, (919.000 evrov), letos naj bi jih 1.136.000 evnw. Plačilo staršev namreč določa Pravilnik o plačilih staršev zh prf> grame v vrtcih, ki razvrščastaršc v plačilne razrede od O do X. Po njem plačajo največ starši, ki sodijo v 8. razred, 80 odstotkov nomske cene programa. Takih je v občini Šoštanj le en odstotek, slaba polovica staršev (47 odstotkov) pa je bila lani v L ali 2. plačilnem razredu, kar pomeni, da so v poprečju mesečno plačevali za otroka v vrtcu K.500 tolarjev, 9 odstotkov staršev pa je imelo otroka v vrtcu brezplačno. Razliko med ekonomsko ceno in plačilno sposobnostjo staršev pa subvencionirajo občine iz javnih sredstev. Ta pa niso majhna. Ob obravnavi podražitev v Vrtcu Šoštanj je zalo svetnik Milan Kopušar »naložil« občinski upravi, da preveri, če držijo govorice. da st) v Vrtcu Šoštanj zaposlenim decembra izplačali božič-nico. Za prevoze v solo 326.000 evrov Občina Šoštanj je po površini največja med trcmi šaleškimi občinami. (Davnina otrok obiskuje Osnoviio šolo Šoštanj, vanjo pa se jih dnevno vozi dobrih (>(> odstotkov. Vsem učencem, ki so oddaljeni od šole več koi 4 kilometre (lahko pa tudi matîj, če je pot nevarna), je občina dolžna zagotoviti brezplačen prevoz. Ta naj bi občino letos slal 326.00 cvn)v. Pomol starsem ob rojstvu otroka Občina Šoštanj »se trudi« spodbujali število rojstev, za kar starsiza vsakega njenca s stalnim bivališčem v cjbčini. prejmejo po 100 evrov. Ker je te^.kii vnaprej predvideti, koliko bo n«)vih rojstev, v zadnjih letih jih je bilo med 80 in 90, so se v Šoštanju odločili, da za leto 2007 rezervlrajij nagrade z.a 100 novih rojstev, za kar bo v proračunu rezerviranih 10.000 evnw. Milan Kopnsar o >>poseb-nem« finaMciranju Zarje in Svoboile: »V občini Šoštanj smo pred leti sprejeli pravilnik o llnanciranju društev in se po njem tudi ravnali. V osnutku pa sta kar naenkrat pcv sebej izpostavljena orkester /arja in zbor Svoboda kol nekaj posebnega. Zakaj tie ludi gabrške kravje dirke ali šoštanjski pustni karneval, ki potečeta v občino daleč največ ljudi? Nič nimam proti, da se kakšna stvar iz pn>računapžaj spravil omenjeno občinsko podjetje, hkrati pa tudi občino, ki je jamčila za poslovanje Knga s svojim premozeiijem. Zaradi neplačevanja dolg(jv, ti so »težki* več kol 2 milijona evrov, pa se je to znašlo sedaj pod hipoteko. Novo občinsko vodstvo z županom Stankom Ogradijeni (Sl.S) jc vse upe naslovilo na Holding Slovenskih elektrarn (lISll), ki naj bi z odku- pom terjatev od Probanke poskrbel za izhod iz finančne krize. Na lanski zadnji seji občinskega sveta so tamkajšnji svetniki sprejeli sklep, s katerim so lISK doli> čili enomesečni rok za odločitev o odkupu 97-odstotncga deleža občinskega podjetja za proizvodnjo in dobavo toplotne energije, v tem času naj bi llSl: s Pro-banko sklenil dogovor o odkupu terjatev, kijih ima banka do Občine Ciornji Grad in zaradi kaie-rili sta blokirana poslovna računa občine in Enga. celotno občinsko prcmr)ženje s pokopališčem vred pa seje znašlo pod bančno hipoteko. Ker v Cjori^iem Gradu v določenem roku I3ÍS0 dočakali ugodnega odgovora IISH, smo županu Stanku O^iradiju, ki je bil v prejšnjem mandatu občinski svetnik, hoteli zaslaviti nekaj vprašanje. Med drugim nas je zanimalo, koliko sredstev je bilo z občinskega proračuna izplačanih Probanki za nekaj manj kot 555 tisoč evrov kredita, ki ga je za reševanje Lngovih težav najela občina? Koliko se je ta dolg z manjih al in če se je zaradi odplačevanja obveznosti sprostila katera od hipotek? Ali so se predstavniki Občine in gor-njegrajske Komunale res pogovarjali s kranjsko Energetiko Sava o najemu Lnga? Žal, je bil župan nedosegljiv. Po podatkih občinskega svetnika Andreja Presféníka (Sl.S), predsednika občinskega odbora za proračun, je do konca prete- klega leta Probanka prejela nekaj manj kot tisoč evrov javnih 11-nanc predvsem za p<ïkrivanje obresti. Ker pa je Probanka tožila r.ngo in Občino Gornji Grad je realno pričakovati, da bo morala občina odplačevati tudi obveznosti podjetja za proizvodnjo in dobaVit toplotne energije. Po inlormacije smo se obrnili še na nSl:. Zanimalo nas je, ali bo holding odkupil terjatve Probanke in vstopil v projekt kogene-racije pridobivanja toplotne in električne energije ali ne - glede na govorice, da naj bi odstopil od projekta. Tamkajšnja vodja službe komuniciranja Petra Rijavec nam je v odgovoru precej dvoumno zapisala, da se HSH zavzema za promocijo obnovljivih virov energije in je zainteresiran za dogradnjo kogeneracije na lesno bio* maso na obstoječi sistem. »Naredih smo investicijski pn>gram, iz katerega je razvidno, da edino do gradnja kogeneracijske enote za proizvodnjo električne energije omogoča dolgoročno ekonomično poslovanje družbe Engo in povrnitve vseh do sedaj nastalih rinaačnih obveznosti. Trenutno je podjetje Engo skupaj s IISE v fazi intenzivnega iskanja finančnega vira, ki bi soglasal s projektnim financiranjem opisane naložbe,* je še zapisala Rijavčeva. Doslej podržavljenih več kot 11 tisoč hektarjev zemljišč Moziije -»Na območju, ki sodi pod Upravo tnoio Mozirje, je bilo ljubljanski nadskollji doslej vrnjenih 11 tisoč 257 heklarjev zemljiSč. od tega 659X heklarjev gozda, 4657 hekiaijev kmetijskih zemljišč in 1496 hektatjev drugih zemljišč, kot so stavbišča, neplodna zemljišča in podobno,« je povedala predsednica komisije za denacionalizacijo na Upravni ent)ti Mi)Zioe Terezija Plamik, Kot je še pojasnila, vodi upravna enota postopek za vračilo 8987 hek-taijev, za vračilo 2270 hektaijev pa sta pristojni ministrstvi za kulturo oziroma za okolje in prostor, ker gre za zjivarovanti območje naravne ter kulturne dediščine- Upravna euoia je doslej izdala 14 deltiih dnji se nekateri spi'ašujejo, do kdaj ho mle' karna Cefeitt še sanmiojita? »To je težko napovedati, ker so vse opcije se odprle. Laiîko se /4iodi, da h(nno ostali sanioslojni./cio pogosto je v zadnjem času omenjeno povezovanje s Pomurskimi mlekarnami. Mi smo prve korake /e naredili in cakama na odgovor lastnikov, predvsem Pomurskih mlekarn, kjer so pred slabim mesecem spremenili lastniško sirukiuro. Projekt povezovanja z nami podpirajo tudi banke upnice.« PotiunTike mlekarne m.v za sedaj ptih izvajajo nekate}v izdefke. »Poslovno sodelujemo ze nekaj casa in tudi ocenjujemo, da bi bilo pove/.ova-nje obeh mlekar glede na raznolikost izdelkov najbolj primerna. V obeh imamo dokaj specializirano proizvodnjo, l.ahko bi jo šc bolj, saj bi vsak obrat proizvajal lisio, za karje najboljši. Mi smo zelo dobri v fermetuu in pri proizwidnji sira, Pomurd pa imajo sterilno dni-jo, sir, ki nam ni konkurenčen, namaze in še nekatere druge izdelke. ki jih Celeia nima. Po nekaterih /«-fiirmacijafi t krizi niso s a m o Ljuiiijanske miekarrte, amiHtk iudi {. elj-$ka, Z izsiuho naj bi spravljale v obup banfie upnice? »Te informacije držijo le delno. Tako kol minuli dve leli tudi leta 2006 ne homo zaključili pozitivna. Toda razlika v izgubi med ljubljansko. pomursko in celjskgli spremenili. Ocenjujemo, da bi celjska mlekarna morala poslovali pozitivno, če le ne bo kakšnih bistvenih sprememb.« Ljubljanske mlekarne naj bi reševale krta? Iudi z ni^o odkupno ceno mleka. Se boste tudi vi iniloćili za taksen ukrep? »Moram reći, da le zadeve temeljito pn)Učujemo, Ne bomo se odločili na pamet. Ne manjka nam veliko do pozitivnega poslovanja. V lem irenluku bomo vec pozornosti namenili stroskom dovo-za mleka, ki so bistveno večji od povprečja. Večjim proizvajalcem cene mleka nc bomo spreminjali. Karkoli bomo storili, bomo lemeljito premislili in se tudi s terenom dogovorili o tem.« /Napovedali ste nove izdelke» oboaaihev ponudbe, »Lani smo se lotili uresničevanja obsežnega projekta nalí>žb. Tden od prvih je bil nov polnilni stroj za tetrapak embalažo. Ta mesec in v začetku februarja bo na trgu cela družina izdelkov v omenjeni embalaži, katere preduosi so cepi. Tudi novo mleko z {>.5 odstbiiev in povečanje sprejema mleka, posodobili b vredne blizu 3,5 milijona evrov. [b je velik zalogaj. Prijavili smo se na razpis za diidelitev denarja iz skladov i:U in bili uspešni. Vse te investicije bomo izpeljali do oktobra. Oaka pa nas še ptjsodobitev skladišča z lastnimi izdelki, postavitev komor za zorenje izdelkov ter ureditev hladilnega si-letna.ff Os/ajafe pri enakem številu dobavite-Ijev? i>Ostajamo, čeprav imamo ponudbe tudi z drugih področij, a za zdaj nimamo možjiosli za sprejem novih klel Paka ultjuje svojo vlogo v velenjskem družabnem i^ivljenju. Njihova kavarna postaja vse bolj prepoznavna in dobro obiskana. *Se posebej dobro so sprejete naše sla^Ciee. pripravljamo jih v lastni slaščičarni- Prav uko se skušamo s kavarniško in gostinsko ponudbo čim bolj približali potrebam sodobnega človeka, ki si vse pogosteje želi le na hitro kaj pojesti, pri tem pa pazi, da je tudi takšen prigrizek zdrav. Zahtevnejšim goslom pa je seveda na voljo naša 'a la card' restavracija, kjer pripravljamo tudi vrhunske bankete, le pripravljamo ludi v prostorih naročnika. Povpraševa-r\je po tovrstni catering ponudbi je namreč v zadnjem obdobju zelo poraslo,« pravi direktor Hotela Paka Stanko Brtinšek. /a kolektiv Hotela Paka je bilo lansko po slovno leto uspešno. Uresniêiii so vse zastavljene cilje in ti so bili zelo visoki. Ce hočejo doseči dober poslovni rezultat, morajo namreč kar 60 odsti)lkov priliodkov ustvarili z gostinsko dejavnostjo (večina hotelov ustvari večino prihodkov 2 nočitvami), saj so nočiive-ne zmogljivosti premajhne, da bi zagotavljale rentabilnost, predvsem pa so velikokrat ovira pn organizaciji seminarjev, ki so njihova pomembna tržna nisa. Sprejemajo pa lahko le manjše skupine. Kljub temu so bili na tem po- SCairho Bruns^kp direktor Hotela Paka: « Pridobili bi radi vsaj se 25 sob." dročju lani zelo uspešni, pripravili so več k nudbo, tako kongresno (prostorsko in lchnolc> sko) kol gostinsko, zado-volini. Brunšek pravi, da bodo ta del njihove dejavnosti skrbno negovali tudi v prihodnje. v lanskem letu so pope-sirili tudi svoje weKnes storitve. Dodatno so ure-dih dve individualni savni 2 jaccuzzijem in z nji-niH zadeli v pi'ïlno, saj sta nenehno zasedeni. Z zmogliivr>stmi, ki jiii imajo. rasiL ki so si jo zastavili. iie bodo mogli več dosegali. Prav zato bi radi hotel nadgradili, lako da bi nočitve ne zmogljivosti povečali za vsaj 25 sob. *Poiem bi lahko organizirah tudi večje seminarje, srečanje, kongrese. Seveda pa imamo še veliko načrtov, o katerih pa, dokler niso potijcni. ne morem govoriti, » pravi Stanko Brunšek. Ob koncu leta so bili zelo veseli priznanja avstrijskega podjetja Cannex >Best quality award«- Ore za priznanje po izboru gostov ho tela, ki ga ti ocenjujejo v več kategorijaJi. Hotel Paka seje uvrslil med desei najboljših. Iz občine Šmartno ob Pok! Javna razgrnitev operativnega lolcalnega programa Ob že četni obravnavi Lokalnega operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za območje občine so svetniki na predlog župana Alojza Podgorška soglašali, da hi imeli možnost podati pripombe nanj tudi občani. Tako je v mali dvorani šmarskega kulturnega doma od včeraj dalje ta javno razgrnjen in bo občanom na vpt^gled za dajanje pripomb, mnenj in predlogov do 9. februarja. Lokalni operativni pmgram odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode je program koordiniranih ukrepov države in občin za postopno doseganje ciljev varstva okolja pred ob-remenjevaiyem zaradi nastajanja komunalne odpadne vode. S tem programom bodo dana izhodišča za normativno razporejanje, laktj v času kot kraju, 1er umno porabo Tinančnili sredstev, ki so trenutno na voljo Zii namene odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Izdelan lokalni program predstavlja dovolj natančno evidentiranje ter ovrednotenje potrebnih aktivnosti za dosego zahtev nacionalnega pnîgrama opremljanja aglomeracij do leta 2018. Osnutelc letošnjega proračuna višji za 20 odstotkov Smarški svetniki se bodo sešli na sejo sveta predvidoma v ponedeljek. 19. februarja. Na njej bod<> med drugim obravnavali osnutek letošnjega občinskega proračuna. Po ocenah bo ta na prihodkovni strani višji za d(»b-rih 20 odstotkov. Razlog za povečanje prihodkov je predvsem posledica spremenjenega Zakona o fman cira nju občin. Po slednjih bo občina prejela iz naslova dohodnine približno 65 od-stoik<3V več denarja kol v letu 2006. Obnovljene in urejene prostore zdravstvene postaje sije pred nedavnim ogledal generalni direktor Direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdrave, primarij Janez Remskan Tomažk v prodajo? Na nedavni seji so svetniki občine Šmartno oh Paki dali zeleno luč za začetek aktivnosti za odprodajo To-mažka v vaški skupnosti Slatine, kjer so pred dvema letoma našli arheološko najdbišče. Najugodnejšega invest i lorja bodo iskali na osnovi javnega razpisa. Pred njegovo objavo želijo sveiniki odločati o izklicni in prodajni ceni zemljii^č in tudi vedeti, kaj bo(do) bod<^či investi-toriji) počcl(i) na njih. Del denarja od kupnine oziroma skoraj 2^4 tisoč evrov naj bi t>bčina porabila za nakup šestih neprofitnih stanovanj v središču kraja. Območje Tomažka je veliko 2,4 hek-larja, v prostorskih aktih pa je predvideno kot območje individualne stanovanjske gradnje. Za zdaj je na tîjem predvidena izgradnja 18 objektov. Čaka še obnova pročelja Dela, predvidena v projektu obnove in posodobitve tukajšnje zdravstvene postaje, so v zaključni fazi. Zamenjali so okna in vraia. povsem obnovili sanitarije, na novo uredili urgentni prostor, delno so obnovili slrope, tla in instalacijo. Doslej so dela stala tisoč 420 evrov. P(îIo-vico denaija je zagotovila občina, ostalo polovico je pridobila na razpisu ministrstva za zdravje. Obnovili naj bi še pročelje siavbe. vendar b(îdo k temu pristopili letos spomladi. če bodo 10 dopuščala tudi sredstva. Potrebovali hi približno dobrih 29 tisoč evrov. mtp AKTUALNO Prenovljen največji Mercatorjev (enter tehnike in gradnje Največji Mercatorjev center tehnike in gradnje v Sloveniji se razprostira na 2627 kvadratnih metrih na Kidričevi 53 v Velenju - V njem je zaposlenih 35 delavcev - Ponujajo vse za dom Mira Zakošek Veler^je, 25. januarja - Merca-lorje v sklada s svojimi visokimi slandardi prenovil svoj največji Center tehnike in gradnje na Kidričevi 53 v Velenju. V njem ponujajo vse za gradnjo in dom. od gradbcno-insialacijskih materialov, hišnih aparatov in /abavnc eieklmnike in sanitarne keramike do kuhinj. Med prilo/noslno slovesnostjo, ki so jo obogatili godbeniki Rudarske godbe Velenje in Konovski ^trajharji. sla Irak prenovljenega centra prerezala predsednik uprave Mercatorja mag. Žiga Debeljak in podžupan Mestne občine Velenje Bojan Koiitic, ki je dejal, da v tem okolju podpiramo konkurenco. izra/ii pa jc prepričanje, da ho prenovljeni center dobro dopolnil pcmudbo in da ga bodo ludi občani lepo sprejeli. ?.iga Debeljak je povedal, da je Mercaior s 150 prodajalnami drugi trgíwec s teliničnim blagom v Sloveniji, velenjski Center pa največja Mercatorjeva irgovina s tehnično ponudbo, i/ra/ilje prepričanje. da bodo / hí^galo ponudbo priiegnili številne maloprodajne kupce pa tudi nabavnike \/. okoliške industrije, gosdnstva in ohrli. Mervafotjcf center v Velenju ž*^ prihodnje leto? Z mag- Žigo Debeljakom, prvim možem Mea'atorja, ki je, preden je prev/cl to dolžnost, delal v Slavnostni trak prenovljenega centra sta prerezala podžupan Mestne občine Velenje Bojan Kontic in predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak. Gorenju, smo na kratko poklepetali. Ta(e pivntna je za Velenje trt tudi za Mercfftor velika pridobitev, je pa prva, odkar ste začetku lanskega leta tudi v Velenju pretfzeli Kri no niahpfvdûjno niretxf? »Res smo veseli, da odpiramo prenovljen Mercatorjev ce nier tehnike in gradnje lukaj v Velenju. Prenovili in uredili smo ga v skladu z Mercaiorjevlmi standardi. Lani, ko seje lira vključila v Mercator. smo pridobili ludi enajst lehničnih trgovin, nekdanjih Urinih adutov.TalevVelenju je največji med vseîni, razprostira se na kar 2627 kvadralnih metrih in zaposluje 35 delavcev. Od danes je v njem tudi obogatena p«v nudba. kot sem /e dejal, v skladu /. Mcrcatoijevimi standardi. Tu hodo potrošniki našli vse nd la-bavnc elektronike, tehnike, pohiš-iva in opreme, gradbenih in iiisla-lacijskih programov, vrtne in agro opreme ter g rad nje. << Sle največji slovenski trgovec z btigaio j'ozpredeno maloprodajno mmèo4 Pod vašim okriljem delujejo tudi nekdanje Erine ti^govi-ne. kako ste zad-vodskega poročanja, intenzivno teče projekt izgradnje podatkovnega skladišča, prav tako se nadaljuje projekt harmonizacije poriv ča nj a za evropsko cen ira I no banko, ki posiaja s širit^jo poročanja vse pomembnejši projekt. Na področju upravljanja s tveganji so posebno pozornost namenjali novi evropski kapitalski ureditvi, ki jo je Banka Slovenije v lanskem letu začela postopoma prenašati v nacionalno zakonodajo. V okviru strateškega pjwezovanja so ostali pridružena članica Skupine Nl.fl. Na področju inlî^nriacijske iehnslovnosU in neodgovornosti. saj si človek ne more prcxlstavljali. da bi lako lahko poslovalo katero koli kolikor toliko uspe^nt) podjetje. Najprej se je zavlačevalo 7 gradnjo, poiem je bil objekt /grajen, pa nI bilo opreme, potem Je biJo kupljeno nekaj opreme, pa ne vsa .... čas pa leče. Na ministrstvu /a /dravje so sedaj sprejeli sklep {) najugiî d nejsem ponudniku opreme za nov kirurški blok na On-koioj^kem in:>litulu. Rok za dokončanje opremljanja prostorov naj bi hil največ tri mesece od píxlpisa p'i-gtxlbe. a je kmalu sledilo drugačno tolmačenje. Sedaj je rok raztegnjen do enega leta. Onkološki institut nikakor ne priàe âo prijaznejših delovnih pogojev. Naše naki>pjčene probleme v siJd-stvu je letos kar pošteno kaznovalo Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. Ib je v minulem letu sprejelo I56t) razsodb. Daleč največ razsodb. je zadevalo Turčijo, takoj za njo pa se je s 190 razsodbami na dnigcm mestu znašla Slovenija. Cas je, da vlada in «>dsrYo končno le us-peta zmanjšali st>dne zaostanke, zaradi katerih je največ pritožb na evropsko sodišče. lialijanska vlada je sprejela pred« log zakona, v katerem kakrSno koli /iinikanje holokavsla uvršča med zločine in predvideva poostritev za-pomili kazni za obsojene spodbujanja rasnega sovraštva. Generabia skupščina 7N pa je sprejela resolucijo. v kateri obsoja sleherno ^ani-kâîîje hoiokavsla. vse države pa po-živa. »aj storijo enako, Pred Evropo je spel ptičja gripa. Ibkraî so obolele ptice tiajprej zaznali na jugovzhodu madžarske. Četrtek, 25. januarja Diniilrij Kovačič (SDS), preilsed-nik parlameniame komisije, ki preiskuje razmere na državnem tožilstvu, je na tiskovni kcuilerenci dejal, da je komisija preverila izjave biv-kga predsednika republike Milana Kučana tih njegr^vem pričanju pred komisijo in ugotovila, da Je ta nekatere Í7javc spreminjaj, nekatere pa ustrezajo dejanskemu stanju". Njegov poslanski kolega in član komisije Miro Petek pa je napovedal, da bo preiskovalni konîisiji predlagal S{)()čenie Kučana in k(»prskega /upana Bc^risa Plipoviča. Kučan se je (xJzval lia te očitke in dejal, da vztraja pri svojih izjavah, od preiskovalne komisije pa vediio pričakuje. da bo preverila verodostojnost obtožb na njegov račun in zaslišala priče, ua katere naj bi se skliceval Boris Popovič. Poslanec SD Diišim Kiuner pa je kot član komisije D/, ki preiskuje razmere na državnem tožilstvu, protestiral proti načinu vodeîîja in predstavljanja dela preiskovalne komisije v javnosti. Njen predsednik Dimitrij KovaČič po njeg()vem mnenju zlorablja s-voj položaj, ko Javnosli sporoča vrednostne occnc v zvezi z zasliwnicm Ali Dimitrij Kova* čic res zlorablja poiožaj predsed' nika par-lamen* tarne ko* mfsjje? posameziuh prič. Nsijvečjo opozicijsko slrajiko je zapustil tudi poslanec in d(medavnega njen podpredsednik Matej Lahov-nik. V izstopni izjavi je zapisal, da je bilo preveč prikritega mcdsebojriega spotikanja in premalo odkritega siieniC'na - lako so nam Jo p{)kazaíe fotografije in tdevizijitki posnetki. In hilo Jih je ogromno - skoraj ni Mo medija, ki ne hi objavil v.vtíy kiíke vesiićke, seveda Uidi "v sliki". In m/ njej Je premier zasijal v drugačni !uci. Zakaj? Se še spomnite n^HianJ o iniimrfem SvIJenJu oheii naših predsednic kov; ko smo se odločali za predsednika države. Jih ni Í)tlo malo, ki so se obregnili ob 'pomanjkanje'partnerke Janeza IX Nedwmno so si pmv ti (pa verjetno še kdo) oddahnili, ko Je tabhidni časopis objavil novico o (izgubljeni) hčeri feaa Janeza, ki Je naenkrat /»«• tal bol/ topel, ljubeč. Tudi z Janezom J. do tistega večera v Cankarjevem do/nu ni bilo dosti dru^aœ, naio pa s-e Je odvila prava medijska senzacija v slogu: Kdo Je Urška? Ri m vprašanje niti ni bilo trelki (fí/govoriti. le zastaviti g«, saj .se zdi. da si javnost te%a teh. Ali pa so nas v to le preimčail? (íoiiA o Sle te velikokrat sll.sali, kako elegantna in lepa in oh in .\ploh je bila Jackie Kennedy. Pa mniar. kaj res vemo o njej? Nič. !.e to. kar smo videli na fotografijah aU i>osnelkih. In zato Je zunanji videz tako pomemben. Pred našimi oCmi seJe viziialno ta Camilla po .'in/rti princese Diane prelevila iz račka v laboda-Mediji p(VrebuJep dame v najvišjih krogih, ker ljudstvo potrebuje dame v najvišjih krogih. Strinjam se. da Je vizualni izgled, zlasti pri ljudeh iz vi.^oke družbe, nezanemurljiv. pa vendar, ali je pri prvih oziroma pravih damah edino "pravo " pravilo? Ko se rn/me vi-zazistov, .'^lilitov, frizerjev, modnih kreatorjev trudilo nekofia preobraziti r nekoga drngega, to počnejo zaradi zelene medijske eksploatacije. torej predvsem zaradi Javnosti. Slika nutra biti poptdna! Zato občudujem Hillary Gin ton; tudi ona se Je pred nasi mi očmi prelevila v urejeno sopotnico predsednika, a se na tej točki ni ustavila. /e r času mandata njenega moža Je pokazala 'višje" ambicije in to seji je te obrestovalo. Največ, kar lahko prva ali prava da-ma doseže. Je. da izkoristi dani položaj v svoj prid, in če g/v za humanitarno dejavnost. Jo bo imelo lJud.stvo še rajši. S tem pa tudi njenega mota - le kdaj Je nastala Jraza: za vsakim uspešnim mos^ ki stoji še bolj uspešna ženska ? A še vedfiozastavljam vpixÁ.sanje - zakaj ta potreba po prvi, pravi dami? (f/v za pridih katoliških vrednot o popolnosti moško-zen.ske-ga odnosa ali za p.sihfKinalitično lhx^knlo o psihološko "nestabilnih " ptKsameznikih. če ti rtiso vezani (z nezrnyšim spf)lom )? Ali političnim vel/akom, ki so v Javnosti označeni hn swnski. res kaj manjka? Ja. popolni partner, jxirtner. ki ga osnušlja, ozirt>ma kiosmišlja nwi. Pvrebn/emo joiogmfije nasnuganega političnega para, saj nas taka vizualna podoba očitno t>repriča o stabilnosti države in njene blaginje - urejen zakon.'^ki prislan je nujen za urejeno državo Zato komaj čakam na ameriške pred.^edni.ške volitve: kofhvpt i)r-ve dame, to amerikanizirano ustoličenje i^ypolne podobe, bo namreč na t>re'zku.šnji. saj bi se lahko z zmago Clintonove začel uvajati koncept popolnih prvih moz Bo to za Javnost preveč? Informativni dnevi tudi na LU Velenje V tem šolskem letu obiskuje šole in tečaje 1.630 slušateljev v več kot 70 programih \'€leiije - KJjub temu da je pri odraslih zaznati trend zmanjševanja zanimanja /a izobraževanje, v tem lolskem Iclu Sole in tečaje na ljudski utiiverzi Velenje obiskuje I.630 udeležencev, ki so vključeni v več kot 70 izobraževalnih prograroiîv. V sp< i m la dans kom semestru jih želijo se več spodbuditi /ja šolanje ob delu. Prilo/nosi za to bodo informativni dnevi, kijili bodo pripravili konec prihodnjima tedna, v petek in soboto, 9. in 10. lebruarja. prvi dan do poldne iii popoldne, drugi dan dopoldne. U dolezen d bodo lahkn dobili vse informacijo, povezane z brezplačno osnovno ioU) za odrasle, /a pro grame srednjega poklicnega in strokovnega iz<5braž.evaiiia (trgovec, kuhar. natakar, kiihar-natakar. voznik, administrator, ekonomski tehnik, vzgojitelj predšolskih otrok, gcwiinsko-turistični tehnik in prometni tehnik). Na voljo pa bodo ludi informacije za nekatere možjuisti j^iudija v višješolskih in visokošolskih prfjgramih. Ptxln^bnejšc intormacije in razpored informativnih dni po posameznih programih je zainteresiranim na Vi)ljo na spletni sirani www.lu-vclenje.si. ■ mkp V SREDISCU LDS bo podpirala razvoj Po sobotnem kongresu v LDS prepričani, da so resna alternativa obstoječi vladni koaliciji V velenjskem mestnem svetu pa bodo razvojni spodbujevalec Mira Zakoèek Sohnini kongres l.DS je bil zelo t^dcieven. lako zaradi veiikc podpore članstva predsedniku Jciku Kacinu koL /aradi odsU)pov ncka-lerih vodilnih in v /adnjcm obdobju tudi najbolj opa/nih ćlanov siranke. Mednje vsekakor sodila dr. Matej l.ahovnik in dr. Milan M. (\ikl. poslanca, ki sicer nisla biîa i/voljcna v tem okolju, « sta v preicklosii tesno sodelovala s tukajšnjim ob m očni ni odborom LDS. /a komentar dogajanja smo /.«prosili predsednika niesinega odbora LDS in vodjo svetniške skupine Í.DS v svetu Mesuie občine Velenje Draga Marlinška. Kaka /comentirate donojanje na soboUwnt ktmgmuî -Kongres, je bil predvsem prn-graniske narave, s sprejeljem mani-fesia smo potrdili predvsem svojo pDgramsko. svetovnonazorsko in ideološko opredelitev v poliliCnem prostoru Slovenije. Si)casno sia predsednik in podpredsednica stranke preverila svojo zaupanje med delegati kongresa. Več kol dvotretjinska većina je potrdila zaupanje vanju in / izvolitvijo podpredsednika dr. Dušana Kebra zastavila tudi celotno vodilno sirukturo. Delegati iz tukajšnjega pokrajinskega odbora Sai^a regije smo se odločali pn svoji vesti. Prepričani smo, da je LDS sedaj, ko je strnila vrste in sprejela kvalitetna programska izhodišča, laiiko resna alternativa obstoječi vladni koaliciji na drzavnoz-borskili volitvah prihodnje icto. Iz stivnke sta ÍTHiopiía dva iukaj' šttja itn na. mislim na dr, Mateja fMf)oyni/ z mag. like» sem prepričan, da se lahko dogovorimo in izpeljemo skupne projekte, ki bodo za Velenje pomembni in bodo zagotavljali hitrejši razvoj,« Pri tem niste bih'visto enotni, divt vosa ('hna sta nekako izstopila, ne sodelujeta v vaši svetniški skih Z zasedanja sveta MO Velenje, prvi z leve Drago Martinéek odločitev glede na to, da sta v stranki sodelovala le kratek čas. pri ljudeh upravičeno sproža številna vprašanja, ki jima ne krepijo ugleda, predvsem pa ne piíliiične kred ibi bio si L Kako pa bo vse tole vplivalo na delo tukajšnjeíía odbora LDS? »Ne bo vplivalo! Dn [.ahovnik ni bil izvoljen v Velenju, mag. Cvikl ima stalno prebivališče v l.jubliani. Mi smo imeli pred novim letom zbor članstva, iz našega odbora ni v zadnjem času nihče izstopil, tudi nadaljnjih izstopov ne pričakujemo - nasprotno - dobivamo številna vprašanja po elektronski pošli, kjer nas občani sprašujejo, kako se lahko včlanijo v LDS. Prepričan sem, da smo in se bomo našo ekipo osvežili s kvalitetnimi posamezniki in posameznicami ki so sposobni sodelovanja i vsemi, kadargre za korist našega mesta in za ljudi, ki živimo v Velenju,« Kako pa komentirale dogajanje v sviti/ ^fesrfíe občine Velenje, vka^ terena ste odločilno vpelit »LDS je izstopila v lanskem letu iz koalicije zaradi nespoštovanja koalicijske pogodbe pri županu in Fraîicent Avbc^skon^. Razrez svetniških mcs( v sveiu Mestne tibčine Velenje je pokazal, da lahko Liberalna demokracija v svelu MO Velenje odigra pomembno vlogo pri konstituiranju sveta in razviîjnih vprašanjih, projektih in dogodkih, pa ludi pri oblikovanju in porabi proračuna. Vsekakor pa lahko spodbujamo parlneije h kvalitetnejšemu sodelovanju, tako z leve kot desne. Nekateri pravijo, da smo pomemben jeziček na tehtnici, jaz pa tnislim, da smo lahko razvojni v/podbujevaiec. morda celo koordinator aktivnosti v naslednjih letih, /družili želimo vse sile in ruoči, da bi Velenje potegnili iz nekajletnega razwijnega zaostajanja. Stopicanja na mestu je dcv volj. potrebujenîo ríov razvojni zagon. seveda pa bo potrebno vse skupaj tudi kadrovsko uskladili, da bomo lahkťí delo tako zastavili. Ti> rej skupaj / ostalimi strankami, ki niso želele v kt^alicijo SD-DeSUS, smo ponudili sodelovanje županu. Menimo, daje lo prava pot. če ho čenio Velenju dobro. Ca župan ne bo - kol do sedaj - gledal samo preko svoje lastne strankarske op- P in i, mislim na I.abovnika in /fostnikm)? >»Res je. Matejevega izstopa ne bom komentiral, ker ga v svetniški skupini tudi sam ni niti poskusil, ne želel pojasniti, sam izstop iz stranke pa pri nas. v mestnem od-bi^ru LDS, ne bo povzročil niJbe-nih nevšečnosti, saj v našem odboru ni bil vključen v organe. Glede Ilostnikove pa moram reči. da smo giede na njeno zelo kratko kilometrino v politiki pričakovali malo več potrpljenja, spoštovanja in posluha n dogovarjanje in razutnevanje. Prepričan sem. da hi si med nami lahko nabrala veliko znanja In izkušenj m delo in življenje, žal pa očitno še ni sposobna sprejentali Umskega dela ID spoštovati demokratičnih odločitev. Samostojni skoki in i/leli v politiki niso na dolgi rok nikoli bili uspešni. Pet minut ptw>rnosli, ki jih je v zadnjem času bila deležna, bi s svojim konstruktivnim delomv sveiniški skupini stranke, zaradi katere je sploh bila izvoljena v mestni svet, nedvomno lahko i/datneje in kvalitetnejše nadoknadila.^ Proslavili 55 let delovanja Radioklub Hinko Košir Prejeli srebrno in zlato v petek praznoval -plaketo od ZRS Vesrtd Gfinsek Prav je, da se ob tako pomembni obletnici spomnimo začetkov in ustanovitve kluba. V petdesetih letih prejšnjega stoletja seje skupina elektrik a rjev neko D ko podrobneje začela zanimati za razvijajočo se radiotchniko. zato so tudi stopili skupaj, zbrali moči in ustanovili svoj radioklub. Glavni pobudnik ustanovitve je bil Ilinko Košir, po katerem sije klub rudi nadel ime. Za prvega predsednika so izvolili Janka Kaudika. ki je takoj začel z delom, saj so kmalu organizirali osnovni tečaj radio tehnike, izdelali več sprejemnikrw, oddajnike... Vse pa žal ni teklo tako gladko. Kaj kmalu so se namreč člani kluba spopadali s številnimi selitvami. ki so ogrožale njihov obstoj. Toda k sreči se je vse dobro izteklo, tako da Imajo danes svoje prostore na Kopališki »Upam. da bn sedaj nekaj časa mir,« pravi Janez Terbovšek, današnji predsednik. Veliko razlogov za slavje so našli tudi v številnih uspehih na ra/nih tekmovanjih, predvsem pa so ponosni na polne police piïkalov in dipbm z domačih in mednarodnih tekmovanj, na uspešne povezave s celo Lvropo in na svoje kanale na satelitih. Ponosni so torej nase, na svoje delo. na vse uspehe in konec koncev na svoj obstoj. V petek so se torej spcjmnill vseh dogodkov, ki so zaznamovali klub. Prav prijetno pajilaje presenetil sekretar zveze RaditJamalerjev Slovenije Drago Grabenšek, ki je Ter-bovšku p(>delil srebrno, društvu pa zlato plaketo za kvalitetno delo, Seveda so ob koncu sledile čestitke vseh prisotnih, kar je gotovo dobra vzpodbudil za nadaljevanje. Imajo kar nekaj načrtov: »V prvi vrsti bi radi pomladili oaš kJub m širili tehnično kulturo med mladimi, nato pa bomo delali skupaj s tekmovalno točko na Golteh, kije za naš klub pomembna pridobitev.« je še razložil predsednik. S svečane seje Zdenka Dobnik: »Prispevek znaša nekaj več kot 208 evrov na mesec.* Država najprej dala, nato vzela Dopolnitve zakona o socialnem varstvu »oklestile« družinskega pomočnika, a vrnile nekaj denarja občinam Tatjana Podgoršek Država je julija leta 2004 naložila na pleča lokalnih skupnosti uresničevanje pravice do izbire družinskega pomočnika, / njo pa hkrati omogt>-Čila nekaterim brezposelnim osebam možnost zaposlitve. Leto in pol kasneje si je premislila ter to socialno kategorijo oklestila. 2K. januarja je namreč stopilo v veljavo dopolnilo zakona o socialnem varstvu» ki je na področju pravice do izbire družinskega pomočnika prineslo kar nekaj sprememb. Med njimi izstopajo spremembe pri odločanju o prispevkih invalidnih oseb, njihovih zavczancih za preživljanje ter občin k plačilu pravic družinskega pomočnika. Do sedaj je pravico v celoti financirala občina, po novem pa morajo -odvisno od premoženjskega sianja - za delo pomočnika prispevatli tudi invalidi oziroma zavezanci za preživljanje. ž^enka Dobnik. ki se na Centru za socialno delo Velenje ukvarja s tem področjemje povedala, da so nekatere spremembe pri »vpletenih« povzročile veliko nejevolje» centrom pa je država s tem nalo žila novo. obsežno in neprijetnti naltfgo, ki jo morajo izvesti najkasneje do 15. februarja letos, "Največ slabe volje je pvzmčiteliili odpadkov. Bi^ljše bo ločevanje, nižji bodo strtjški prebiranja iti sortiranja. Nisem velik opiiinisl. da bo ločeno izbiranje (Odpadkov doseglo viîijo raven v naslednjih dveh. irch letih, Mcorda pa, saj nas bodo k temu prisilili sinoski. Ti bi)do za nevestno ravnanje i odpadki visoki. Tudi mi bomo imeli ^e veliko dela,« je odj>f>vnril .ledovnicki. Izgradnja zbirnega centra Pri leni jc imel v mislih izgradnjo področnega zbirnega cemra. k izgradnji katerega naj bi že pristopili. V njem bodo /brane ločene odpadke in ostanek odpadkov prebirali, sortirali, preostanek pa vozlJi v Celje, »S tem bodo stroski odlaganja v Celju in iransptirta bistveno nižji. Od izvajanja te dejavnt^sii si obetamo manjši profit, s katerim bomo siroske minimalizi-rali.« Predelave odpadkov na zbirnem centru ne predvidevajo, ampak samo začasno skladiščenje sekundarnih surovin, ki jib bodo vozili do končnih uporabnikov, načrtujejo pa skladi- Marljan Jedovnicki Sčenje nekaterih nevarnih odpadkov, kot so olja, akumulatorske kisline. Za slednje naj bi izvajali postopek nevtrali/.acije. saj je dokaj enostaven. Stroški bodo zanesljivo višji Kaj pomeni i.idvoz odpadkov v (.'clje in izgradnja zbirnega centra za vsakega občana. lokalno skupnost? Bo sioritev zato dra/ja kot je doslej? » Vse ima svojo cono. vse je strt>i5ek. Ta bo zanesljivo viiyi. Lokalne skupnosti tako morajo prispevati za ureditev odlagališča v Celju določbi- Slovenija Je z ekološkimi otoki kar dobro opremifena. Po po-datkih jih ima Ljubljana 1500, Maribor 800, Koper 380, Celje 254, Slovenske Konjice 170, Velenje IBO in Kranj 120. Postavitev ekološkega otoka stane 2900 evrov, letno vzdrževanje pa dodatnih 530 evrov. ne zjieske, koliko bodo poljjžnice višje za občane, pa v tem trenutku ne vem, ker nimam na voljo podatka o ceni odlaganja v Celju. Vsekakor pa bo potrebno slroške storitve gledati bolj celovito. Celjsko odi aga life jc urejeno po vseh standardih in normativih in bo seveda tudi zaradi tega strosek višji. Bolj celovito in dosledno bo piitrcbno pristopiti k ločenemu zbiranju, tudi bio odpadkov. leh doslej nismo zbirali, jih je pa smiselno. Ti so predvideni za kompostiranje. Kompo-starna je ena od mcv.nosli za biološki) razgradljive odpadke» so pa se druge.« Ekološki otoki po določenih merilih Po mnenju nekaterih so rezultati ločenega zbiranja odpadkov slabs! od pričakovanj zato, ker so ekološki otoki predaleč od povzročiteljev odpadkov. Po za-go-tovilih Marijana Jedovnickega so ti razdeljeni v prostoru po določenih nierilih. Ptî zakonodaji je treba ekološki otok namestiti na 300 do 500 prebivalcev, v praksi pa je to odvisno od razpršljivosti naselja, »Lahko ima vsaka hisa šest ali osem zabojnikov, vendar mora vse to nekdo plačati. V Šaleški dolini smo iskali najboljše rešitve med razdaljami in stroški. Tudi v tujini glede ekoloških otokov niso bogati." Po zaprtju ostane vzdrževanje Kfj smo Marijana Jedovnickega vprašali, kaj se bo zgijdilo po letu 2008 z obstoječim odlagališčem v Velerýu, je povedal, da bodo začeli postopek zapiranja. Do takrat jih čaka še rekultivacija površitíe. nekaj horiikulturne zasaditve, nato pa vzdrževanje in monitoring - izvajanje nadzora vplivov odlagališča na okolje, /a to bo potrebniii vsaj 15 let. Neloievan je odpadkov - streznitev sledi Letos nova okoljska dajatev za mešane komunalne odpadke bo krepko udarila po žepu tiste, ki polnijo le en zabojnik - Znesek bo odvisen od količine neločenih odpadkov Tatjana Podgoršek Po nekaterih informacijah naj bi letos v Sloveniji dobili novo okoljsko dajatev za mešane komunalne odpadke. Ta naj hi spodbudila ločevanje in zmanjšala normativ za volumen komunalnih odpadkov z zdajšnjiii 60 litrov na z^jolj 20 litrov na t>scho na teden. Nova predvidena okoljska dajatev naj bi - po napovedili - bila usmerjena predvsem v občane in izvajalce javnih služb na lokalni ravni. Oboje bo poskušala spodbuditi k doslednemu izvajanju ločenega zbiranja odpadkov, s čimer se bo močno zmanjšala količina mešanih komunalnih odpadkov, ki jih je treba odlo-zjli na odlagališče. Sredstva, zbrana z dajatvijo, bodo dobile v celoti občine za gradnjo in izboljšavo sistemov za ločeno zbiranje odpadkov, pa tudi za ozavešča-nje ia motiviranje ljudi. Zabojnike bodo opremili $ čipi Nova dajatev bo zahtevala določene prilagoditve. Današnji sistem zbiranja Zoran Podič temelji na standardiziranem volumnu mešanih odpadkov, kar pomeni, da tisti, ki ločujejo, plačujejo enako kot listi, ki ne. Po uvedbi dajatve naj bi bilo drugače. in sicer naj bi tisti, ki bodo loče-vali odpadke, plačevali manj kot tisti, ki polnijo Ic en zabojnik. Za to pa ho po irebno volumen nastalih mešanih komunalnih odpadkov meriti in zagotoviti slcdljivosi količine, fo naj bi omogočila opremljenost zabojnikov s čipi, ki bodo preko računalniške mreže omogočili spremljanje količine odpadkov. Ko ho smetarsko vozilo pri posameznem upd tega, koliko mešanih odpadktw bo v njihovem zabojniku. Predpisan volumen mešanih k j^oje ludi zaposleni,« pravi direktor Zdravstvenega doma Velenje dr. Jože Zupančič. Daje resiako, je poirdila pacientka Aleksandra Borovnik. »Razlika je ogn)mna. Zelo lepo so uredili, moram jih pohvahti.tf Zdravstvena dejavnost se je v času prentwe odvijala v levi polovici slavbe. Klub hudi prostorski stiski, s katero so se so»Ta bo vključevala posodobitev medicinskega labt>ralorija in otroškega dispanzeija,« je dodal i^upan Šoš- Uradna predaja je bita v torek. Poroba Ocrrvo i^lCCkrr eevi CC. 177 4,4^ Si ha ^ »mee&âna wvnv^cr^ft PriTCir ntcrmethMéÇâ isrB£u na esncï«« mđeK«» »mf - i? m«9ednl EljniBC^. SOf^ "q dan se 01 2C07 2raia 14,0367% EOM wsprgiriani, fte wvrr«n<1o»wrnonti iiTtfiun« Še dva nova razloga za žursFiesto! 1. ob posebni ponudbi na tri letne obroke (1 « plačate takoj, 2. čez eno leto in 3« čez dve leti) 2. boste s seboj odpeljali še LCD TV ali i-POD Živahne barve karoserije in notranjih materialov, klima, dve zračni blazini, električni pomik prednjih stekel, daljinsko centralno zaklepanje, CD radio; oprema Techno: avtomatska klima, potovalni računalnik, ogrevani, električno pomični vzvratni ogledali, bočni zračni blazini, priključek za dodatno avdio napravo, od 9,327 EUR (2.235.122 SIT). PordFiesta the difference AC Mlakar Cesta Simona Blatnika 18. Velenje, tel.: 03/ 898 56 70 tanja Darko Menih, Zdravstvena postaja Šoštanj je bila namreč zgrajena pred .^2. leti. Pred tremi Icli so v njej i/:vedli prvo fa/o p(v sodobilev, šlo je /a urediiev sanitarij in logopedske ambulante, /ji kar je tistikrat KO odsUîlkov potrebnega denaija prispeval Zdravstveni dom Velenje, preostanek Občina Šoštanj. Do lakrat pa so v prt>slorih postaje izvajali le nujna vzdr/evalna dela. Sodobne ambulante pridobitev za zdravstveno osebje in paciente. Za novince 716 prostih mest Novosti v šolskem letu 2007/2008 na Šolskem œntru Velenje ni - Informativni dnevi 9, in 10. februarja -480 mest v Viáji strokovni šoli Tabana Podgoršek_ Minuli pelek je minislrslvo za solsrvo in šport objavilo razpis za vpis v prvi letnik srednjih šol za šolsko leto 2007/2008. Na Šolskem centru Velenje (ŠCV) so razpisali 942 vpisnih mest, od lega 761 za novince, 196 za dijake, ki bodo nadaljevali šolanje po programih poklicno-tcliniskega izobraževanja, in mest /n dijake, ki se željo vpisali v maturitelni lecaj. No vosti v letošnjem razpisu ni. kajti program ptiklicno tehniškega izobraževanja (5»2) avtoserviser tehnik se čaka na poinJitev na strokovnem svetu. nOe ga bodo potrdili. bomo vanj vpisovali kandidate za naslednje šolsko leto,« je ptwe-dala Gabiijola Fidl«r. šolska svetovalna delavka na Splošni in stro» kovni gimnaziji èCV. Bodočim dijakom in njihovim Gabrijeta Fidler: "Razpisanih je približno toliko prostih mest kot v tem Šolskem letu." starijem bodo predstavili posamezne programe, jih sezoaniU s pogoji izobraževanja, předali najaktualnejše informacije na informativnih dnevih. Ti bodo 9. in 10. februarja, in sicer v pelek in v soboto dopoldan ob 9. uri. v petek popoldan pa ob 15. uri. Rok za oddajo prijave za vpis v srednješolske programe je 25. marec letos. »Kandidati, ki nameravajo svojo prijavnico oddali v športni oddelek gimnazije, morajo do 21 februaija posredovati dokazilo o izpolnjevanju posebnega vpisnega pogoja na solo, v katero se nameravajo vpisati. Kandidati, ki se nameravajstiii mest v programu strojni lehjiik; v Poklicni in Iřliriiskl šoti za storitvene dejavnosti je v razpisu za vpis predvidenih 154 me s L Največ v progranïu trgovec (52). po 28 v pmgramih turistični tehnik, ekonomski tehnik, 26 prostih mesije v programu oskrbnik in 20 v programu pomočnica gospodinje - oskrbnice; Splošna in strokovna gimnazija je objavila 170 prostih mest, od lega v pn^gramu gimnazija 120, v špi>rincm oddelku 20 in .^0 pmstih mest v pmgramu umetniške gimnazije. fakulteta za logistiko €elJe-krš| 0nÍv#nlf«tBÍ iffwdtl VosIsHkci sisf^mov (redni in izredni Studi] v CELJU in KRŠKEM) - viMkoiolskt «trokovnl itvdii Ootpod«rsk«i In fekriiika logUHko irednivCEUUln KRŠKEM) [izredni Sludij v Celju, KrSkem in Tržiču) pgkulteta za logistiko Univerze v Mariboru vabi no informotivne dneve zo vpis kandidatov v študijske programe logistike v študijskem letu 2007/2008. Infor mali vnl dnovli • Petek, 09. Februar 2007 ob 10. uri in 15. uri v CEUU in KRŠKEM. • Sobota, 10, februar 2007 ob 10. uri, v CEUU In KRŠKEM. 03/Í2 85 302 ali 07/48 80 744 Elektronska posta: Fl@uni^b.sl Spletna stran; http://fl.uni-nib.si/html/ IMI^JUJ Figura ostaja aktualna tema Odprli mednarodno razstavo 14. delavnice Slovenija odprta za umetnost - Dela 33 avtorjev tvorijo pestro ustvarjalno paleto \>knje • V (îaleriji Velenju so v peick, 26. januarja, odprli razstavo Sl(ivenija odprta za umci-nosi. 14. mednarodna likovna delavnica Slovenija c^dpria /a umet-nosi 2e Ireije Ido t>prcdeljujc figuro v sodobni umetnosti sveta. Letos jo tvori 33 avtorjev \i 9 držav svela. Prav vse avloijc in njihova dela je na otvoritvi ra/slave, ki jo je uradno odprl 2upan Srečko Meh, predstavila unicinostna kritičarka Anamaríja Stibilj Sajii. Udeleženci tokratne likovne delavnice, ki so tudi lokrai usivar-jali na Sinjem vrhu nad Ajdovščino, so prišli iz Avsirije, Francije, Ilalije, Madžarske, Hrvaške. Nizozemske, Rusije in Slovenije l.er dveh pokrajin: Koroške in 1'urlanijc. Slovenijo zastopa 10 avtorjev: Ivo Mrsnik, Nikolaj Beer. Viktor Sest. Nejc Slapar, Taja Ivančic, Irena Jeras-Diniov- ska. Daša Simćic. ípela írohec. Knver Kaljanac in Karo! Kuhar. Figura se v delih izoblikovanih avtorjev in v po^jledih in izpovedih mladih predstavna na veliko načinov. V nekaterih delih Je fi-uurn prisotna v eksplicitni pojav-niisti, v drugih prepletena z morda cclo bolj prevladujočo krajino ali inlerierjev, pop-arla, muliimedije. la muliikullural-nosl. odprtost za slogovna ob- dobja in prijetno ustvarjalno ok«>-Ije. je avtoije animirala v predajanje notranjim intuitivnim iniciativam v barvi, materialu in multimedijskih reneksijah. f»]*igura oslaja aktualna tema in jc nosilka komunikacije z glodalcem in ambasadorka intimnih sporočil posameznika v viAinlni obliki,« smo izvedeli na otvoritvi. Udeležence je izbralo 7 mednarodnih selektorjev. Anamarija Siibilj Šajn. Milena Korun Božiček, Luis Rapela. Renate Chris* tin, Julia Snikkers. Armin Cîue-rino, Kari Vouk. Razstava iz Velenja potuje še v Idrijo in Radovljico. Pri nas ho na ogled vse do 2S. februarja. ■ bé Anamarija Stibilj Šajn je vodila po razstavi in prav o vsakem sodalujočam avtorja povedala veliko zanimivih stvar/. Etno-jazz abonma navdušuje Sobotni koncert skupine Brina pravi užitek - Za razprodan abonma zanimanje letos večje od prostorskih možnosti Velenje - Lansko leto je Kiijiž-nica Velenje ob veliki finančni in moralni podpori prvič razpisala tako imenovan Etno-iazz abonma. 'Ja si je z izbranimi kon-ccrti. ki so bili vsi po vrsti vrhunski. pridobil dober glas. lii let os je aboiuna presegel vsa pričakovanja. Kot nam je povedal Vlado Vrbic, direktor Knjižnice Velenje, so se kljub temu, da so vedeli, da bo obnova doma kuliure končana, odločili, da abonma ie naprej izvajajo v dvorani centra Nova. 'Ib pa predvsem zato, ker je v njej mogoče urediti «kavarniško« vzdušje, kije na tovrstnih koncertih res primemo, /aio so kupili kavarniške mize in stole, ki jih za vsak koncert razporedijo po vsem prostoru. Na mizah obiskovalce pričaka tudi napitek, za vsak kon-cerî pa pridobijo sponzorja, lako da je ponujeno vrtiunsko vino bre/.plačno. Poleg tega je letos zanimanje za nakup abonmaja preseglo vsa pričakovanja. Prodali so jih kar 160. pa bi jih še lahko, a so morali zaradi prostorske omejitve prodajo zaključiti. Kljub icmu zh vsak po Skupina Brina je na sobotnem koncertu navdušita povsem poino dvorano centra Nova. same/en koncert prodajo šc nekaj kart za dodaine sedeže. V letošnji sezoni so se v Etno-jazz abonmaju, ki sla ga programsko zasnovala Sa^o Sonc in Urška Šramel Vučina, zvrstili že trije vrhunski ktnicerti. V ntwembru sí) bili glasbeni gostje ena naših naj- boljših pevk Alenka Ciodec in jaz/, kvartet, v decembru je navdušila jazzovska komorna skupina odličnih slovenskih glasbenikov z inienoni Bossa de Nova. Prav tako veliko navdu^nje pa je v soboto požela skupina Brina, ki nosi ime po pevki Brini Vogelnik, Predstavili os tak« novi album Pasja legenda kol prejšnji (prvi) album Mlado leto. Poleg ljudskega gradiva, ki ga je pevka Brina uporabila pri oblikovanju besedil, so pri nastajanju albuma pomembno vlogo odigrale tudi avîiïrske pesmi. Prav vsak član zasedbe - vsi so vrhunski glasbeniki - pa je lahko na plošči dodal k svoj avtorski pečat, kar pride še posebej do izraza pri nastopih v živo, kjer Brina dokaže, da so najboljši v živo šc bolji^i. Publika, izjemno pisana druščina ljubiteljev dobre glasbe, jc navdušenje zjiala preliti v aplavz in glasne vzklike odobravanja ... Naslednji koncert v etno-ja/j: abonmaju bo 24. januatja, ko bo nastopila Jararaja, marca bodo gostili Krik Marenče kvintet, aprila pa se Campe. Ce ste letos zamudili, drugo leto premislite. In če bo slo tako naprej, bo treba poiskati nov. večji prostor za abonma, ki zapolnjuje eno največjih vrzeli v kulturni ponudbi Šaleške doline. ■ bé Barbarini Prasvetovi Jutri ob 19.00 bodo v Galeriji Velenje odprli razstavo del mlade slikarke Barbare Jurkošek - Razstava bo na ogled do 28. februarja Velenje - Na razstavi v Galeriji Velenje btîdo razstavili 20 del iz ustvarjanja mlade slikarke Barbare Jurkovšek - njen opus z naslovom Prasvett>vi. Ob razstavi bo izšel katalog z repn>dukctjami íjí besedihnn kustosinje Milene Koren Božiček. Barbara Jurkovšek iz Dola pri IJubljani je v letu 2006 /iikJjučila študij slikarstva na AJcademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorici Metki Krašovec in dr. Jožefu Muhoviču, Podiplomski študij opravlja na isti akademiji. Imela je že nekaj samostojnih in vrslo sku-pins ki h razstav. Zanimiva slikarka je predvsem zalo, ker dela po klasičnih slikarskih postopkih. Prepoznavna je po barvni občutljivosti. Minimal i stične nadrobnosli postanejo v njenem prezentiranju velike, pomembne in neformalnt> opredeljene snovi estetskega čustvovanja. Danes ta sistem razmišljanja ni posebno pogost, ker vse deluje na globalnem, kjer se izgubljajo ptnln^bnosli o drugačnosti in posebnosti. Jurkovškova se giblje po poti prehajanja iz realnosti navideznega v irealnosi ustvarjabie dražljivosti. Geometrijske matrice so posejane z redkimi a učinkovito zaznavnimi ploščinskimi, kubistično prerezanimi telesi, ki poosebljajo krajino 2 dorisanimi ilu^jami otroške preprosto sti. Dosega izčiščenost likovnega dela v strukturah narave. Prepletanje preteklosti, vizualizacija pa v sodobmïSli. Shka postane vizionarski prikaz očem nevidne realnosU. ki pa skozi doživetja Jurkovškove poslane nova resničnost predvsem s sredstvi teksture. Vabljeni! fCOI^OJSTA Športna infrastruktura Urban Novak Skoraj hi lahko /c svi^e ko/itmne poimemna/ saj se/h)- da jih inúUjam v uredni^(\v iz razUčnih prrřdehy Evrope. Tokrat Je hita kohtmna poslat/a iz iialtjanske Mine v Ihlo-jmiih. kjer Je doma sfnuàifije in zimski sponi. Lokalne znaal-nosil majhnega $iOrskeiia kraju iO osnoxu za celotno industrijo, ki ima popohio podporo tako v lokalni skuptUKsd kot v regiji. Nikjer nI videli sledu o učinkih raznih biri)kruiov In nuravovarsive-uiko\\ ki hi nasprotovali vsaki najmanjši spremembi v okolju, kar Je tako značilno za slovensko okolje. Ognnnne povrf;ine visokogorskih pašnikov in travnatih zaplat so prepletene s proi(ann. povezo' valnimi cestami, umetnimi zajezitvami, avionwhll.'iklmi cestami, napravami za zasnetevanje pro^, fiondolami In sedeinlcamt K^-slcc. ki so stisnjene v ozke aJpske doline alf t}a postavljene nu vrh prelazov, svoj skopo odmerjeni prostor delijo s športno infrastrukturo (bazeni, drsališča, zimsko kegljanje, za tekaške smučarje. sajikališča...}, ki spremeni zas^mno vaško nnîno življenje v dodajanje, ki privablja stari) in mlado. Prebivalci vasic, kamor se stekajo velike mase zUnskih športov zeljnih ljudi, se. vsaj na glas, ne pritozi/Jejo. Zavedajo se, da Je potrebno potrpeli skozi celotno sezono, če želijo preživeti. Vladanja v športno infrastrukturo so velika in se skoraj vedno tudi obrestujejo. Največje vprašanje seveda posedi v naravno okolje za fiotrebe urejanja športnih prog. Večinoma so to premišljeni posedi, ki spo.UitJ^o naravo ali pa Jo vsaj želijo kvalitetno dop{)imti. Na vrhovih najvišjih ^ora, od hnier seje mogoče smučati v dolino, stojijo sodobni objekti, postavljeni za fXitrebe sedetnic. ali pa restavracije, kjer Je mogoče obedovali. Vsi po vrsii bi pri nas 'padli' pri pridobivanju kulturmmrstvene^a soglasja. Nasprotovanje odgovornih pri postavitvi s(HÍobnih objektov v naravno ali pa celo v neokrnjeno naravno okolje Je naravnost neverjetno. Spet in spet se i}(mavijaJo i.ui argumenti, iziiovori, če hočete, daje nesprejemljivo pix^e^ati v naravno okolje s sodob-niml objekti. Italijani so pri fcm veliko Ikjij ptypusiljivi in posiffitmi ne nasprotujejo brez konkretnih razlogov. Zato Je mo%oče videti v Dolomitih neverjetne pro^e in doživeti osupljive razglede z vršacev. To pa je razlog, ki privablja turiste, ti /w pomodno /xmiagajo li> kalnim prebivalce/n />reti\eil. In v italijanskih AlfHih boste srečali precejšnje število Slovencev, ki namesto na slovenskih smučiščih preživijo zimske počitnice v Italiji. Sem jih ne priženejo cene, ki niso nič nižje kot pri nas. sem Jih ne prižene hrana, ki nI nič bolj.ša kol pri nas. Prižetie jih lumudlta, ki omogoča fireživeti aktiven dopust z vrsto akiivnosti. v katerih se laJiko udejstvajete tudi. če ste se recimo poškodovali pri smučanju. Nihče ne preganja zabave željne mladine, nihče se ne Jezi, če stoji na vrlm gore tudi žičnica in je v dolino speljana smučarska proga. Seveda se mi zelo težko primerjamo s stanjem v Dolomitih, še težje pa bi po.'iploševali in trdili, da se v športno injrastruku/ro nič tte vlaga. Se\'eda se, a odločno premalo za potrebe, kijih razvijajoči se športr/i centri zahtevajfi. To /Hnnanjkar/je odločnega vlaganja v šporifu) infrastrukturo, ne samo v rimske objekte temveč tudi v objekte za dn/ge športe (omenimo samo problem z izgradnjo ali pa vsaj obnovo nacionalnega nogometnega štadiona), je treba iskati v logiki gradnje, kip narekuje kapital. Ker pa .^e kapital gilylie tam, kjer Je največji zaslužek - in to je trenutno v sta-novartjski gradrtjl - se na račun velikega povprašewnja t>o stanovanjih zanemarja vlaganja v o.íW/o infrastmkturo. Ko pa se bo stOr novanjski trg zapolnil in .ve bo imprtiševanje po stanovanjih znižalo in s tem tudi višina dobička, se bodo investitorji obrnili v druge gradnje. In med temi bodo pntv gotovo javfd šport//i objekti, ki so lahko simbol posameznega kraja ali pa mesSta. Investicije privatnih investitorjev v športne objakte bodo razbremenile tudi mestne In državni proračmi ter mogoče daie turizmu nov zagon. Mogoče bimto dočakali podolme fuysege, kot Sfm>Jim sedaj priča v ostalih alj)skili državah, kjer visoko v gondi v neokrnjeni naravi postavljajo sodobne objekte, ki nudijo modernemu človeku možnost aktivnega oddiha. Seveda ima pregovorna sloven.%ka neprožnost in nejuipustljivost pri posegih v naravo tudi svojo zelo pozitivno plat Na račun omejevanja posegov v naravo se rtamreč ohranja nedotaknje/ta narava, ki Jo znajo ceniti tudi tujci, predvsem ti.stf iz turi.'itično najbolj razvitih krajev. Mi pa moramo najti p/uvilno ravuove.y'e med raivito.^itp .^portfie ifi/rastrukture, kot Jo zahteva moderen človek, in med ohranjanjem nedotaknjene nara^^e. nikoli saini 107,8 107,8 MHz R/UDOJSKO IOO i/I\S@POsOGl Éň©Z/^tSI Novice na več »koncih« Glasbene novičke Informacije so danes dragoceno iržno hl^igo. So denar, trdijo mno^i. Naša radijska in časopisna hii^a si prizadeva, da bi poslušalci Radia Velenje in bralci Našega _ Casa pridobili čiin već lakih informacij. ki bi jim prišle prav pri lak^niři in drugačnih odločitvah, za vcćjo os vcščenosi, / reklamnimi oglasi pa tudi prihra-nek kakšnega evra. Nai^i propagandisti Nina, Jure m Sašo že vnelo zbirajo informacije za kmet<> valce in vrii-čkarje, strnili jih bodo v /elcTii prilogi. Izšla bo predvidoma 22. februarja. Vsak dan v radijskih oddajali poročamo o aktualnih dogajanjih v naši bližnji in daljni okolici, tudi na časopisnih straneh pos-kuSamo »ujeti« v besedi in sliki čhnvcč lakega, kar bi zad ovc v Ijilo »nase« obcinsivo. Novice k H M' '4 ^ Ji Janez P/esnik • postaf Je upokojenec objavljamo ludi na interneinih siraneh. pa na Pianelu. K temu naj dodan^o ie nekaj novičk. Najbrž ni sle zg rušili povabila k sodelovanju za izbor naj osebnosti. To bomo leios zbirali vsak mesec. Jutri (v petek) bomo radostni in tudi ža-losini- Radostni zaradi tega. ker bomo del dneva lahki) preživeli zunaj hiše. žalostni pa zalo, ker se bomo poslovili od našega Janceka (Janeza Plečnika). Postal je namreč upokojenec. Pa i^e eno pomembno obvestilo: naslednja številka Našega časa bo izšla dan pred kulturnim praznikom, v sredo. Redakcijo bomo zaradi lega zaključili v ponedeljek. 5. febru-aija. ■ tPv foto; vos ž^ák) ... na kraMco... LAIBACH Jutri (2. februarja} s koncertom v Zagrebu začenjajo drugi del evropske turneje Volk. ki bo potekala po vzhodni in jugovzhodni Evropi. Na turneji predstavliajo svoj osmi album z naslovom Volk N'TOKO Ljubljanski raper^e objavil neodvh ser) £P 2 naslovom E^rypro-slam. Na njem je osem pesmi, ki so bile posnete v zadnjih dveh letih. Glasba je nastala z improvizacijo. NToko pa si je privoščil izlet v svet psihaedelije. stone-meka in rx)ised. hkrati pa je ohranil prvinski hiphop. podkrepljen s spevnimi melodijami. ALYA Njeni spremljevalni zasedbi se bo pridružil nov član. k? bo zamenjal zaradi preobilice obveznosti preobremenjenega dosedanjega basista Anejd. Novega basista bo Alya izbrala preko avdicije, za katem se §e vedno lahko prijavite na nask)v dvdiciia.music<^mai-l.com. EMA 2007 Danes se s predstavitvijo prvih dvanajstih skladb začenja letošnja EMA. Jutri se bo predstavilo še drugih (jvar)aist izvajalcev, finale pa bo v soboto. 3. februarja, ko bomo izvedeli, kdo nas bo zastopal na letošnjem Evrosongu v Helsinkih. TINKARA KOVAČ Končno je znan (prestavlieni) datum izida njenega najnovejšega albuma. Peti studijní album z naslovom aOa bo uradrx) izšel 22. februafja. prav na deseta obletnico skladbe Veter z juga. s katero je Tinkara tudi začela svojo glasbeno pot. Noise V Mladinskem /.iva, naj v čeirtck. 1. Icbruaijn. oO 19.55 Uo 20. ure ugasnejo luči in lako pla-nclu privo-pet minul pi> čitka v temi. Akcija je namenjena opozorilu politiki, da je nujno povečan ućinkovitosi rabe energije in zmanjšati človekov vpliv na pi>dnebne spremenibe. so za-v pozivu. Nc ^rc Ic za varčevanje energije za pel minul, ampak za pritegne lev pozornosti političnih vi>dUe-Ijev. "Oas je. da politiki začnejo ukrepati in preprečevati tratenje energije." so zapisali v organizaciji. 1. februar so izbrali, ker naj hi na la dan medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC), ki deluje v okviru Združenih narodov, objavil oov<3 poroCilo o podnebnih spremembah. Hiter porast C02 Ogljikov dioksid se v atmosferi veliko hitreje kopiči, kol so predvidevali znanstveniki, kar pomeni. daje vse manj casa za boj s klimatskimi spreniein-b a m i . Novi izračuni s postaj za opazovanje al mosfere po vsem svetu so razkrili, da se je koncentracija CO2, najpogostejšega to p log red nega plina, v letu 2006 povzpela do rekordne stopnje. Znanstveniki so zaskrbljeni predvsem /jto. ker porast ni so-razjneren z enakomernim porastom človek kih emisij. Tako se strokovnjaki bojijo, da nove ugotovitve nakazujejo na to, da gli>-halne lemperaiure gozdovom, zemlji in oceanom preprečujejo absorbira nje ogljikovega dioksida, Trenutno kar polovict> Čliivei»-kili emisij ogljikovega dioksida absorbira narava, vendar pa se strokovnjaki bojijo, da bo zviševanje temperatur zmanjšalo to sptîsobnosl narave. Španski modni oblikovalo nopovedaii vojno anoreksiji Većina španskih modnih obli» kovalcev. med katerimi je tudi lastnik znane konfekcijske hise Zara. je napovedala vojno ano-reksičnemu trendu na miîdnih brveh. ki ga običajna dekleta oponašajo, da bi bila podobna manekenkam. Pogodbo o novih merah oz. velikostih ženskih oblačil so podpisali spansko mitt i slrstvcf za zdravstvo in trgovske hiše, kot so Corieficl. Mango. Kl Cone Ingles in Zara. V skladu s pet« letno pogodbo v iz-lo^.bah ne bo več oblek, manjših od Sle-vilke šavost- Odkrili so namreč, da kofein stimulira rast majcenih las-niii meáiíkov na glavi moških, ki pričenjajo izgubljati lase. Izkazalo seje, da k(ïfein preprečuje delovanje kemikalije, za katero je znano, da poškoduje lasne mešičke. Ugotovitve bi nedvomno lahko privedle do novih oblik zdravljenja moške plešavosti. Neomejeno pitje kave s ciljem, da bi preprečili izgubo las. seveda ni rc$ilev- Zdravniki namreč pou-daijajo, da bi za dosego primerljivega uCijika moral moški dnevno zau/.iti okoli 60 skodeDc kave, kar pa je smrtno nevarno. Zato zdravniki želijo izjiajti sredstvo, ki ga bo mogoče nanesli na lasišče in tako doseči enak učinek dek)vanja. Pošast ÎZ globin v japonskem morju je plaval živi fosil • redek morski pes z latinskim imenom Chlamydosela-chus anguineus- Ribo. ki po vi- dezu spominja na ne povsem posrečeno mešanico med morskim psom in jeguljo, so opazili ribiči iz japonskega mesta Numazua. Stvor, ki je poginil kmalu potem, ko so ga ujeli, je bil dolg približno en meter in šestdeset centimetrov. Strokovnjaki menijo, da je na morsko gladino za^el iz globin, kjer še vedno bivajo bilja, ki spominjajo na polasti iz grozljivk. Chiamydoselachus anguineusi sicer bivajo na globini 600 nieinw in skoraj nikoli ne zaidej<î na povrSje. Kadar priplavajo na dan, ponavadi nikoli ne preživijo. Videnega morskega i»a - šlo naj bi za samico - so na gladino najveijet-neje prinesli močni morski tokovi. Pošast iz globin ima sest nenavadnih škrg in precej razmetane i>sire zobe. Njena najljubša hraiia naj bi bih lignji in ribe. Samice naj bi mladiče nosile dve leti. Fosili so stari že X0 milijonov let, kar pomeni, da je morski pes na planetu vsaj toliko casa. Bo kava ozdravila plesavost? Znanstveniki trdijo, da bi lahko v kavi našli i ključ dtî skrivnosti, kako ozdravili p le- & Svobodnjak Matej LahovnOc je svoje izkušnje iz svetniških klopi prenesel v poslanske. Po tem, ko je postal neodvisni svetnik v velenjskega občinskem svetu, bo zdaj še neodvisni poslanec v državnem zboru. Odprta meia Mejni prehod Pavličevo sedlo je čez zimo zaprt. A to ni nikakršne ovira, da se les ne bi veselo valil iz Zgornje Savinjske doline v Avstrijo. Glasne ženske Po tem, ko ženske v Saši »nosijo hlače« že na marsilcaterem področju, so se združile še socialne demokratke tega območja. Ustanovile so svoj klub. Ne ie, da bodo lažje kljubovale moškim. Za xdravje Na trgovskih policah nas vse pogosteje vabi ponudba različnih izdel* kov za zdravje. A kaj ko se nam zdravstveno sta* nje poslabša že, ko pridemo k blagajni. Dokazovanje Kot kaže bi nekateri v Sloveniji Evropi radi dokazali, da je kultura močnejša od politike. Da ne pozna meja. Vsaj lokalnih ne. In za Evropsko prestolnico kulture kandidira skupaj pol Slovenije. Kaj je vec Za Šoštanju naj bi veljalo^ da bo šestica »pokopala« osmico. Veliki bodoči blok 6 »ubogo staro« Osmico. Napoved Velenjski pokriti bazen naj bi končno odprli konec februarja. Vse dosedanje napovedi so bile prvoaprilske. Popisovalci Popis nepremičnin je lahko za lastnike res nevaren. Saj nas zdaj že policisti opozarjajo, naj bomo pazljivi, ko nas obiščejo popisovalci. Vprašanje Na poseben literarni natečaj naj bi avtorji poslali svoja sanjska videnja sveta. Se vam ne zdi, da imajo pri tem natečaju prednost politiki?! Dobrodelnost v dobrodelnih akcijah se običajno izkažejo dobri ljudje. In redki posamezniki, ki imajo precej pod palcemi REPORTAŽA Kroji arhitekturo stroka ali denar? Zbornica za arhitekturo in prostor bo marca v Velenju postavila na ogled izbor realiziranih del iz obdobja 2000-2004 - Klasično vprašanje individualnega investitorja, ki bi ga radi arhitekti presegli: imate kakšen tipski projekt? Milena Krstfč • Planine Vřlei^e, 23. jsinuarja • Datum srečanja šaleških arhitekiov, ki so ga pripnivilj v vili Hcrbcrstcin. bilo pa je drugo lako, ni bil naključno i/bran. Polekalo je na dan rojstva velikejia slovenskega arhiiekia Jožeta Plečnika C23- januar ÍR72). -Na leni srečanju boma rekli kakšno o pomenu regijskih odbo rov pri delovanju Zbornice /a ar-hitekiuro in pn>sior in o promociji stroke tudi ^ pomočjo medijev. Posebej vesel sem, da so v ireljcm regijskem r realiziranih del iz obdobja 2000-2004 in ga uredila v obliki razstave, ki jo bodo marca postavili v Velenju, kot poskus nuđenja nekakšne pasivne izobrazbe prihodnjim investitorjem in občanom, kijih ta del zanima. I.aična (arhitekturna) javnost je namreč zaradi števila objektov, ki jih gradi, najb<îlj »problematičen« del naročnikov. Prav pri individualni gradnji, kije najobsežnejša in najbolj posega v prostor, se da napraviti največ, menijo arhitekti. «Sam si ne bi upal trditi, da tipski projekti nls{> dobri, in še matij, da so dobri samo nan>čeni projekti, ampak kJasično vprašanje investitorja individualne gradnje je: ali imate kakšen tipski projekt? Na nek načijD je to razumljivo, saj je povezano s pričakovanimi sir pozitivno energijo se je izkazala predvsem Marija Alatič, ki je s svojo ekipo In popolno podporo ravnateljice Tanje Ceh-ner pripravila nepozabno kitarsko doživetje. Naj končani z besedami žal zaradi bolezni odsotnega kolega Mladena Buci ča. ki jih je poslal vsem udeležencem našega dvodnevnega srečanja: »Naj žjvi ECîTA« ■ Monika Krajne Štih v Sest mest v skupen »boj« za prestolnico kulture V Mariboru podpisali dogovor o skupni kandidaturi za Evropsko mesto kulture Volenje - Pred tednom dni je podžupan MO Velenje Bojan Kontič v konferenčni sobi Mestne hisc Rotovž v Mariboru skupaj z župani mestnili otičin Novo mesto. Maribor. Murska S<")bota. Ptuj in Slovenj Gradec p(fdpisal dogovor o partnerstvu pri kandidaturi za naslov liv-ropska kulturna prestolnica leta 2012. Najspomnimo, da je bil Sklep o pristopu k partnerstvu v projektu l.v-ropska kulturna prestolnica 2012 pri svetnikili in svetnicah MO Velenje potrjen na januarski seji sveta MO Velenje. Mestna občina Velenje se bo lako skupaj s petimi drugimi mestnimi občinami vzhodne kohe-zijske regije kot partner prijavila na javni razpis Ministrstva za kulturo za nominacijo za naslov »llvropska kulturna prestolnica« Aa lelo 2012«. Nosilka prijave za nominacijo bo Mestna ob^m Maribor kot največje mesto »vzliodne kohezijske regije«. V okviru Evropske kulturne prestolnice 2012 bo Velenje prevzelo koordinacijo vsebin na po dročjih industrijska dediščina, arhitektura, literatura in otroški programi. Delovne skupine, ki so jih oblikovali v vseh šestih mestniii občinah, imajo te dni ogromno dela, saj morajr> obsežno dokumentacijo pripraviti in (prevesti se v angleščino) do konea februarja, ko se bo treba prijaviti na razpis Ministrstva kulturo. Kolje /£ znano, naj bi se na razpis prijavili tudi MO Celje in morda tudi MO Ljubljana. ■ bs «»«ÉAS Zgodbe iz šolskega nahrbtnika Kdaj je « v v hrosc državni sovražnik (23) V razred je stopil upravitelj Hafner. prekinil pouk in rekel; »Naš največji sovražnik niso majski hroi^či, kol smo doslej zmoino mislili in ki smo jiJi uspešno polovili. icmvcč kolcirsd-ski hrosčlff Pri icin jc pomembno pogledal po ra/jedu, da bi videl, kako je učinek novice o novem dr/.avnem sovražniku deloval na pit)nirje in pionirke. Tovarišica Silva jc skromno pri-píímníla, da pionirji ne vedo. kaj je koloradski hrošč. »llja,« je dejal upravitelj, ki je na vprašanje komaj čakal, saj jo bil na celodncvneni tečaju v Šmarju, kjer so o lem izvedeli vse. »Koloradski hrošč je žuželka, ki smo jo v našo domovino dobili skupaj / okupatorjem. Samo da je priáej ^ele lela 1944, leio dni pred koncem vojne. Tako!« oK.aj pa če okupatorja ne bi bilo, bi ludi brošča ne bilo?« je vprai^ala lo-varisica ponižno. »Hja! Cc bi se vojua končala lelo dni prej, pri nas koloradskega hrošča /agolovt) ne bi bilo!« Osupnili smo. Napoved ni>vega sovražnika je bila tako prepričljiva, da smo vsi učenci obsedeli z n> kami na hrbiu in pozorno poslu-^ii, kaj bo zdaj. Upraviielj se je se spomnil, kaj je slisal na lečaju, in nadaljeval: rkKí>)oradski hrošč leže jajčeca, ii^ katerih se izle/.ejo ličinke, ki lahko naenkrat uničijo vso zadružno ujivo krompirja. Etia sama ličinka štirikrat na leto izleže na tisoče in tisoče jajčec. Po- mislite, dragi pionirji, kakšnf^ korist državi naredi listi, ki uniči enega samega koloradarja, pomislile!« Kurjo polt smo dobili ob misli na to korist- »IJrošče bo treba polovili, ličinke pa zmečkali. Pionirji spomnile se ua pionirsko obljubo. da boste /vesti sinovi naše domovine, zlasti sedaj, ko je tu državni sovražnik št. l. Tako!« "A na naso njivo tudi lahko prileti ta koicrabji sovražnik, tovariš« sije upala vprašati KJakočer- jeva Rozika, ki je bila s kmetov in ni razumela, zakaj sc poiegujemo samo za zadružne njive. »Seveda, mala moja! Ne reče se knlerabji. temveč koloradski hrošć. Zato, ker jc prišel i/ drŽave Kolorado v Ameriki, ves! Naša naloga jc, da reSimo zadružne njive, ki so naše skupno dobro. Kmetje se bodo že /naàli.« «A tako, kot je rekel tovariš Tito: «Snadži se!«, je bevsknil Preskarjev Ladko, ki je imel strica pri partizanih inje to lahko rekel. Nič ni odgovoril upravitelj, le tovarišici je pokazal neko stran v «Pioniiju«, ki naj bi se jo naučili na pamet. Tovarišica Silva jc prebrala: »Ne veš, kdo je. ki zdaj nam v škodo gre. ki mu čez vse je drag krompir"? Jc hrošček zli doma v Ameriki, prišel v livropo jc na pir. Mi gremo za njim na lov. Vsak picmir ponosen bo. ko štel bo k mrtvim hrošček nov.tf Ljubko pesmico o koloradarju smo se res nauCili do dne, ko je Slekla akcija uničevanja hrošča. / l^dkoni pa. s katerinî sva vedno mislila iiaprej in ne samo za tisti dan, bi rada delala nekaj takega, s čimer bi kaj zaslužila in ne samo na leh brezplačnih šolskih akcijah^ Denar sva potrebovala za kino, za svilene in gajstne bonbone, za raj-henburško čokolado, pa tudi za svinčnik barvice, ki sva jih imela obrabljene do konic, in za ravnilo, skozi kaiercga se je lahko videlo, in za lak glavnik, kot ga je imela Perčcva Maja, ki ga je zvijala po mili v<îlji, pa ni počil. Takrat sva na vratih kmetijske zadruge zagledala plakal aCIo sada«, ki je i>d kupoval zdravilna zelišča, potrebna za izvoz. Ponudba je bila mamljiva, ker je plakat zagotavljal prinos itelju nekaj dinarjev, po drugi strani pa bi s tem pomagala tudi državi do dragocenih deviz, če naj naša država v prvi petletki poslane težka industrijska drŽava in ena najbolj go sptjdarsko ra/vitih v Evn^pi. S ten) bi vestno izpolujevala pitjnirsko obIiubt>. Dve muhi na en mah! »Nabiranje zdravilnih zelišč bo za naju Življenjska priložnost, da izpolniva pionirsko obljubo in da nekaj zasluživa!« je vzkliknil l^jdko, koje izračunal, koliko bo dobil samo od šmamičnega perja. Toda najprej je bilo treba brezplačno pobrati vse koloradske liiošče na zadružnili njivah. ■ Pisatelj, ki ni hotel biti sodnik Marjan Marinšek Pogovor z Marjanom Marin-škom. pisateljem, prevajalcem in zbiralcem, ki je *padcl« v kon-leksi galerijskih večerov v Šoštanju in je bil minuli petek zvečer, ni bil čisto običajen pogovor Predvsem ni bil predviden kot predavanje ali dokazovanje, kaj vse je Marjan Marinšek že ustvaril. /e v začetku pogovora se je razbila navidezna stena med nastopajočimi in publiko, zalo seje ustvaril spontan krog. v katerem so sodelovali vsi. Da jo bil dodatno glasbeno popestren, sla poskrbela Suzana Ilcbar in Jernej Marinšek, da je izzvenel tudi bolj prisrčno, pa gostitelj večera Zavod za kulturo Sošiaty. Pogovor je vodila Milojka Komprcj. V prostoru, ki ga zapolnjujejo razhčni ustvarjalci, se ime Marjana Marinška pojavlja v rajiličnih vlogah: kot zbiratelj, ki literarno ustvarja s pomočjo raziskovanja, in hkrati organizator razstav, ki skozi te razkriva blago in znanja širšemu slovenskemu prebivalstvu: diplomiran pravnik s pravo-sodnim izpitom, ki je skozi biro kraiske postopke ustanavljanja kulturnega cenlra v Velenju postal ludi njegov prvi direktor in seje zaradi kulture podal na pot kul-turnega dclavca. ustvarjalca, prevajalca in pisatelja in ki je zaradi citer, ki jih je nekoč igral in so mu ljubeč spomin tia dom na K<ízjan-skem, pt)Stal tudi glasbeni produ-ceni in ustanovitelj slovenskega ci-trarskega društva. Tako pravi Ma-riušek sam. Eno je rodilo drugo, obijje pa tretje. Marjan Marinšek je tistim, ki ga poznajo, lahko svetel zgled- Je lik delovnega, učečega in spimtanega človeka, ki z veliko mero srčne kulture nevsiljivo izvablja iz okolja inlormacije in jih obogatene posreduje nazaj v okolje. Je človek, ki nosi svoje otroštvo s seboj in sc je v vsakem trenutku pripravljen sp«)mnili na otroka v sebi in mu dati prostor, pa naj bo to v liku Pike Nogavičke. Ostržka ali pa Robinzona i/ stvarnosti. Maijan Marinšek je tisti. kije prvi na slovenskem zbiral Cîasparijeve razglednice in jih že večkrat razstavil, iz podstrešij in Marjan Marinšek v družbi s prodekanom Jožetom Pribožščem (foto: Milojka Komprej) odložene krame pa je bil sposo ben izbrskati jaslice, tiste stare papirnate, ki So bile p osnova, ki pa jo /. malo truda nadgradimo. Goba ima lahko stranske uCinke. zdravilne moči C) imenu društva « je kar dolgo odločalo. »Ko smo disali za besedo marauh, je bila meni in dru- Na ustanovno skupščino je prišto kar 40 tfubhetjev gob. Sli. srečanja m podobno. Imeli so le vsak svojo ljubezen do narave, do gob In medsebojno prijateljstvo, ki jih je konec koncev pripeljalo do prijetne spremembe. Pred časom seje namreč zbralo nekaj ljubiteljev gob. ki so sklenili. da bodo ustanovili svoje društvo. To so uradno storili v peick, saj so potrdili vse ti»čke dnevnega reda 1er soglasno izvolili predsednika Jožeia Lekšeta, podpredsednika Bfýana (jlavača ter določili posameznikom še preostale funkcije. izko da ho lahko deli) nemoteno polekalo. Na skupščini je bilo večkrat sli- jev. «Mi v gobarskem drus>ivu se bomo poskusali vseh načel in pravil. IÙ zavezujejo gobarje, držati. Tako se bomo najlažje vključili v naravo in z njo živeli. Clre pa tudi za to, da želimo dvignili kulturo sobivanja z naravo ter vplivati aa gospodarno nabiranje gob in gozdnih sadežev,« je svoje načne predstavil Jože. Prizadevali si bodo namreč, da ne bodo nahiralnisko društvo, ki tekmuje, kdo bo nabral več gob, temveč se nan^ravajo z gobami bolje spo-zjiati, tudi s tistimi, ki niso užitne. Jože je prepričan: ^O gobah lahko povemo veliko zanimivega. gim prav všeč. Odmevi so bili zelo pozitivni,« je razložil l.ekse. Kaj je marauh. v Šaleški dolini vsi vemo, vendar to ime ni znano. »In mi bomo to spremenili. Ime bomo ponesli izven meja Šaleške doline, po vsej .Sloveniji in morda čez uieje naše dežele,« je še dodal predsednik. Medse vabijo vse, staro in mlado. 1'dini pogoj menda je. da mora član v naravi uživali. Drušivo ima uradne ure vsak ponedeljek od 18. do 19. ure v Bistroju Lajna v Starem Velenju. Posianiie ludi vi "marauh*. KRVAV) DIAMANT (Blooa Divnond) Ui i2l30 SO.N( iS:20 ItslO 21r00 Z3!S0 PÍ.SO offiiwi hatobwfc laikurcsma. AmiaVsite VtsrvCVí*«" >^23 fl OALIICA ^ 1 I QUfEN m 16:00 18:20 n-M J 2^:00 PE.50 BOg ČUDNOKOTRKajA Strgi^er s^'^p^^^^cti«»} mait. Fiction ijtOO sa NE 17r3« 20:00 22tl0 pe.so 11 I 1 t I SKRIVNOSnUSUD (The fnsůffd 17:10 19) SO 22^ PE.SO t t t t s « TVm^AS CTurisias} lé:SO 19t00 21ilO 23:20 P&so n i)-:? o n n r • c^-c: <-< u Zdravju naproti blizu 900 udeležencev Polzêlâ - Planinsko društvo Polzela je pripravilo že 25. po vrsti pohod na <îoro Oljko. Na tradicionalni šport m>rckreativni prireditvi se je zdravju naproti podalo blizu 900 udeležencev iz vseh slovenskih krajev. Na poli jih jc spremljalo pravo spomladansko vreme, na cilju pa sta jih čakala čaj, kj so ga morali udeleženci plačati, zastonj pa je bilo trdo kuhano jajce. Podelili so tudi posebna priznanja listini, ki so se udeležili vseh petindvajseti h pohodov. Taki so bili štirje: Štefan in BoÂo Jordan, Milan Jelen in Nandi Cllavnik. ■ Tp Pohodnike je letos spremtjato pravo spomladansko vreme. Gremo na Havaje 2 Današnja zgodba o tlavajih se začne na sončni petek, 19. 1. 2007, se pravi ne dolgo lîazaj. Tudi tokrat se je druščina 4.^ gozdovnikov in gozdovnie nekaj pred 15. uro zbrala pred velenjsko Rdečti dvorano, od koder so se polni novih pričakovanj podali na pol proti 'Havajcm'. Prav tako, kot teden poprej mlajše CîCî-je, je tudi starejše čakal krajši vzpon do osnovne šole na Paškem Kozjaku. kjer je bilo naše zavetje pred močnim havajskim veirom. Za začetek naše nove dogodivščine smo oiganizaiotji pripravili spoznavne Igre in prvo presenečenje za udeležence le-te. In kaj je bilo presenečenje? Nič drugega kol to, da smo vse udeležence zimovanja pomešali med seboj v nove vode. saj smo želeli, da se CîCî-ji iz 6 velenjskih čel in CKi-ji iz novo-starega rodu. Rod Mudi potok iz Šmartnega ob Paki, bolj spoznajo in družijo med seboj. Po spoznavnih igrah in večerji je sledil nočni *oricntirlng* v okolici osnovne šole in planinskega doma, Ko so vse ekipe prehodile pot *orientiringa\ smo v telovadnici šole nadaljevali kviz Male la-bo miške g lav'ce in okoli 24 ure odšli spal. Sobotno julro seje za večino za-čelo prehilro, za ostale pa se je ittahi. BAIILON (BsM) «■bjii mlinmúmdln lui^bi Sili torrvl. NOČVMUZE^ll (M!|hrA( me Museum) 1 SO.Ki AMKAUPrO ^Apoca^u] tiPI« od no»« mu* CkMvte. utcmiicllm. samlekunaa*, KMtaUft, wmsttha DKUBO^* Ml» UllCbfMi VW» MrTM^Mpd. Inihflia, ly^nteWo. dhumenma îï 11 If l| a 3 3 o ** Zr - §■ Ppv O o N nItsf•Èummmm Itflll Informacije 0 programu na avtomatskem telefonskem odzivniku: 0909398 66 Rezervacije vstopnic: 03/42 41720 in 03/42 41722 Kinematografi %» pridriu^jo pwico do spremembe pfognma! WVV|^.pldn^*tUS.COni Engrotui doa. Cesta v Trnovi^ 109, Celje; Pi. Kinemslognfi. PiMet tu^i^ UacxborsKa >28 nadaljevalo od dolge, neprespane petkove noči. Po vstajanju nas je najprej čakala Havajska telovadba, p<5 njej pa zajtrk in po-spravyanje šole po rajonih. Ko je bila siïla pospravljena, se je vsak vod odpravil na svez paški zrak, kjer so se učili risanja skice terena, po kateri je sledila igra po Išči nîe. Ta je po besedah enega od udeležencev že tradicionalna igra na GG zimovanjih. Po igri je sledilo novo presenečenje za naše CKi-je, 'Ibkmt je bilo lo povezano s kosilom, ki nas je čakalo v planinskem domu. Po kosilu smo del kcnda. saj smo izbirali mistra in miss Havajev. Tokrat so fantje bili prikupne in elegantne mišice, dekleta pa močni mistri. Sam večerni pn)gram smo /itkij učili s plesom limbo, krsiom vseh udeležencev in ogledom slik, ki so nastale v času na«ga zimovanja. Nedeljsko jutro smo začeli s po spravljanjem spalnih vreč in osebne opreme, sledil je zajtrk in pospravljanje cele sole, Koje bila šola kolikor toliki) pospravljena, so se (iCi-ji odpravili v naravo, kjer so si po vodih našli svoje skrile kcuičke in napisali spise o popoldanskega prostega časa namenili vrnitvi v šolo, del pa pripravam na daljini dnevni 'orienti-riiig', ki je bil pred nami. Zma-iraue. premra/.ene, lačne in žejne ekipe je po vrnitvi čakalo že znano presenečenje, /opct smo morali na d000Igo pt>t do planinskega doma. kjer snîo imeli zelo okusno večerjo, ki je prav vsakemu lačnemu Ilavajčanu povrnila izgubljeno energijo. Po večerji 50 se vodi i>dpravili na pot v Kano, kjer so odkrivali svoje po zitivne lastnosti, ugotavljali, ko-liko si zaupajo In kako dobrt) so se v leh dveh dneh spoznali med seboj. Po vrnitvi v na^e zavetiSčc so se (Ki-jl pripravili na večerni program. Tudi tokrat je bil ta po doben programu prejšnjega vi- zimovanju ter se igrali igro ogledalo. Okoli II ureje na Paški Kozjak ponovno prispel avtobus, na katerega smo naložili svojo opremi) in se vrnili v dolino, domov. Najboljše (Kî zimovanje v letu 2007 ob 100-letnici skavtstva v svetu so nam pomagali izpeljali sponzorji, katerim se moram<í ponovno zahvaliti. Torej hvala Kmetijski zadrugi Šaleška dolina (posestvo lurn) za jabolka, podjetju IITZ ProStudio /a fotokopira nje in Mlekarni Celeia iz Aije vasi z-a jogurte, ■ Barbara Kelher Vodja zimovanja In tima Gorsklgamsi S Prešernom prešerni Volenje - lak je naslov kulturnega dne. ki ga bodo v počastitev S. februaija, ta petek pripravili v Osnovni šoli Gorica. Za uvod bo poskrbelo druž.insko gledališče Kolene. Od 9. do 1L3D. ure pa bodo učenci od 5. do 9. razreda ustvarjali v 17 delavnicah in na koncu pripravili razstavo. ■ mkp Gibanje za ohranitevjavnega zdravstva in Zdravstveni dom Velenje Organizirata okroglo mizo z naslovom »OHRANIMO JAVNO ZDRAVSTVO« ki bo V četrtek 1.2.2007 ob 17. uri v Velenju, V SEJNI DVORANI MESTNE OBČINE VELENJE, Titov trgi Okrogle mize se bodo udeležili člani odbora gibanja prof. dr* Dušan Keben Nevenka Lekže, Jelka Mlakarin drugi» Vljudno vabljenil Nd A l_A ANK Vsi SO se imeli »fafn« Na sobotni p red si «vit vi vseli scíckcíj Košarkarskega kluba lllekira Jîsoiecha se je /bralo več kot 200 olrok / vseh šol Šaleške doline in od drugod. TI so gledalcem, predvsem pa staršem, predsia-vili. kaj pri košarki že obvladajo. Vsak udeleženec je prejel ludl majica in simbolična nagrado. Kakšno je bilo lorej vzdušje in kak(ï so se i^neli najmlajši? mein. Še posebej viieč pa mije bilo. da sla me prišla pogledal ludl oče in mama. Pravita, da sem se dobro odrezal, saj seni na nasi predstavitvi dal kar štiri ko^e.« Jan Knez. 11 let: »Treniram /e dve leti in moram priznali, da se imam vedno dobro, Danes sem s svojo igro kar zadovol jen, saj je naša ekipa zmagala, tudi sam sem prispevni del. saj sem dal en koš pri izvajanju prostih ttielov. Spremlja me OÙC. ki je bil nad nu>jo predstavo na igrišču navdušen.« Aleks Podgoršek, 11 let: »Pri košarki mi je všeč prav vse. Danes še posebej, saj imam lu veliko prijalcljev. tako da dobre volje ne manjka, Vzpodbujati me je prišel oče, ki mi je po lekmi rekel, da sem za svoja leta zelo dober. Mislim, da ima kar t' Miha Cmer Tím Vertaénik Miha Ćmer. trener Male šole ko.šarke in kapelan članske ekipe: »Današryi danje najpomembnejši /a najmlajše. Tu so danes zalo. da se predstavijo in da pokažejo vse. kar s<ï se do sedaj na treningih naučili. Najmlajši danes ne tekmujejo, zato so vsi zmagovalci. Poudarek je torej na dni/enju. so delovanju in zabavi. Prepričan namreč sem. da je ukvarianje s športom vedno boljše kot postopanje po ulici.« Tim Veríacnik, 7 lei; «Košarka je zame šport, v kalerem zelo uživam. Tudi danes se imam tukaj zelo lepo, saj sem s prijatelji, s kaierimi se razu- Jan Knez Aleks Podgoršek Atjaž BoBč Rihtar prav, saj treniram šele od septembra in sem danes dal ze tri koše. S treningi nameravam šc nadaljevati, in sicer, če bi imel kdaj možnosl, bi igrsl v ligi NBA,« Aljaž Božič Rilitar, 8 lef: »Oeprav je bila današnja tekma kar naporna, danes tukaj u^^ivam. lYc-niram že dve leti. tako da sem se danes lahko dokazal, saj sem dal pet košev. Rad bi treniral še naprej, kajti s športom sc zelo rad u kvari am. Vzpodbujati pa meje prišel kar velik del naše družine: dedi, oče in sestrica,« ■ yé ?0 HRIKIHIH MIN^il Pravljična Mrzlica Pa smo jo dočakali - zimo na-tnreči Sicer dokaj skromno v primerjavi z tafîsko količino snega, pa vendarle. Njenili težko pričakovanih lepoi ne smemo zamu-dUi še predvsem sedaj, ko sonce ne skopari z radodarnosijo svojih žarkov. Konec tedna je ravno pravšnji za potepanja malo više, vsaj lam nekje na višini 1.000 m nad morjem- Ce te nc privabi ravno smučanje, saj je ob vikendih naval na smučiščih vsekakor večji, ti preostane uživanje v naravi »kar lak<»«, kar seje ledni bogato obrestovalo! Dolgo pričaktv vane padavijic z uvodnim dežjem so pript^mogle, da je narava pričarala se posebej lepi) podobo dreves, ki so se sprva odela v led. vse 10 pa je prekril sneg in se na sicer gladk<> podlago dobesedno prilepil. Kako se v tem oklepu počutijo drevesa si lahko mislimo... Slutnja teh lepoi. ki so odevale sprva tudi dolinske predele, naju je privabila malo više. da sva maksimalno uživala! Odpeljala sva se v Spodnji) Savinjsko dolino in se skozi Prebold podala v smeri Trbovelj po serpentinah do Pod-meje. kjer te lik pod vrhom smerokaz prijazno povabi levo proti Mrzlici. Kar kmalu se je odstri pogled na pobočje, kjer so otroci skupaj s starši uživali v sankaških radostih. I.e streljaj naprej je strnjeno naselje vikendov, takoj za njimi pa sva pustila avto. Prej omenjen opis podobe narave seje z vsakim korakom spreminjal in ena je bila lepša tid druge! Ta cesta je več kot primerna za vsakršnega sprehajalca, saj je sle m en ska in te razvaja tudi s ptigiedi na pro-siranosti Savinjske doline, ljudje so uživali »sto na uro«, pa ludi njihovi štirinožni »kosmati« prijatelji. Celo kolesaril so se podali na pni sem gor in se razvajali po svoje. Predvsem veje iji vejice brez so bile kot stkana idryska čipka, ki se je pod le/o bremena ječe upo-gnila in tako združila množico drobnih, v soncu ieskelajočili sc kristalov. Ob k sreči nežnejšem vetru je vse skupaj z.azvončk.ljalo in se še bolj zalesketah)... Smreke so bile ujete v ledeno prevleko s po-vešenimi vejami, posutimi s snegom, njihove konicc pa so krasile ledene sveče. Kot zapoznele naravno okrašene novoletne jelke! Bog ve kako dolgo sva hodila, čeprav na začetku poti tabla oznanja le peiinšiirideset minut hoje! V planinski koči za čuda niti ni bilo gneče, saj je vsakdo po zaužitem okrepčilu hitro zapustil prizorišče in šel spet v naravo. Midva sva se zalem odpravila še na II22 m visbračun in vsakih 6 mesecev se popišcjii porabljene k<îlicine - v/.-računa dejanska poraba ter strošek, lako smo skupno izvršili popis in obračun za 7.251 uporabnikov za obdifbie 7-12 2006. Vsega pi)računa v dobro up t v rabnikom je bilo za 4.*^.7 mio SI T, v breme uporabnikom pa 67.4 mio SIT. Priloženi grafikon prikazuje Število u po rabnikov in vtšindvajajo komunalno odpadno vodo v greznico. Pregled poračuna julij «december 2006 2461 27 Z' v "Z 1-10.000 10.001-20.000 20.000-40.000 40.001'60.000 60i)01-100.000 100,000-200-000 naa 200 000 □ Število por.vbreme I Število por, v dobro Porabnikom piuic vode, ki so priključeni na javno vodovodno omrežje v upravljanju našega podjelja» okoljsko dajaiev zaračunamo mesečno na položnicah na podlagi podatkov o porabljeni količini pilne vode. Porabniki, katerih objekti niso priključeni na javni vodovod ÍJ] tako zanje nimamo podatkov o porabi pitne vode, so skladno z Uredbo tudi dolžni plačevati okoljsko dajatev. I.e-to zaračunamo glede na slevilo prebivalcev s stalnim prebivališčem v posamezni stavbi in sicerje osnova letna p<> raba pitne vode na prebivalca, ki znaša 25 m.^, khr je tudi določeno z uredbo. Tako smo v letti 2006 (pri izstavitvi poračuna julij^lecembcr 2006) pri obračunu okoljske dajatve upoštevali osnovo 25ni3/-osebo/leto v posameznem gos podi r\jsh'U (kot navedeno v liredbi). Ker je v Republiki Sloveniji nekaj po> Se korak bliže prvi sedmerici - V soboto gostovanje v Laškem - Na ^Dnevu Elektre' so se predstavile vse selekcije kluba v soboio jtí Kosarkarski klub lllcklra pripravil prircdiicv 'Dan na kaicrl so sc pnjclslavlie vse selekcije kluba, polekala pa je Uohrih dvansjsi ur. /ačel<5 sc je namreč ob develib dopoldan, ko ^io se predslavili najmlajši. nekaiori komaj peilctni koiiarkarji. V teku celega dneva so sc nalo v medsebojnih lekmaJi pomerile Sc vse ostale sclckcije kluba, med njimi ludj deklice, ki so jili v Iciosnjem leiu prviř vkljuC'ili v sislemalièno vadbo. Skupno v klubu irenira prekn 200 mladili. /a piko na i uspešnega 'Dneva lllektrc' pa so poskrbeli člani šosianjskega kluba, ki so /elo prepričljivo ugnali ekipo Zagorja. Stv štanjčani so prav v Zagi^rju v ceiriem kn'>gu prviC v leu>5nji se/oni /magaii in îakral ludi obrnili krivuljo svojih rezuliatov navzgor. To-kral je bilo srečanje izenačeno /golj v prvi če-iriini, v nadaljevanju pa so z dobni obrambo in nalo hilrimi nasprohiimi napadi v7Arajno vii^aU svojo přednosu Ob polčasu je la znašala še enajsi [ock. v irciji četrtini pa so gasiilclji povsem nadigrali Zagorjane in usli za neulovljivih 32 ločk prednosti v začetku zadnje četrtine, 'Ib je izki>ristil irener Bojan Lazič in dal pnlo>tnosi za igro tudi nekaterim mlajšim, ki siccr ne igrajo. Dobro je svojih sedem minut i/koristU predvsem mladi Gaberčan Žiga Mravljak. Kljub lemu da so ob koncu igrali mum ENIŠTVO nm/i VALNA o s I AN . mlajši, se prednost Klektre ni dosli zmanjšala, končni rezuUat je bil 91 : 64. Košarkarjem lilcktre l-isoiecha se tako po nekoliko slabscm začetku sezone, ko so imeli ludi precej stnole. saj so izgubljali tekme v sami končnici, očitno forma vzpenja, kolje ze čislo na začetku lige napovedal irener Lazič. Trcnumo imajo SoštanjOani osem zmag in so na šestem mestu lestvice lige liPC Telemach. To j C več. kot so si mnt>gi upali napovcdwaii Prijateljski rokomet ••• Med pripravami od ponedeljka do sobote prejšnji leden v Poreču so r')komctaši Oorenja v okrnjeni p4>siavi odigrali prijateljski s hrvaškima moštvoma. Najprej so z .12 : 2S premagali Div brovo. Strelci: Tanúc 4, J. Dobelšek V. Bedekovič 5, Kraševec. Ostir 3. Sovič 2. Sirk BlaŽcvič 6, Tominšek V drugi tekmi pa so z Zagrebom izgubili /.."^1 : Sirelci; Tamše 4, J. Dobel- šek X (I). Bedekovič I. Kra-ševec. Oštir Sovič .Sirk 5 (2). Tominšek, Skerlak, Bla/:cvič 7. nogomet v soboto se je člansko miv štvo NKKudar Velenje v prijateljski lekrni sestalo z Dravi-njo. (lostjc so zniagali z 1 : O z /^deikom Velenjčana v njihovih vrsiah Sprečakoviča. RuOarii so bili dokaj nenatančni pri strelih pn)l i naspro-inikovim vratonu so dva-kral (Sieiner In Omladič) zadeli okvir vral. V soboio (15.00) bodo gostil Ihan. dri^o moštvo Domžal, Mladina uspesnejsi Rudarjevi mladi nogometaši pa so v nedeljo z 1 : O prema gala član sko e ki po Malega Šampiona iz Celja. Strelec jc bil Denis Šaldič. v sohi>to bodo Rudarjevi kadeti (10.00) in mladinci (12,00) gusiili vrsiniko Ma-ribora. Vse tekme bodo na igrišču z umeino travo. pred začetkoiií sezone. Tilektra je tako ponovno zelo blizu uvrstitvi v ligo za prvaka, kamor vodi prvih sedem mesu Tem sedmim ekipam se bo pridružila še Union Olimpija. Treba pa bo seveda počakali do konca lige, do lakrat je še sedem krogov. Prvenstvo se bo nadaljevalo že lo soboto, ko Elektra Lsotech gostuje v Laškem pri Zlatorogu, drugouvr-ščeni ekipi prvenstvene lestvice. V petem krogu je bila lHektra bljzu presenečenja, vendar je izgubila v zadnjih sekujidah srečanja s 64 : 66- Od takrat pa je tudi Zlatorog i^rcccj dvignil svojo fgladič, član Smučarskega kluba Nordica Velenje in lanskolelni irikralui državni prvak, se je po dvi>mesečni odsotnosti /aradi poškodbe uspešno vrnil na bele strmine. Na tekmi za državni pokal, kije bila minulo nedeljo, seje uvrstil na i>eto mesto. Regijsko prvenstvo mladili v šahu Na regijskem (wensrvii mladili v šahu, ki je bilo v Šentjurju, je nastopilo pet Članov SK Velenje. V skupini do 10 lel so zasedli 3. meslo Aleksander Peke. 4. Kenan Pajt, 5. Maj Pukfič. V skupini do 12 let jc 1 ilen lajnik šele po dodalnem dvoboju izgubil prvo mesto in je bil dnigî. V skupini do 14 let jc premočno zmagal Nejc riander. To tekmovanje je bilo kol izbirno iekmt)vanjc za drevno prvenstvo, Takt> imajo pravico nastopiti na državnem prvenstvu, ki bo konec februarja v Mtu^ki Soboli, naslednji člani ŠK Velenje: I-10 Pešec in Pajl. F12 lajnik. 1-14 llandcr, FI6 Arlič in i'18 Cîorèek. Vprašanje je sedaj samo še denar, saj bo prvenstvo trajalo 7 dni. ŠK Velenje ponovno uv"aja mesečne turnirje v pospcsenem tempu, ki bodo vsako prvo nedeljo v mesecu, lako bo prvi turnir 4, Icbruarja ob 9, uri, Podobno kot lani - Kitajci Osmo mednarodno odprto prvenstvo Slovenije v Velenju po pričakovanju v znamenju igralcev z Daljnega vzhoda - Najboljši Slovenec Bojan Tokič presegel pričakovanja - Prireditelji so se znova izkazali, ljubitelji namiznega tenisa manj Toliko vrhunskih mojsirov celuloidne žogice v nasi dr/avi kol na drugem lako imenovanem pro lour turnirju / nagradnim skladom 100 lisoc dolarjev v naSi državi se nibik). VVelenje je prišlo kar 344 tekniovalccv Iz 40 držav. Skoda je le, da so manjkali nekateri odlični evropski Igralci, ki so menda m<îrali nastopiti na cneni od sponzorskih lurnlrjev. Kljub leiTiu pa je imelo tekmovanje v Velenju pridih malega svetovnega prvenstva. Pravo bo siccr maja na Hrvaškem, vmes pa marca evropsko prvenstvo v Beogradu. Podobno kot na prvem lurnirju (bilje nekaj dni pred velenjskim) v hrvaî5kem glavnem mestu Zagrebu tudi v Velenju ni zmagal irenuino najboljši Kilajec I.lgin Wang, ampak tretji igralec sveta Ilao Wang. V finalu je bil s 4 : O boljši od Korejca Seunga Mina Rja. S m zmago se mu je oddolži /a pora/, v olimpijskem finalu v Atenah. Korejec pa je v čelrlH-naiu premagal svetovnega prvaka in prvega igralca sveta Liqin Waiiga. Podobno kot pri moškili je tudi pri ženskah slavila lanska velenjska zmagovalka Jue Guo, sicer trenutno peta najakostni lestvici. Komaj 1^-leina Igralka je bolj izkušeno in starejšo rojakinjo Nan Wang (treija na svetu) premagala s 4 1 3, pred lem, v polfinalu, pa je ugnala olimpijsko in svetovno prvakinji» Yining Zhang. Cluo je bila najboljša je bila ludi v Zagrebu. Kilajci so slavib ludi med m(v Skimi in ženskimi dvojica m i.Ta ko nioški kot ženski finale je bil povsem kiiajski, dobila pa sta ga prva nosilca Ql Chen in l.iqin Wang pri mt^ških 1er Yan Guo in Yining /hang pri ženskah. Prav /.a rad i teh kiiajsidli zmag so mnogi velenjski lumir poimenovali kar kilajsko dr/avno prvenstvo. Lcioî^nje velenjsko prvenstvo bo gotovo dolgo pomnil Bojan Toki ć, najboljši Slovenec. Pomeril seje z najboljšimi Kitajci. V paru seje skupaj s Hrvatom uvrslil v poinnale, tam pa sia kllmi svetovnimi turnirji.« ■ S. Vovk Bojan Kontic, Dušan Jeriha (podpredsednik 00) in Siiva Černugetj čestitajo naj-boijšim parom. Večinoma so bili zadovoljni Jolandd Belavič, âoslanj: »Na prvenslvu sem bila vsak dan. saj je zame namizni tenis nekaj p<^sebnega. Treniram ga 7e od malih nog in upam, da mi bo letos uspelo narediti normo za paraoHjnpijske igre v Pekingu leta 2008. /aro se lukaj učim, gledani in predvsem u^vam. Nad igralci sem navdušena, nad gledalci pa niti najmanj, ker jih skorajda ni. Ra/i)čarH]i so me edino nekateri evmpski igralci, kajti do polllnala in Tmala so prišli skorajda sami Korejci. In potem se človek vpraša, če imajo res toliko boljše pogoje za treiîinge ali kaj? Vsekakor bi bila vesela, če bi bil med llnalisti lud: kakšen F.vropejec-it Ivo Plazar» Velerye: »Danes si;m tukaj prvič, skupaj s sinom Klem-nom. Prišla sva le malo pogledat, ker imava ravno nekaj časa. Tu zelo umivava Je zelo (ep o, ludi organizacija je na visoki ravni. Ta ^po rt poznam že od prej. saj namizni lenis občasno, za zabavo, igram mdi sam. Presenečen pa sem, da vidim tukaj v Velenju veliko število tek- movalcev iz različnih držav, toliko različnih ljudi. Cllede uvrstitev Slovencev pa lakole: Lahko jim samo čestliam, kajli ktmkurenca je bila zelo zelo močna in vsi vemo, da so Kilajci najboljši. Zalo je vsaka uvrsiitev do polfinala izjemen dosežek.« Barbara Selan. Hmstnik: »Tukaj sem, ker me ta spori zelo zanima. Sem namreč namiznotenii^ka igralka že šest lel, zalo si z veseljem plei\je - Velenjski policisti s» v ćasu od 23. do 29. januarja obravnavali 134 dogodkov, med kaie-rinîi je bilo Ueset promelnih nesreč z gmotno škod(í in le lesnimi poškodbami, dve prometni nesreči pa sta sc konCali s pobegom pov/jtičiieijev. V soboto, 27. januarja, dopoldan, je do nesreće s pobegom prišlo na Šmarski cesii v Velenju. Neznani voznik osebnega avtomobila /uamke opel asira, bele barve, je trčil v drugo vozilo, po trčenju pa odpeljal naprej, /a povzročiteljem k poizvedujejo in dodajajo, da je njegovo vozilo ptv škodovano po sprednji strani. Nesreča pri delu Velenje. 26. januarja • V petek zvečer je prišlo v podietju Gorenje, obratu IIZA na Partizanski cesti, do nesreče pri delu. Hidravlična vakumska stiskalnica je hudo poškodovala delavca. 'lega so z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico Celje. Ponarejen evrski bankovec Veleiýe, 29. januarja - V pone« deljek dopoldan so policiste obvestili, da so v trezoiju NLB na Rudarski cesti odkrili ponarejen baukíwec za 20 evrov. Pri zbiranju obvestil so ug^odneseU z dvema plačilnima nalogoma. V sredo, 23. januaija, so bili znova na Koroški, kjer je razgrajal in maltretiral ženo pijani mož, povratnik. Ni slo drugače, kot da ga pridržijo. V pelek, 25. januarja, so posredovali pred stanovanjsko hišo vCřavcal), kjer sta se spria in gro/.ila drug drugemu mlajša moška, sicer znanca. Ponoči so zaradi predvajanja preglasne glasbe posredovali v stantjvanju na Foitovi. Sin, ki SÎ ne da velilco dopovedati v četrtek. 24, januarja, pontiči, je pred vrati stanovanja svojili staršev na ŠercerjeW zvonil odrasli sin. Ker se ob prihodu policistov ni hotel odstranili, pred časom pa so mu policisti izrekli ukrep prepovedi približevanja, so ga pridržali za 24 ur in mu izročili plačilni nalog. Na isicm kraju in zaradi istega sina pa so bili pcv licisti spet v ponedeljek, 29. januarja, kjer je z raz-biianjem po vratih spet kršil varnostni ukrep prepovedi približevanja. Še pred prihodom policistov je (idšel s kraja. Ni bilo dolgo, ko se je na policijsko posliuo pripeljal voznik taksija in prijavil, da mu kršitelj ni plačal vožnje. Policisti so oškodovanemu taksistu posredovali potrebne podatke, »stranki« pa zaradi kršitve varnostnega ukrepa spet i/dali plačilni nalog. Pes ponoči laja v soboto, 27. janiiarja» zjutraj, so policisti posredovali v stantivanju na Kardeljevem trgu.'Ija so šli, ker je enega od stanovalcev motilo lajanje sosedinega psa. Ker seje to 'lajanje' dogajalo že ponoči, so policisti z lastnikom opravili opozorilni pogovor. Tovrstno motenje nočnega miru pa ni tako redko, zato policisti svetujejo lastnikom Štirinož-cev, da poskrt^ijo zanje tako. da ne bodo motili drugih. Pretepen iskal zdravniško pomoc v soboto» 27. januarja, zvečer, je prišel po po moč v dežurno ambulanto Zdravstvenega doma Velenje pretepen mlajši moški. Poškodbe, ki jih je utrpel, so bile posledica pretepa v bisîn>iu Brode v Gaberkah. Kršitelj pa se ni Ic pretepal, oškodovanemu je tudi namerno poškodoval steklo na osebnem avtomobilu. Tepli so iu v nedeljo. 28. januarja» seje na policiste obrnil mlajši moški, ki naj bi ga ponoči pred Nakupovalnim centrom Velenje pretepel znanec. V ponedeljek« 29. januarja, pa so policisti obravnavali podobno prijavo. Mlajši moški jim je povedal, da gaje pred stanovanjskim blok mùW*' tO.^) 00 IJX CO, ^ w IUMMI* I ?50 9 k)« «"•w.opfLsi ČETRTEK, 1. februarja SLOVENIJA 1 n/.Dn Pofuùla O/.Db Pcjbmjuiro n8.nn Porořila 08.05 Dobro juiro 09.QD Hufoùla 09.Db Mali!Siv»celiLai.kvi/ Û9.bQ Risanki) 09.ÔB Samska WaM. QdrliMi. Mum. film fnaisia^ia l/.nn Nnvtce.^mvreme ]1M Jasno in glasno Ifl.VO Diihnvniuinp 10.40 PolicaiifLRSflnka 19.00 Onevmk.vrmii», §pnri 19.b5 (MAO/.pred^borOl,prenos Oilnjuvi.§piirun?rnB 27,bO Knjiga m sna bn ga 73.10 (llasbmii vijř^ 00.1Ô Oneviuk 01.DQ Inttai SLOVENIJA 2 06.3(1 \\Mm\ 09.no Ivprndaia 09.Db Laliimii Ifl.On Sei8 iliisvnesa ?bof8, prpnos 16J^n Kcćniknva gosulnfl 17.10 SPvrnkniimw(M).í»jlliníl8, (venos 191)0 / glasba iripinsnm, Mlini, fiiiii 70.10 (vr(di^avkii§;j/ki.Jovëinm Union Olimpiia. prenos 77.0 G Sm litrski ni aga/m 72.75 mi.m 23.7Q Poj)lave.í5§kiwlilín 00,Soia líríavnnga ^borči. pnsniiisk 03.10 InloM pop OG.bb 74 ur. ponovi lav 0/.fi6 MfsiflCG 28 vcfino, m G8.4b Vili^r Ijuhe^ni. nad. 09.40 Ni2ieiinfl|tina srca, nail. 10.3b rVproilaia ll.Of^ Novaprilo^nosinarl. 12.QD tognns. nad. 12.ôb Čuvarji ra|a.dokLini.o4da]a 13.56 IVprriil^ia 11.?b Hiiikilakc lb,15 Pmtgjina, nfld. 16-10 Nova pnWoosi. nad. 17.05 N(!iBnifl|;mnsri;a, nad. 18J10 ?4Ljr 18.0b Viharliubmnarj. 19,00 74iir 20.DQ IrGiiićt.iinn. 71,45 Na ktaiu /ločina, nan. 22.35 Zriru?wievljiikiifakuHi, dokiim. otldaia 23.3b /ah/if!nnknlanari, 00.25 SKksvirii>siu, nan. 01.DO 74 nr. ponoviUiv ÍI7.00 NrA:na panorama PETEK, 2. februarja © 09.QÍ) DobrojiJiro.mlornisuviia oddaia na ddii?§rijf dan luuanjo novice vidpnspoi ilneva iutran]i yosi plesni koraki koledar priredtlev 10.30 VabiiDokoglsdu lOJ^b Odpna lema, ponuvimv pngnvrjfa 1135 Vi dsrspnl dneva 11.40 PgPCOlIN.gteaoldaii^ H.nO Vidtfosirani. r;bmiila 16J]0 Mladi upi. ponovilfvoinićke oddaip 18.40 Regionalne noviire 19.4b Asova gibanica. inicinDauvna oddaia. ponuvii3V 19.15 Vidaospot ibieva 18jf0 Videos ira ni. obvestila 10.bb VabinrokoglL'du 70.GQ Klepainakvadratporjovof, go2>i:Jaoe? IMnar 70.55 Rt^ iona In» novim 21.00 NMaLvrt^iM, i^(áira2mln3 oddaia 71.30 Vetcrs iia^a koniakina zabavnog lasbm oddaja, 3. IV 77.45 I/oddaj B Ortjro luiro, inlomieiiviia oddaia, poiiovitBv 00.15 Vabimo k OLjlBdu 00.70 Videosirani. obvt^iila SLOVENUA 1 0/.00 Porofala 07.05 Dobro Hiini 08.00 Porobila 08.05 Dobro iiiim 09.00 Poroùla 09.05 Babsr.nan, 0930 Risanka 09.40 Qlivija vsrBdini. dokum. Iilm OO.bS (.na{Statoia.i)ddâ)37a radovedfietB 1D.75 /ivafekivrii?škailicc,4/?6 1D.50 Jasnoingfasnn 11.40 Duhnvnnunp 11.bb Jenjs. ilokuni.oiidaja 13.00 iVjnafila. Sport vrama 13.1b Pisave 13.40 Mia. 12/13 14.30 Slovenskniinnki 15.00 Porofcjia 15.til Mosiuvi 15.40 MaliMnm18/?B 16.05 I/popoinr inrbe 16./5 $uriiiprou/lodBju,e/i:;i 17.00 NovitB.vrunie. Spori 17.35 08;a/laiilinmMii|,rj(]kuiiu oddají) 18.30 /rsbanin ilBlel|M;e 18.40 2BlB|èki.ns5nka 16.45 fíiiiisPiipa. risanka 19.00 Dnvvnik. vreme, špori 19.55 LMAn7.predi/born?.prenrB 71.25 78iiBmQ7nov3.4/70 27,00 Odniavi. Spon vryme 73.00 P(j(no£iiikliA 0030 Oa/a;lat(hmirni]|. d(4iiim. oddaia 01.20 Dnevnik, Vf?me. Spon 02.00 Iniokaital SLOVENIJA 2 0B30 Ininkarial 0730 ÎV prodala 08.00 Ífasf8r.3/Z4 0R.75 (fMAn/.prstji/borOl 10.00 Sëja državnega/bora, prenos 14.40 Hollywood ali propad, smer, hini 16.10 /da]!, oddaia 2a raigibano ^ivlienie 1635 Mo^invi 17.10 ÍBStvn;anadm(|eni 18.00 Pofoňla 18.05 lyruniaga/in 18.35 ^iiHieniska 19.00 Kajnov nasmah, 7/6 70.00 Sknviiosiujnnskiiga pria, dokuni. oddaja 70.50 Porriafant^enistmdiMtisadji^, 1/3 71.45 lupa lam. slovanski film 73.70 Seja drf«vnega /bnra. pasrieiok 01.30 Ininkarial pop 07.00 74 uf Vihar ljubezni, nad. Nrusmiliena srca, nad. Tv prodaia Nova pnloiiKisL nad. Pflmgnna, nad. Trenja Iv prodaia Ridiiiake Peregrina. nad. Nnvd prtlo^nost. riarL Nausmil|er^ srca, nad. 74 ur • vrcfDG Vihar l|iibR;ni. nad. 74 ur Armagarlon. amer. I il m Sfa/^gdu.nan, Faryo, amer, li I m 74 ur, puiDviiBV Nof.rif) panorama 08.55 09.50 10.70 11.70 12.15 13.55 14^5 15.15 16.10 17.05 18.00 18.05 19.00 70.00 7235 23.25 01.10 02,10 © 09.00 1030 1035 11.M 17.50 14.00 17.55 18.00 18.40 18.45 19.40 19.45 18.55 70.00 70.75 7030 2130 22.15 23.45 73.50 n/ Dobro juiri}. inínrniaiivna odda a na današnildi^n |uiraii|B novire vidcospoidnrva je/ikovns (ne)/nanky |iuran|i yosi • vidnoiarřa krjierlarprirerliiev V^ljiiiiukoglerJj VcčersTiaSo. ^abaviinglasbuna nrldaja, p on Klepei na icvadrat pogovor. go^L Ji^nfl? Dolil i^r VirieospoidnHva Vidutsirftni, obveslila Vabimo k oglerJu Mi§ (na§. niroška oddaja. 3 mre^a íiBijintialiiB novice Rdeča kapica, sinhroni2iram nsam him Vidíiospoi dneva Videosirani. obvesiila Vabimo k ogledii Naša Evropa, i^obra/avaina oddaji) Rerjionalni'mivice Hanel polka. od(i»ia/ narodno/abavno cjiasbo Vassle Siajnrku Jasen Mienia, oddaia ^a t/Blie ^;vl|i3n|skfj obdobia U oddaiBOobmjiKro. inlormaiivna odifaja, ponovitev Vabimo k ngindu Vidpostram, obvcsiil^ SOBOTA, 3. februarja SLOVENUA 1 06.15 Udiiiiivi 07.00 /godbe ízSkolikB 0/30 (mpoiAP lorbt! 07.^ Qrlflaja ^ otrokR 03.00 Mali^siVRcelice.kvi/ 08.45 Qbvijavsreriini.dokkim.íilm 09.00 Vsen^ivaliMÛ/13 09.25 Pas|i milijunarii. nimiSki lilin 10.45 PuUikliib 12.00 v I Rd. dokum. od daja 13.00 PQn]fiil&. SpnfL vreniii 13.10 Umko, 4. oddaia 14Í10 Naobiskuvakvan|ii.2/1/ 14.10 V/tiljak 14.15 Dnf?ma. losnro rm 14,75 Tmika 1430 Glasbeni gosije 14.40 Na vrtu. IV Maribor 14.55 ÍV album 15.05 Iinslika 1b.lb fpraAHC^glfldalci 15.35 Pfidiviana inmi^ii:;). am. th blm 1/JlD Poroijla.SpoîL vreme 1/.1b n^are 17.7D Vfliljak \J2h iora/gk^dalci 1/30 «lii:a 17.40 Mladoporořfincf ]m OMtii 16.05 Karankc 16.70 Absolu Uio. nan. 18.75 Spon 1830 Asoim^ia. nagradna (yra 18.4 0 PQ?abJ| eni igra nsanka 19.00 Dnevnik.vrnmi.Spori 19.55 ÍMA D/, i/bor. prenos 77.00 Pnročil3,ipoiLvrfimB 77.30 pQd/ušo.é/17 73.30 loilEncsori.3mei.iilm 00.55 Dnevnik, vreme. Spnri 01.15 Iniukanal SLOVENUA 2 0G30 ínínkanal 07.10 îvpmdaiti 07.40 Skoíiřas 07.50 lekma, dobama oddai» /a mlflds 06.40 [•MAfl7.pfedi?borD? 10.10 Suideniska 1035 SPvbiatloMu.spnntlOkm (M), pronos 17.0b SPv8lp.sínuft..SVSI |M1. prunos MJ35 SPvbiailonu.spnnt/.bkm prenos 15.40 /daj! mldaia^a ra/gibano livljBniB 16.10 S^vsmuč. i^kih, prenos 18.1b 70.00 Košarka. Ii^anlb. Union Ollmpia • /adsr. prenos 71.45 Slovanski maga/in 72.10 /aCi^iek m konec poli, kan^d.l. 23.45 Vniljak 01.45 Vr3iulnmriava;ntdJar>ellall.1/6 02.40 Iniokanal pop 07.30 IVpmdaia 08.00 Aliair v Zvudofsndiii. ns. senia 08.20 Vftsali avlobuski.ns. snn|3 DB.2b RadovediiicaUibi, ns.senia 08,50 M»li rdeči iraklar.ns.sfnia 09.00 /VlAuad, i/ob.odrlaii 09.75 «lakHnaluni.ris.senja 09.4b NinjH?elV8. ris. serija 10,10 G Dariian. r^. senia 10.35 Yugioli!.ris.sen|3 11.00 PuwGrRar>gefS, nsiL 11.30 StaninONo.abudoska 11.55 Šolska košarkarska Ima 17.bb Urel|uprisi8l.aiiw.film 15.20 Geo 8po?na|tP svBi dok. odd. 16.7b Dnigaiinfi;vR/dfl.I/6 I7.0b 74 ur 17.10 Ugr^biiem dedek. Ami film 19.00 24 ur 70.00 Ciidoviuum, č»nmr.fdm 22.20 9agi//dpora. nari. 23.10 [ntprviuzvampfr^Bm.amtir.i. 01.70 74 ur 02.20 Nočna panorama NEDEUA, 4. februarja PONEDEUEK, 5. februarja © Miš mal otroška oddaja, p on. 09.40 Vabimo k ugledu 09.4b RdeCa kapica, sinhr.nsam lilm 10.40 Nh| spot dni^va 17.00 Vidiioslrani, obvnsiila 15.50 Vabimo k ogledu 15.55 AjigleškaPrannsrliga, neposredni prs nos lekme L1iar(ioii;Usea. 3. TV nin^^a 17.55 Vabimo k ogledu 16.00 Našatvrnira, f/oliraievalna oddafa [vn}psko Isto pi^akih mo^niisii 7Z vse 18.30 Vtdempoi dneva 1835 Mofca inmedveriskjaka. otroška odd./h najmlajše, pon. 19.15 Videostram, obvBSiila 19.55 Vabimo k ogleilu 70.00 1527. VTVmnga/in, regionalni iniomiativni program 70.25 Kiiluira. infomiativna ndrinja 20.30 7.M. oddaja za razipbano ?ivlj. 71.00 V^vobeini?a[Bcvletu 2006. posn. prireditve podeliuřvpn/nan) naibnlj^im šporuiicam m športnikom 22.4b Ddprtaienfa.ponovilP^v 23.45 Vabimo k oglRdu 23.50 Virterjspol dneva 00.00 Vidsostranf, obvGSUia SLOVENIJA 1 0/.00 /iv^av 09.70 Kakosemvidilsveii/pod mi«.9/10 09.40 Oddaja iaouiAfl 09.55 Ni^di^liskd maša. prenos 11.00 l^vir(n|i 11.30 Ob/orjadiihi 17.00 Ipidie m zemlja 13,00 Poročila, špori, vrone 13.15 Alpski večnr 7006 14.30 Iiisiegaiepsga popoldneva H.35 biiifiiuLslavQ 14.40 Človeški faktur 14.45 Drugo moanju 14.50 Nerleliskooko 15.00 Glasbeni ilvobfii 15.20 PJanntSIdvpfliia 1535 15.40 Angleška nngnmBtnaiirja lb.4b Odprlo 15.55 Asiio^/i|a 16J10 Osmipolnik 16.10 liBBlfa 1630 NikariakoMna /.del l/HO Poročila.šporlvrems 17.15 lisiega íBpega iiopoidneva 1830 ^Bbanisiota 18.40 Kravica Katka, nsanka 1B.45 Sne?irikiji;llok.nsaiika 1B.55 Vrsme 19.00 Dnevnik, vreme, špcri 19.bb Spel doma 71.45 Iniervju 77.40 Poročila, vreme, špon 23.00 O^e Qospndar, liai, iilm OO.Kl DiiBvmk, vrcmii. špori 01.15 iniokanal SLOVENIJA 2 0630 Iniokanal 07.40 Ivprodaja 08.10 Sko/ičas 08.70 Slovenski m ^gs/in 08.45 KuIu;rni prehlad OSilO tMA07,f/bor 11.05 SPvbiailonu./asledovalnnl?. 5km{M|. prsnos 12J35 SPvalp.disciplinah.SVSL|2|. prBnos 14.05 SPvbiaikm/asleilovalriolO km (^1. prsiios 15,00 Tv prodaja 1530 Spori 1B.10 !^Pvriikomelo(M).!inale. pfSlOS 18.15 SP vsmiiC. skokih, posnetek 70.00 Izgublisno pleme a Riiande. dnkum. oddaia 70.b0 rrasÍBr.4/Z4 71.30 t špoilna oddaia ??.15 Pokvarisna fliîkleia, 5/16 23i)b Umemi glasbe lil plusa 00.10 iniokanal pop 0730 IV prodaja OfiilO AhairvZvuzdnlandiH.ns ssn^a 08.15 tabařki. ns. senja 08.7b Rarlovjidnina Ribi. ns. serija 08.b0 MalirdeCiirakior.ns.seriia 09Í10 An Aiiai;k.i/r^. oddaia 09.75 Minis ^elvë. ns. siinja OS.bO l^Daman, ris.senja 10.15 Yiigi-ohl,ns.senja 10.40 PowBrflangers, iran. 1110 StaninOio, CbiiurlBika 11.35 .^ska košarkarska liga 17.35 S0liudvvdivjinrj.b/B 1330 Naša sodnica, nan. 14.25 Učiielji, nan. 14.55 Malini vrel bi; amer, film 1635 Spomini, amer, film 16.15 24 ur vrane 16,70 Jamie Oliver: koíiinia do na/ga 19.00 24 ur 20i]Q ie(ÍGnaslB?3, amer, hlm 71.40 Šporuia scena 22.75 DavB.amBr.lilm 00.70 74 nr 01.20 No^a panorama © PONOVIII.VODOAJ lEOi.N.đ^RLIlA 09.00 maš. rjin^ka odílHia. pon. 09.40 1576.VIVmaga/in 10.00 Kultura, inlorm^iivna oddaja 10,05 Spnrini mrak. športna iiiiomiaiivna oddaja 10.75 Sporuiignsipognvorvsiuiliu 11.00 SolskiœriiijrCelja: prddsiaviisv proiekta iKro?išče g«, pngovorvstudiu 12Í30 Valiirnokoyledn 121)5 Planet prjika. oddata z narndnQ?ab(tvnû glasbo-gustis: Vossle Siaierke 13.05 52;,vrvmaga/in 13.75 Kultura, iniormalivna oddaja 13,30 Jesen .^ivlieriia. oddaia trei|c ;ivl[Bn|skoob(tobiQ 14.10 Videosuani, obvestila 19,00 Valimo k ogiBdu 19Í15 Rdečakapica.sinlironi/iratii nssnr lilm 20.00 POP CORN, ^asbnna oddaj» jtst: 6pa<;kîikur 20.bb Špor(voh£mi2alecvlsiii 2006, posnetek pnmriivc. ponovi(BV podBliiav poznani najboljšim šporuiicam m šporliiikom 22.40 Valimo k ogledu 72.45 Videostfani.obvestila SLOVENIJA i 07.00 Poročila O/Jih Dobro julfo 06.00 Poročila 06.05 Dobro juiro 09.00 [^oročila 09.05 l/pnpoLiujlorbe:$ne^enimo? 09.70 San|skade?ftls:Mftilika.&/11 09.50 $tinepn)i3/lodwu.5/13 111.15 IJdrlaia/a olroke 10.50 Da;a/latili mumij, dokum. oddaia 11.45 Hudičev i^boljševalr^c svi^ia, por lis 1 Radka l^h^ 13,00 IVoČila. šport vreme 13.10 Spel doma 15.00 Poročila )5.10 Dober dan. Koroška 15.40 îfilebajski, 37/45 10.10 Sejala svetlobe, 5/10 18.25 Maiinampu^iesirašilc: umetnika 15.35 Binajiitkovna nan. 17.00 NOVIšport vreme Í7.35 Sirova narava, 5/13 16.30 /raban|Q3x3plus6 16,40 Pavje. rdeůliSiaček.rRanka 16.45 J oko! ^akamoko! loi))!, nsarika 19.00 Dnevnik, vrernu, šport 19.55 JuM. 13/13 20.50 Osnndai) 71.75 PrviiMiifiigi 71.50 Orimevi. šport vrema 22.50 Ma?zrdef.imkri^om, 1raf]i:. Iilm 0035 Surova narava, 5/13 01.25 Dniivmk, vrfifn«. šport 02.05 \fMm\ SLOVENUA 2 QB30 Inlokafial 06.30 Iv prodaia 09.00 /abavm mfnkanai 10.00 Iv|>rodaja 10.30 ^ iporiiia oddaia 11.15 Vriiliak 13,15 ksiega lepega popoldneva 17.00 Mo/aik 13.00 Poročila 18.10 iekma.debaina oddaja 19.00 Vseoiivalib.11/13 19.75 Munamo. 1/1? 20.00 Olika ?a popolnost 2/4 71.00 Studio city 22.00 Soutboark.5/14 22.20 Olaan. 00,4 0 24 ur 01.40 Mnâia panorama © 09.00 Dobro |utro. inlormativna nrldafs na današr^idan, |uirari|e novico •videaspo; dneva, ra/giba|mo s« •^U(tiqi grjsi • vrinar^i kotiCek ZDRAVA SOI koledar priredlťv 1030 Vabimo k ogledu )0.35 AnplGškalVemierliga. posnetek lekme Oharlinn : Chelsea 12.25 Videospol dnava 14.00 Videostram, nbv&sula 1/.55 Vabimo k ogledu IB.OO Regionalne novice 18.05 Sponvobfiiii?alBcvleiu 700B, posneli^ pnr«(ilvH. ponovilev podelitev prignani najboljšmi šporuiirram m športnikom 19.50 VidiKistram, obvtííiiila 13.55 Vabimo k ogledu 201)0 [?obraievanic na poklicni m lehmški eÍF^irtiin račuimlniški šrjli Selškega centra VcleniB. prigovor v studiu 21.00 llBgionalrte novice 71,05 Krjšarka.posaietek lekme /laiorogiOektr^botech 22.15 I? od d3|e Dobro I utro. inlormativna oddaja 23.4.5 Vabimo k ogledu 23.50 Videostram. obvolila SLOVENIJA 1 07.00 Ponitila 07.05 Dobmjuiro 08.00 Pmoi^ila 08.05 Dobru jUiro 09.00 Poroûila 09.05 Radovedni Taick 09.70 Martina ittptir.)est(ašilij 09.40 Seiali.isveiiobe.5/10 09.45 Rine. lulknvna nan. 10.05 Oridaja/aouokc 10.25 Zgodbe školjke 11.00 Surova narava, b/13 11.bb Inisrvjii 13.00 Porodila, šport vreme 13.15 Obzorja duha 13.45 l/vir(n)i 14.15 Odpeli pi!snki 14.20 Usmidan IbJni PomCila 15.10 Mnsinvi 15.40 fabaliign, S/26 16.05 Ali irm po/naš: ja^ sem iiiv|i kosifini^cvelovi 16.10 Alnafnki. 7. del 1635 Knpga msie bnga 17.00 Novice, šp on. vreme 1735 Pogled na ...m!)o&sen 1 /.45 Pwlud na _ Zachetluva hiša nalliinaju 17.55 Pogled na... konsiruklivi/ya oddaja 20.50 Spnrini gost pogovor 71.30 lun/em m mi. infor. oridaja 77.00 Asova gibaiiif^a, infnr. udikia 2730 l/oddaieOobmiuuo 00.00 Vabimukoglerlu 00,05 Videostram, o buss lila 19.30 19.55 70.00 SREDA, 7. februarja I SLOVENUA 1 i 0/.00 PoroCila : 07.05 Dobrojiiirn i 08.00 PnriiCila i 08,05 Dobrojdiro i 09.00 Pwo^ila i 09.05 Kakn sem viilel svet i^pod i mize. 9/10 j 09.20 AlirnepQznaš:|az$emdiv|i i kosiani j 09.30 /nanusl2.del j 09.55 Oddaia za ounkn i 1035 Kiqigamenobnga j 11.00 Pogled na »macesen i 11.10 Poglďilna ...kuiisinikiM/em i 11.70 Pngfed na... /ahcerlova hiša j na Dunaju I 1130 Resnična resničnost i 12.00 ljudje m/eiiilia i 13.00 Prm)Cila, šport vreme i 13.75 OptJS : 13.50 Odpeli pnsmki j 14.05 Potbgon,potkpniatcl|u. I tiokum. oddaja i 15.00 PofoCila, prnmni i 15.10 Mnsirrvi i 15.45 ŠolajirvakovII..9/76 i 16.05 Podklobuknm i 16.40 Risanka I 17.00 Nwici!. špori vreme i 17.35 /vami i 1830 /rebanieAsiramLoia i 18.40 MedcPoptnsanka j 18.45 VranDokoienko. risanka i 19.00 Dnevnik, vreme, ^ort j 19.55 Prešernova pruslava, prenrjs i 71.05 PorireU PrsšBmwih I nagrsjennev i 71.50 Odmevi. Šport, vreme i 77.55 Dmi/|e i 00.10 /vami i 01.00 Onevnik, vTBiiie, šport i 01.40 Iniokanal I SLOVENUA2 i 06.30 Iniokanal i 09.00 Ivprodaja i 0930 /abavni infokanal : 1130 Oiroški intokanai i 13.00 Ivprodaja j 1330 SvelvcdniliMi, V13 I 14.05 SPvliailoiiu. posamiùio15 i km [?], prenos j Ib.OO Rilkaza popolnost.7/4 i 15.45 leslvma na drugem j 1630 Mozaik i 17.25 Mosiuvi i 18.00 Pnročila : 18.05 V/porerlriâ ekonomija. 3. odd. i 19.05 Vizum/8pnhodnrRt2B/30 i 70.00 Pn[^tol[ska nngoTimina tekma, i Slovenija I siomia. prenrs i 72.15 RadkoPolit.dokiim.odddja i 73.70 Slovertskaiazisoona i 00.05 Doo.norviiSkjfílm i 01.45 Iriioksnal pop i 06.b0 ?4 ur, ponovitev i 07.50 MesiGcezavedno.nan. j 08.40 Viharliubozntnad. i 09.35 NniKmtljena srca. nad. i 10.30 IVpnadaia j 11.00 Nrtva jKilo^msi. nad i 11.55 Peregnna, nad. j 12.50 Preverieno! : 13.55 fVpmdaia i 14.25 Riiiilake j 15.15 Peregnna, nad. i 16.10 Nova pnlo^nífst nad i 17.05 Neusmiljena srca. nad j 18.00 74 ur. vreme i 18.05 Viharl|ub5zm.nad. i 19.00 74 ur j 20.00 Gola rp.snir:3.amet film : 2135 Na kraiu zločina, lian. i 72.30 Teksaški moi pesÍ3VB. nan. i 23.70 SBksvmesUtnaiK i 73.55 Naih^'f^ka puhcija, nan. j 00.40 24 ut ponovitev i 01.40 No^Ma panorama © 09. 1030 10.35 10.55 1130 17.20 14.00 17,55 18.00 18.40 18.45 19.15 19.30 19.55 20.00 20.55 21.00 72.00 73.30 7335 Dobmjiiirn. informativna oddaia na današnji dan [litrar^e novice videospol dneva nove izdaie vnše m neme lutranji gosi koledar pnredii^v Vabimo k oi^ledu šporuii toriik. šporina inlomifiiivna oddaja Sporini gost poyuvor f^ajaUa^ivn&jši dogodki ang. Premier li^e.šporina oddaja Videos pot rbieva Vi de os ira m, obvestila Vabimo k ogludu Mala potep a ni a. oiroška oddaja, 3. IVmreTa Region;^ Ino novice Naša Lvropci. izobraževalna orldaja. pon. tvropskuleio nnakih motnosti /a vse Vide^pDi dneva Videosirant obvestila Vabimo k nrtledu PLťCDÍtN,'kont glasbena odd. Regionalne nnvir:R Odprla iRma, kontaktna oddaia \i ndàje Dobro juun Vabimokogledu Vidiiostrani. obrstila PRIREDITVE fT.FToro.kon Oven od Zgortiosti btt úa wni bo kersE nekmiti re/lagali là) osebre um. Na Vulio bíxlu nanire^ pri^ privseni irapćičrif osebi. Ker pa bo vsakih k^i do (lal,tiiinbp3ii|a tlnbrlapov^riinDvora/iaguin/dleL^cilvasbuitekda^a prt/adel, prjlcrn pii bistu odkrili, da trio. ki iii ra2untd. kni ste lirjlDb vi |)o veilaii. Kiiiir iiiolCi, Slcvitiani odgovorj. Tako pravi lïcgovoi. ki se ya vi /iio rfídkn iJrfilB m mà tokrat bo iako. lokrai b^m nioli^li prerlvsun kurvam bo ncioiina da bi sivarra?iag^li naprej. bo dastvannc7ao$inj)eto. ampak pjsDKi^as4i čas, Bik od 22.4* do 20.5. ^^^^^^ UriloôlisiBSû/anekajkororiiDhsprant'fnbsvojihnavad.PfBiihiw^^ ^^^^ &)bi(jn^ak0vdlispmriieiiibûkdr(^err»(.[^[iQtcpHsilHhkri.da kil DBki r3A^iii.);i varn ;ayo[uvri m Ctsitiiii^krjnslila. ps ^ toàKj vas je ^ pi^l Ijmniiđiila. Sedai vas Cakâ oseben boi ^ 7 ná;a| niar^^mi ra/vadanii. Nu bniiite pmveč stmgi da sebB, saj tonoč iib moreie spremeinu pravvscga v vašem ^vijeniu. la bi biUagoLovn prdtiiil sirts ne Ic^d víěh ich. ampak t!iiji?a fm. Is hn;ar bo u vas iKpf^n mesec. Mtiric va$ hoilo m/vj^i^te. Dvojka od 21.5. do 21.6. Kose vftfii bo ravno odpirau. » ho /sfelfj Ludi lomiL lam, kioi fiisie |iiiî^ak(jv*dli. Ceprdv nc boste iisio nič knvi, m [DkaiteyiH{kr]vrKboslBiimi|li jKSř sprmiitíiiiu.bosienuiiími.^nekj^jdriívasboskfhylakaknsehovseski^i ^^ i/^lo. h/i; tùaiïii íe Jnnia. na kavi^i. rsie ^ ;amoiiUis stvarmi, n kat^resi dolgo nisiB ?nali vTeu Casâ, pa vesta da vas S|ia§ř3|0- FnanCro sîa^e vam še iieksj tutlinvrK boéjpij§ôali]. tla bi se ipk ? d^noriKid. Iveyaiit; irivBsirci|t! presiavilt:;^ ne doloâ^n Golje laka kot ^ več isMt lini. Hak od 22.6. do 22.7. tjudie vdni /aupajo. ker vedo. da sle ^armsljivi^bvek, Prbve£ popustljivi ste m prcvui^ prtdni. biisediiz: um skciaiila rn v vaterii btssedniaki;. S tem, da ho i^lB ii(}QiliD vsotfi irisciDkamir/;^inoriu, pa sr v/adnjih rineh delale luvjo iislujo. Mnogi borlo mciiili.fia stu iiavaiien slabi^^ kar se bo pognalo na pridroî^ih va^ga ^vtcn|a m r&jla, Prt^rivsem boste prcŒj nervo/oi m bre?-vDl|iij.Karsel|tibo?r^i ute.iuioSnieValenDmjvoiTe bo povaSirnen.Karsc/len^ia oče, pa bodo po plahni vsiiloli|r»i, tako da biKtu /adovDljiii. Lev od 23.7« do 23.8. NBlcvEÊnavajenilenaiiDinpreii^ijatirirïkarQavcnrlan./aiDbosœnasted ®ii|e drii.sploii. te b)do obsijani ssonce. te^ko pre^ivl;ai koimedved /im ^kim spalnem. A m bo inurda v to prcililrj /i^jt:. Ce ne dnjgc^a. se boste iiKirali /aimsliti riai{svri|im pnčel{cni ki poAitjetri tiidi kerseie nekaj í^ďsa/RvedaQi,dHSopnjvei^ra?daifllí:rtnpii,/astíj)ai;toris: vdikopremalo. Ker irnalu oslab(en imunski silt;m. m rivakrat /d tfiči. ún vć(s ne bodn napadl; vmsi. Ti bodo na mreC v riasledniili dneh v^lo kro^ib tudi v vaii oko4ia. Devica od 24.8. do 23.9« ^ Driln6iEv. rta boste svoi èas bolj knnsmn i/raNjá, bo wokaktjrpaniewa, mi ?se buie kiialu obrcstrrvala. A kaj laiiko se /çiodi, da bo ce tab le po odločitvi, lia pa jt^ re basto uspeli kai dolijo i/prjInjsvati.Ker bo kniikr/ jn p sploh bito, ^R prav kmalu kfncr; bn prav. čo^ai^ncte vti£|o lovesuciionacrlovat) h ^^^^ v i^bruarju. Saj vsb^ birokrstbkc zadeve vam niso bli^ii m vdm bodo VTele veliko ft^sa kot SI oiislrte. 7ato ne odlažai^ m lutn, kar iatikosumtii danos. Krn ^k. jc prud vami dobro, iispe^iko obdobje, l/konsus ya. Tehtnico od 24.9. do 23.10. Sami nase ste jti/oi. ker ne /nate \n ne /moreie iř fai/e. ki jO sicur qn/ijo íe vaà najbli/jf. ne boste ve£ vodiili, kje lo kako bf se looli nastafeya ?a pleta.'iasnovamjciadasiMtevva^cm ^ivl[enjuvdiko sprememb. Nimate pa fie vtjije m ne moâ. da bi í njimi spremilqaii svoi sveL ítikrat boste tf^kn čakali nn ktir g? verjetno w ba Kottiiili ne bo ostega. kj bi vas podprl v va^em rsnnáíjaniu. htdi v3§i najbliijise znaio obmiD pmti vam, In to le zato, da bivas spodbudili k m^orm sprematibam. Škorpilon od 24.10. do 22.11. Na tílavo $te si sfst nakupali celo kopico del«}. Umivali boste v njem, vondar savambovs0krj8n§emfilofiflkopiňlQirinikakarnebrísii^?nalitfimsialťSi-^p^ U)aaje. Če boss juskrbeli n neka; prosttii tini, ki ]iii buste ui\\utm namenili rtclu se bnilobro ušla V nasprotnem priineru pa se vam lahko /gorii. da v;im bo spet /ačelo nagajau /dravttt, sai je va§e po&itju rooi^no odvisno od ps^Hj. Nuvica. povB/ana i vs^im fjojateljom. ne bo najboljša. fi^isiab§3 pa luili ne. Ne bn vhoi H niD mi niite, kr mu |0 boste pcsvcDlil Strelec od 23.11. do 21.12. ^ Csto preveC se zapirate vse m svci ki se vam podi po ^l^vi. ptJStLjetc v sebi. Ig ni diibrrj ne /a vii^ jnùjt^ m ne ti v^ Ijubeninsko ^vljenie. S psnncrjeiii TÊL^^ posiaiata vse brilj r)dtu|ena. dogaja se varna k. lia se prav oddahneta, ker ^^ var^a m treba biu skupaj. îo pa je lahko ?elo nevarno, ker btjsta oba ^ Kkati rm um ifi im iskfi«. Pa nikar nu milile, da laiiko é vHâi pífíiviiu SD vse (fitaoe tako kot te bilo. Kt^r ne mo^ In ker je fc vpr^anje časa. ko bo vašemu partnerju té radi vai>iii \m\\ poznanstev res prekipelo. Itd» siisr jekler^ ^ivœ. ampak mikr^ vsakemu prckipi. Kozorog od 22.12. do 20.K ^^^^^ ?eteli SI bostfs da se i® itstavi. Da vse Klane vsai tafai kot je sedat ve ^L^ř ste. da v bli;oji pohndnosti oq bo bo^ie. ampak da va čaka ne^a b so |o ^ îK^i i^H moàto bupte. Sincr bosteâe nukaj í^ raje kot v realnosti be-V ^ali vsaiiju. a bo vsakdanjik ^iá^^il prevo^bnluti. da U to Ishko traialo. Pnsk^tR ^^^^ vsaj II to, da se boste sprrsDli in w stbe vrgli naihujâe napetiBti. Skrajni řas je. da /a LO iiajrlcíe nek naňn. saj ste bili /adiije tedne ptBc^ napeti Narav? vsbi. vi^ovile se j. Vodnar od 21.1. do 19.2. Nekaj lepih, prav nič napornih dni ic pred vami. Uiivali boste v vsakem dB' Jniitku / Ofieba ki vam veliko pomeril fiidi v naravi busto več kotsicor. kar bo Mm vplivalo na va^ počottc. Se pa /na ?(]oditi. da sa boste ravno /ato. kefse bosB! spnisDÍi m po iiekai iiajietih tedmhlažie «^aáhali, imelniekaj tu hv 2 /draviem. Kaj več od prelilada /agot/ivo ne bo, vseeno pa borlite pn/a nesfpvi do sebein se ra/v^ijajte. Nakup, ki ga načrtujete. dvakrat dobro promislitii. j)tedensti> nte odločilBi korak. Ribi od 20.2. do 20.3« Dnevi bodn vse prehitro miriBvsIi.^oli, kerso^ wInoTelo kratki. Kljuh temu se vam l)o zdelo, da ste prem alo učinkoviti m da ste pcstali rahlo leni, Tose vam sicer ^godisko(a[V!;ako ^mo,saf je ne marate prewC, a letosse ne brste mogli pntrt^evati narl vrcrr^om. Gre boli da imate kar nek^j lo^avssvqimi željamnn pri^k(van|ivai^} nkolii£.VsisivaslasU]o m od vas počakuieio preveč Vi pa le dajeie in nič kaj dobite Ko se boste temu uf^i, bo pa buda /amera. Zbente pogum in se mieite bolj radi. ^ va&e diůroí VELENJE v Četrtek, 1. februaija 13.00 Viia Mojca Šola za si a rs e- nadaljeval o i program Damjana Po d kraj šek: Motnje hranjenja 19.30 Glasbena sold Velenje, orgelska dvorana Večer dijakov vzporednega izobraževanje Glasbene sole Velenje Petek^ 2. februaija 18.00 Regionalni multimedijski center Kunigunda Razstava Konvergenca nano*. bio* in informadjske tehnologije, dzstavo organizirata Kunigunda in Inštitut IPAK. ki ga vodi Stanko Blatnik. Otvoritev razstave je začetek medsebojnega sodelovanja med IPAK inštitutom in Kunigtmdo. 19.00 Galerija Velenje Odprtje razstave slik in risb Barbara Jurkovšek Prasvetovi 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Predavat)je ob slovenskem kuhurnam prazniku • Manca Kosir. Čemu branje"^ 22.00 Mladinski centerVelenje Yurocknight'DJ Oga Sobot a, 3. februarja 3.00-13.00 Atrij KSC Kmečka tržnica 9.ÛG-16.00 Cesta I/S.Velenje Delavnica Spoznajmo refleksno consko masažo slopal 10.00 Dom kulture Velenje Mini teater Ljubljana • Jacob in Wilhelm Grimm: Rdeča kapica 21.00 Mladinski centerVelenje Noise rock koncert • Nastopajo: Stonebride (Zagreb) in Hesus Attor (Rijeka) Nedelja^ 4. februaija 3.00 Odh o d; izpred Podr uln ičn e osnovne soie v Vinski Gori 19. tradicionalni zimski pohod na Ramšakev vrh Ponedeljek^ 5. feb. 19.30 Glasbena šola Velenje, orgelska Kdaj - kje • kaj dvorana Koncert tičiteljev Glasbene lole Frana Koruna Koželjskega Velenje Torek, 6* februarja 19.00 Knjigarna Kultu mica Srečanja z Izjemoimi Slovenci! Janez Suhadolc- ûd Akropole do Ribnice • potopis V Velenju odČeU'tka. 1. februarja 2007, do četrtka, 3. februarja 2007 19.00 Mladinski center Velenje Tradicionalni tematski filmski večer Sreda^ 7. februarja 9.00 Glasbena lola Veleoje, orgelska dvorana 10. mednarodna orgelska lola • Vodje: Theo Jelleina (Nizozemska) 17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Špeline pravljične ure 17.00 Vila Mojca Sredina peta • ustvarjalnica za otroke in starse 18.00 Oom kulture Velenje Osrednja občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku • Slavnostni govornik: Srečko Meh. župan MD Velenje ^^$topajo: Pihalni oikester Glasbene lole Velenja. Mlajši pihalni orkester Glasbene šole Velenje in Pihalni orkester Premogovnika Velenje 19.00 Velenjski grad Odprtje fotografske razstave • Ujeti trenutki narave in mladosti Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih labko pokličete Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje|03/8961860). ŠOŠTANJ v Četrtek, 1. februarja 16.00 Mestna knjižnica Šoltanj Ure pravljic Sobot3| 3. februarja 13.00 športni centar TEŠ Šoštanj : fužin ar f E (2. slovenska liga vzhod - ženske) Torek; 6. februarja 17.00 Kulturni dom Šoštanj, preddverje Torkova peta - ustvarjalnica za otroke in starše Sreda, 7. februarja 19.QQ Kavarna in slaŠĆiĆarna Štorman Šoštanj Otvoritev fotografske razstave Andreja Veternika: Ameriški nacionalni parki ŽALEC Četrtek, 1. februarja 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Občinska proslava slovenskega kulturnega praznika s podelitvijo Sevinovih o dli čij Slavnostni govornikbo slovenski književnik Ervin Frhz. V programu, ki ga bo povezoval Boštjan Romih, bodo sodelovali: Andreja Zakonjsek Krt. Marjan Trček. Primci Krt. Dani Šlogar, Rok Šošter. operetni zbor Hmeljske princese pod vodstvom Matjaža Kača, Irena Kralj in Andreja Turniek. Petek, 2. februarja 12DD PeriščevGotovljah Seja pustnega odbora Gotovlje s krasom in zabavo Petek, 2. februarja 18.00 Savinov likovni salon Žalec Odprtje razstave likovnih del Franca Novinca, nagrajenca Prešernovega sklada (1984) Sobota, 3. februarja med 8.00 in 12.00 Središče Gotovelj Kmečka tržnica med 8.00 in 12.00 Mastna tržnica Žalec Bolšji sejem Ponedeljek, 5. februaija 20.00 Qom II. slovenskega tabora Zaiec Gledališki abonma ponedeljek in izven: BDENJE, rrim antična komedija o osamljenosti (Mestno gledališče Ptuj) REČICA OB SAVINJI 18.00 Kulturni dom Rečica ob Savinji Slavnostna otvoritev meseca kulture Kvalifikadjo "Imate kakšno sltižbo zame. doma imam brezposelno žerto in devet nepreskrbljenih otrok." vpraša možak na zavodu za zaposlovanje. "Pa znate delati še kaj drugega," zanima referentko. Znanstvena fantastika v knjigarno stopi moški in reCe: »Rad bi ^jigo 2 naslovom fvioški, gospodarv hišM Prodajalka ga debelo pogleda in reče: »Gospod, pojdite v prvo nadstropie. tam prodajamo znanstveno fdnta$ttko.<^ še bi Košir gleda rokometno tekmo. Pride žena naga iz spalnice. Košir hitro piid v spalnico. Nek moški te pod posteljo. Pust ga pri miru. Saj bi ga. a baraba hočete enkrat. Natakarke Zakaj rastejo natakaricam dlačice navzgor? Ker steklenice med nogami odpirajo. Kumare Tri ženske so kupovale na trgu kumare. f^a je rekla: «Dajte mi kilogram manjših, a debelih.« Druga: uJaz pa želim tanjše in daljše.« iiKaj pa vi?« je vprašala branjevka tretjo. »Meni Koledar imen Februar (sveo-štanj. 6. febrtiarja 1996. je nepreklicno odstopil predsednik sveta Franc Pečovnik; 25. aprila so svetniki na seji sveta občine Šoštanj /a novega predsednika izvolili dotedanjega podpredsednika sveta Antona Skornska; - februarja leta 1987 seje začela javna razprava o odpiranju jame Šoštanj in petega bloka Termoelektrarne Šoštanj; - 8. swčana je slovenski kulturni praznik v spomin na največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, kije umri na današnji dan leia 1X49 v Kranju; pobuda za ta praznik je 1. februarja leta 1945 dal Slovenski narodnoosvobodilni svet. Prešernove nagrade, ki se ta dan delijo za dosežke na kuliurnem področju. je uvedlo ministrstvo za prosveio Narodne vlade .Slovenije l.^. februarja 1946. prvič pa so Prešernovo nagrado podelili 8. februarja leta 1947. ■ DamVan Ktjailč itnSfj^ U KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.O.O. Koroška cesta 37/b 3320 Velenje PE ENERGETIKA "Tel: W 89^1256 PE VODOVOD IN KANALIZACIJA Tel.: 03/898 94 20, 03/ 898 94 00 POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST 'Tel.: 03/891 91 53, 03/891 91 54 GSM: 031/041 390138,031 375 041 V primeru reklamacij glede obračuna pokličite;_ Za individualne hiše:_ 03/896 11 50 ali 89611 52 Za blokovno gradnjo: ' 03/89611 46 ali 89611 48 Za Industrijo;^ 03/89611 44 Nagrnjend Mgrodne Icrlicahe Gostiln« Sonc«, ofajovljen« v tedniku Nai čas Yt. jfliwaria so: 1 (iK^ano meso na iaru piejme Danica Štukovnik. f onava 4.Velenje; 2 ŠsFSka plesicavica * lavčegravie preime Ocepek CsciSjs. Ainače 7. 3320 Velenje. 3 &evap£iči * laviegravte prejme Martin Tunnek. Gr9Biir& tava 28.3320 Vetenie Gesto krrianke se gin» Gosnli)aSĐncs.iav&e-gravie Nsgr^ci dvigneio nagrade v Gostilni Sonce, na Starem «gu 28 v Velenju, s prinosom osebne izkaznice Čestitamo' ABITURA d.O.O. Podjetje za izobraževanje RAZPISUJE IZOBBAZEViaNE PROSRAME PRIDOBIMNJA IZORitAZBE IN PREKVAUnKACIJEf POKUC - PRODAJALEC pnEKVALIFIKACIJA 0)i) konCanl poklicni šoli) - EKONOMSKI TEHNIK PT1 PROGRAM (pO konSanI IrgovsU Soli) VPIS BO 15. FEBRUARJA 2007 OB 16. URI VIŠJA STROKOVNA ŠO[_A ABITURA d.o.o. Celje -KOMERCIALIST (raven 6/1) Informativna dneva bosta v petek. 9. 2.2007 ob 17. uri in v soboto. 10.2, 2007 ob 9. uri -POSLOVNI SEKRETAR (raven 6/1) Infamativna dneva bosta v petek. 9. 2. 2007 ob 17. uri in v soboto, 10. 2.2007, ob 9. uri PRIJAVE: ABITURA d.O.O., Lava 7, Celje Tel.: 03/ 428 55 30 in 03/ 428 55 32 GOZDARSKI VITLI Mikaiske ali 8Uktr»4iidrflv1i(RO uprovljon js ed 35 kN - 80 kN (3,5t • 8t] Éč^m HIDRAVLIČNI CEPILNIKI od 6 do 201- pogon preko olektronotorjo ali Irnktorjo Uafhnsl, io.«., DoMkMsl4«, 3301 PEnOVĆE, Ttl,:03/7I3MI(I wwjiWigtf.É VailiTtwc aitbaadthu Biotehniška šola Maribor Vrbenska cssta 30.2000 Maribor, http: www.a-bts.Rib.sdin.s> V «olskem letu 2007/2008 bomo na BiotehniikI Soli Maribor vpisovali v naslednje programe: VETERINARSKI TEHNIKfl KMETUSKI TEHNIK VRTNARSKI TEHNIK KMEIUSKI MEHANIK VRTNARSKI TEHNIK PTi ■ (•Metni program) (4-letni program) (44etni program) (3-letni program) {3+2) KMETUSKO-PODJETNIŠKl TEHNIK PTI (3+2) Informacije o vpisu dobite po tel.: 02/23 53 700 TRGOVINA KOŠARICA so KG UMmiO (ďOJHO NPK a-1(M0*O.2B SEMENSKI XnOMPIR MARISOAIIĐ 2SKS APNENČEVA MOKA SOKE VRTAUtlK7B0W POSTBJNINAMEÍKANKA 1401200 vAKUMSKi mam SMARTVAC SONÍNlCEZAniCEBKC MOKAKAHCUPSOOaSKS ČOKDUOANKDEfl 1QQB OUE RASniNSKO DIAMAKT GL Cwi iititi 1» inoetii »fli Tataton: 03/ B72 aO BO Poseansk/ 30% popust na oblačila. Bmplačna dostava a večja nakupe. Kupcem pri nakupu àbraaih ádellm nad 25 eur podarimo dobropis v vndnestí 10% od nakupa do kanec Miniarjo. Uvdimo »m hitri kradit do mesecev. Parnovo. tel.: 572 SO 80, Pasje, trt.: 801 SI 40, Gaberke, (•).: 69132 fO www.trsovina^uttarícs.sí, e^il; kosarica@siol.net v Nagradna križanka KZ Šaleška dolina KMCTIJSKA ZADRUGA ŠAIEŠKA DOLINA, z. o. o. Šoštanj, Metleie 7 Telefon: 898 49 70 (tajništvo) vinww.k2-salRskaitfllin8.si Cenjene stranke obveščamo, da snto upravo preselili v nov Trgovsko-poslovni ceiiiei ŠoJtani. Mutluće 7 Vabimo Vas v naše enote: • TPC Šoštanj (Metleče 7), tel. 89843 70 - Kmetijska trgovina Velenje (Cesta talcev 2), tel. 897 28 30 - Kmetijska trgovina Šmartno ob Paki,tel. 886 52 52 - Prodaja jabolk - Turn Velenje (Hrastovec1).l8l.898 49 90 Rešeno geslo križanke izrežite in ga pošljite na naslov: Naš čas. d. o. o.. Kidričeva 23.3320 Velenje, izžrebali bomo tii nagrade: 3 zaboje jabolk. 2 zaboja jabolk in 1 zaboj jabolk. Nagrajenci bodo prejeli potrdila po pošti, s katerim prejmejo nagrado v TPC Šs-štanj, Metleče 7 Kmetijska zadruga Šaleška dolina -2 vami in za vasi (FTRTEK, I. iebrraijo: I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila: 6-45 Na današnji dan: 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila; 745 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti. 8.30 PoroiJila; 8.45 Poliujska kronika; 9.00 Poglejmo v ^vtide, 9.30 Potočila, Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije, Î0.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj,kje,kaj: 16.30 Poročila: 17.00 Zdravniški nasveti: 1745 Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PEnK, 2. lebrBorjo: 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 700 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila; 745 Današnji kulturni utrip; 8.0G Športni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poroi^la; Î5.00 Aktualno: 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje. kaj; 16.30 Poroiiila: 1700 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih: 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 3. lebrwrja: I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 700 Horoskop: 715 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Sovenije; 730 Poročila; 745 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročita; Izbor pesmi tedna; 10-00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje. NfDEUA, 4. fetroorjo- I 6.00 DiÊro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7G0 Horoskop; 715 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poraiiila; 8.45 Današnji kulturni utrij^ 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.00 Minute z domai^imi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. P0NÍDEUEK, 5. febraario: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 MadanaSnji dan; 700 Horoskop: 7.15 Cestne informacije-poročilo Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila; 745 Današnji kulturni utrip: 8.30 Poročila: 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdatkje.kaj; 16.30 Poročila; 1700 Ponedeljkov šport 18.00 Glasbena lestvica: 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, b. febiMrjo: . 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila: 70G Horoskop; 715 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila: 8.00 Ka dogaja; 745 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila: 10.00 Na Siňdenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Porofiia; 16,00 Kdaj, kje, kaj; 1700 Naši kraji in ijudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 7. februaijo: 16.00 Dobro juuo in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila: 700 Horoskop. 715 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji daa 14.30 Poročila: 15.00 Aktualno; 15.30 Šport 16-00 Kdaj, kje. kaj; 1700 Vi in mi; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA v tednu od 22- januarja 2007 do 28- januarja 2007 niso povprečne dnevne knicentracije S02, izmerjene v avtomatskih postajah (AMPj na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki. nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikron S02/m3 zraka. MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOUE IN PROSTOR MAKSIMALNE URMS KONCENTRACIJE S02 od 22. januarja 2007 do 28. januarjo 2007 (v mlhro-g S02/ni3 zraka) mejno vrednost: 350 mikro-g S02/m3 zrako OBVESCEVALEC moli OGLASI DEŽURSTVA DEŽURNI telefon 28 pomoč dnorimn I m alkoholikom 031/443-265. STIKJ-POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica ZAUPAMJE za vse starost, brezplačno za mlade ženske. Gsm: 03V50W95. GSM: 031/83M78. lel. in faks; 5726-319. DEKLE, će resne zveze si želiš, po ^ljenju v dvoje hrepeniš, poklici na gsfn: 031/836-378. SIMPATIČNA 43-letnd ženska iz Velenja sr želi ^znati prijatelja starega do 55 let www.superalan.si. gsm: 041/248-647. ISCEM ZA POMOČ v gospodinjstvu i^em preprosto dekle. Ostai sem sam z otrokom. LaNko stanuješ pfi meni. 6sm; 031/807-376. RAZNO REDUKTÛfî z slektromotoijem 0.2 ZAPOSLIMO vi^jo medicinsko sestro Dzifoma zdravstvenega tei»-nika M/Ž. Delo bo potekalo vglne-kolo§ki ambulanti Pogoj je opravljen strokovni izpit, prednost imajo kandidati/he iz okolice Velenja. Za-poslitev se bo sklBiila s posredovanjem koncesionarja. profnje 2 svljenjeptsom pošljite v roku 8 dni po ol^avi na naslov: INVEL d.0.0.. Trg mladosti 6.3320 Velenje kW. 100 obratov. 380 V, prodam za 45 evrov. 5^11:031/649-504. ŠTEDILNIK na trda QOiiva. skor^ nov. zračnik desno, pn^dam. Tel.: 5888-730. ŠTEDILNIK na tfda ganva, malo rabljen. s pečico ter pralni stroj Gorenje prorfam. Gsm: 031/286-180. SUŠILNI stroj, star 4 mesece, pnsdam za 250 evrov. Gsm: 031/627-121. MEŠANA drva prodam. Gsm: 041/800-591. VOZILA MERCEDES A140.1.2003.34.000 km. irn. kot nov. Gsm: 041/632-374 PRIDELKI BOROVNIČEVEC. medenovecter več vrst jabolčnika in žganja prodam. Gsm: 041/344-883. PRIMORSKA vina cabernet sauvig-non. barbera, beli pinot sauv:gnon (-klet Čehovin - Štanjel), prodan. Velenje - Konovo, gsm: 031/74&Í71 SENO v kockah (cena po dogovoru) ter svinjsko mast prodam. Gsm: 041/268-244. ilVALI PRAŠIČE §vede. težke od 20 do 200 kg. za nadaljnjo rejo ali očiščene in dostavljene ugodno prodam. Gsm: 041/239-651 NEMŠKE ovčarje, mladičke, čistokrvne brez rodovnika, odličnih staršev, ceplj^e. razčiščene, pmdam. Gsm: 041/966-252. telefon: 5869-299. TELICO, sivo rjavo, brejo 8 mesecev, prodam. Gsm: 041/776-176. BIKCA, rjavega. 1 teden starega, prodam. Gsm: 041/75M50. TELICO. simentalko, težko 120 kg. prodamo. Telefon: 5888-718-BIKCA, simemalca. težkega 120 kg. prodam. Gsm: 031/495-208. NEPREMIČNINE 2^5 SOBNO stanovanje (64 m2f na Prešernov! cesti 9a v Velenju, mirna soseska 2. nadstm{^e, popolnoma adaptirano. klimatizirano, delno opremljeno. vseiwn/2007.cena 65.000 EUR. lnf[]r7nacijenaGSM041 576416. VELENJE; Stane •041/B24-77S. 89758-13. MOZIRJE; Ema« 051/307 035.839-56-SQ PRODAMO: Z-sobno stanovanje v Velenju. Gorica. 8. nad.. 55 tn2. ietnik 1980. cena: 53.830,75 EUfl 3'sobno »lanDvaiije v VsMnju. ub-novljeno, Šalek. S. nad. 73.80 m2. letnik 1986. cen8.79.0D0 EUR S-sobno stanovanje v Celju, novo, Oeôkova. 10150 ni2, letnik 20D5. cena: 138.66 0.40 EUR l-sobno. delno opremljeno stanovanje v Slovenski Bistrici. 4. nadstr.. 40.20 m2. letnik 2005. cana: 47988.65 EUfl ALSA-NEPREMIČNINE Trg miadosti 2. Valanj». WMW.alsa.si Info: 041/299 919 PRODAMO: MANJŠO HIŠO V Mozirju-Gaj, velikost 140 m2 ^ parcela 900 m2. leiQ 1990. cena 08.800 Eui ZAZIDALNO ZEMLJIŠČE na od Ifmi lokaciji v Zg.Bevcdli, 1212 m2. cena 25 Ei>r/ni2 L£P0 3-SOBNOSTANOVANJEv pfitliqí pri Tuš ' u v Velenju. 61 m2, lBtnik198Q. cena 75.ÛOO Eur LEPO dvodruiin$i(o hiso, 220 m2, letnik 1950/2000, s parcelo 81? m2. v RfčiciabPaki. cera 120.000 EUR Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovana zavarevanke. spoštovani zavarovanci. obveščano vas. da je tel.: 112 rezervitana za siu^bo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko Številko potdi-cite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko |e zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe zd nujno meilicinsko pomoč. Pogo> vore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z relflvalr» službo kličUd na telefonsko številko 8995478, de-ltm)o službo pa na 8935445 Lekarno v Velenju: LekarnaCenter Velenje. Vodnikova 1. Izd^d nujnih zdravil in zdavil na recepta, predpisane istega dne. Ob nedeljah rn državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14mielefon 898-1880. Zoboidravniki: 3. in 4. februarja • Vlasta Šterbenk. dr. dent med., (delo opravlja v dežurni zobrri ambulanti. Vodnikova 1. ZD Vrenje). Vel^narslci postejo fostafij: Dežurni veteiinar-gsm 031/68M0a Delovni čas: ponedeljek • peiek od 7 do 14. ure; Ambulanta za male zívali In Izdaja zdravil ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ureter torek in četrta od 13. do 17 ura. GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke: Moics Jan. Kardeljev trg 1 in Stojan fiajh. SalakSS.obaVeienji Smrti: Antonija Mazej. roj. 192B, Ljubija45; Rudolf Pogorevo, ro;. 1938. Velenje. 3ra-skogorska cesta 32; Ana Skornšek. roj. 1932. Velenie. Kersnikova cesta 23; Marjan Koradej. r)j. 1939. šoitanj. Ko> roška ceste l/a; Jožefa Mernik, rej. 1926. Velenja. Prelernova cesta 2; Marija Zyank. roj. 1321. Vulsiijis. Efviikova cesta 23; Cecilija fVlartinc, roj. 1940. Če-čovje 8/a; f^ariin Verbovšek, roj. 1935. Zavrle 5; Ana Grm, roj. 1922. Konjiška 10. Vitania; Franc Pajk. roj. 1947. laski. Pozen 0I0 va ul. 1; Anton Kal. loj. 1937. Gaberke 25: Franc Kosec. roj. 1949, Gorenje 23 a,- Peter Tlakar. roj. 1938. Šert-janz 53. Recica ob Savinji. ímmMíKKmtmíumTtSMií Tel.: OS / 897 00 02« 6SM: 041 / 682 S69 - Ugrtni pinMa cittlíM niânÉtf, doitm bmplaču • Pna ocMttln ^ibnei* nrnU brez^am • tav n&lipfrflbAstorfbv.difiiílB 12.800 tf Sfi •PreMZltzti|ini.ii9lačlli55^itt fffHVppn KOMUNALNO PODJETJE VSIENJE ú.0.9, Poorabno pokopallllia đajavno«! KoroSka cesta 37 b. Vetsnje - POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE -PREVOZE POKOJNIKOV - NABAVA ŽALNIH AfUNŽMAJEV, OVETJA - UREDITEV DOKUMENTACIJE - MOŽNOST PLAČIIA NA VEČ OBROKOV - UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS Tel.: 03/891 91 53, GSM 031/390138; 041^90138; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan. ZAHVALA Oh boleči izgubi sestre, /ene. mame in stare mame fVrCE PL4NK0 roj. Kortnik 16. 5. 1928 - 28. 1. 2007 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem Zdravilišča Dobrna za darovano cvcije, sveče in izraze sožalja. Zahvala gospodu /upniku za opravljen obred, pevcem, pogrebeem in govorniku g. Mogu. Hvala vsem, ki sie jo pospremili na njeni/adnji poti. /altom'i: moz J k man» hC-erka Majda, sinoi^ Rom an in Miran, hrai Rudi z družinami Î - i Vse hrepentnje je vsn:ii mrlo vse bolečine je vase Zdprh. (K. Kavič) ZAHVALA z bolečino v srcu še vcdn(.) nc moremo dojeli, da nas je brez slovesa mnogo prezgodaj zapustila najina ljubljena hčerka, sestra, svakinja in leia BOJANA SUPER roj. Câvnik iz (iaberk S. 5. /959- 5. L 2007 Hvala vsem, ki sie jo imeli radi in sle jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Kvala tolazilne besede, darovano cvetje, sveče in denarno pomoč. :\eutolaž(iiiv mama £lica in ate Milan, í)rar Mirko z Darinko, Daniir in Nina ZAHVALA Ob tihem slovesu našega moža, o čel a, dedija RAFAEU NOVAKA iz Kavč 18. 10. 1936 - 19. L 2007 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani ter nam izrekli tople besede sočutja. HvaJa za darovano cvcijc. sveče in izrečeno sožalie. Hvala osebju Splošne bolnišnice Celje. Komunalnemu podjetju Velenje, gospodu župniku, rudarski godbi in časini straži, govorniku, pevccm ter izvajalcu Tišine. Še enkrat hvala vsem. ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Anica, sin Ra/ko z lyfaríino, sin fkrman z ženo Amalijo wrvnuki^i Natalija in Maja ZAHVALA Ljubezen je. Oslune k/)t edino. Česai se hhko oklalce) bomo v mesecu decembru uvrstili v izbor za naj osebnost leta. Glasovali bodo lahko tudi poslušalci Radia Velenje, in sicer vsak dan deset minut pred 17. uro. Čas je torej, da razmislite« kdo je na* jbo(j zaznamoval januar 2007, prihodnji teden pa začnemo glasovanje. lIpo-^vaH bomo vse tiste vaše predloge, ki bodo prispeli na kuponu, izrezanem Našega časa. v naše urednist^t» do ponedeljka« 5. februarja« do 10. ure ■ V Velenju spet ne bo pustnega karnevala Tretje leto zapored v Velenju ne bo karnevala - Vzrok naj bi bilo pomanjkanje denarja Velenje - Pi) većini slovenskili mest. kjer bodo zimo ludi letos odganjali s pomočjo pustnega kamevnla, sc iia le že pripravljajo, V Velenju pa ga I tući letos ne bomo videli. I o bo že lr«iljc Itfto zapi>r«U brey pusi nega karnevala, /atiimalo nas je, zakaj eno iiajvcč-jih nicsl v Slovenj)) ladi letos ne ho imelo karnevala. /ato smo poklicali .hiaU KatiJolfa, predsednika Turisllčoe /veze Veieiaje, ki je doslej pripravljala pusuie karnevale. Jože Kandolfnam je povedal, da so se januarja na seji lurisiične zvc/c člani upravnega odbora (kIIoČMí. da se ne b(xlo lotili priprave karnevala. »Sedaj èia že tretje lelo zapored ne bomo pripravili, prej pa smoga kar nekaj lei. A vsHko leto je bilo težje zagofwiii tlnančiia sredstva za pripravo In izvedbo karnevala, saj smo zelci težko nasIi sponzorje. Nasa zveza pa nima na voyo toliko llnancnlh sredstev, da bi se tega lahk) lotib' sami. /alo smo se tudi letos txllocili. da se priprav karnevala nc bomo lotili.« Nekaj s puslom poveifanih zadev pa sc bo. kot nam je še povedal Kandolf. vendarle dogajalo. Na piistno soboto, 17, februarja, bo KS Gorica pripravila prve pustne igre na Gorici - ptisine ekipe se hoúo ptmierile v áa tj i vi h pustnih igrah, dogodek pa ho pri pra víla KS Gorica. Velenjćani se hodo udeležili tudi tradicionalnih pustnih iger in srečanja pustnih skupin na Graski Cîori; te pripravljajo tri občine: Slovenj Gradec. Mislinja in Velenje, Pripravilijih bodo 20. Tehruarja. torej na pusini torek. Na pepelnično sredo. 21. februarja, pa bodo v Saleku pripravili slovo od pusta Pcpija. Dogodek pripravlja TD Sa lek. Na ne Velenje smo preverili šc. kaj vse se bo okro^ pus I a vendarle dogajalo v Velejîju. l/vcdeli smo, da bo oiroško pustno rajanje organizirala M/PM Velenje. Na pustni torke ga bíxlo pripravili v at riju centra Nova. lopa naj ne bi bil edini otrf^kom namejyen dogodek v pusniem času. saj je znano, da li v pii-stiwanju najbolj uživajo. Izposoja kostumov že teče Danes so začeli v Vili Mojca, lorcj na se-de7.u Metiobčinske /veze prijateljev mladine Velenje, izposojati pusine kostume. Ker jih vsako leto ^lokupujcjo, jih imaja že voč kot 100. Izposoja ho potekala vsak delavni dan nicčili, da vsak zadnji četrtek v mesecu pripravijo pogovor z žensko. kije po svoje/^iznamovala lokalni ali slovenski prostor. Cîostja januarskega pcv govora dr. Sanja Rozman, znana tera-pevtka za tako imenovane Jiekemične (xi-visnosti, je na večer privabila neverjetno veliko ljudi, (n ti niso prišli le posluSal. veliko so tudi spraševali, saj so imeli pred sabo eno vodilnih strok.wnjakinj za zdravljenje odvisnosti od c^dfiosov, hazarda. spolnosti, mtitenj hriinjcnja,.. S terapeviko se je pogmrjal Borut llrovatin. psiholog in pej najboljši prijatelj da brez lega ne bi mogle živeti. Nihče pri zdravi pameti ne bi žrtvoval nečesa, kar mu je najljubše in se p<>dal v neznano.« Spregovorila je ludi o motnjah liranjtnja. Znana psihoterapevtka dr. Sanja Rozman, ki se ukvarja predvsem z odvisnostjo od odnosov, hasarda, spolnostiJe bila Í2ýemno iskrena, na trenutke morda celo šokantna. ki jib je vse več, k«r je iuJadim pomembno Telo, ne pa dulî. »Mlatli se ne prepoznajo v tem. kar jim ponujamo kot smisel življenja. Vsaka generacija ima svoj odgovor na vprašanje, kajje sreča. IX let si lastimo življenja sv<^jih otrok. Tisto, kar sTOO jim pustili, pa ni već zanimivo. Otroke pokvarimo, še preden jih spti-slimo v s*vet. Pa čeprav tega ne vemo « Na vprašanja iz publike je odgovarjala direkíntx brez lepotičenja. Nobena sprememba ni mogoča, če sc zj to ne cxiloči človek sam. ko se (xJJoči, t>a ga čaka /elo težka, naporna pol. Brez lega pač ne gre. Blizííjic in la/iih poíí ni. Vse loin Še vvliko več so izvedeli tisti, ki so v četrtek pristuh-nOi iskreni dr. Sanji Rozman. ■ bš Srečna že 50 let Pavla iti Anlt>n Volk iz Velenja bcv sta v krogu svojih najdražjih 10. le-bruarja praznovala petdeseto obletnico sklenitve zakonske zveze. Prêt) 7.'^ leti. natančneje I.Í. oktobra, seje pri Oradu v Preknturju rodila Pavla. na;mlajša od štirih otrok v kniečki druâni. Njei5 sedan.ii mož Anton je tlil rojen 1.^, januaria ly.'^l v Pudvincah pri Ptuju kot sedmi od osmih otrok v delavsko4cniečki družini, ki seje lcs(e>ka prebijala skozi življenje. Po osnovni šoli se je s 17 leti zaposlil in šele kasneje končal poklicnti šolo tesarja, ležko delo gradbinca je potem opravljal še v Vu/enici. Splitu. Šoštanju t^r delaj na gradbi^u mesta in Premogov-nika. kjer se je zaposlil v rudánkem gradbenem obratu. Kasneje je opravljal ludi delo tesarja, inštruktorja praktičnega pouka in delovodje. Po priliodu v Šoštanj ji po naključju spoznal mlado in simr«tično Pavlo, ki je takrat prišla na obisk k s'v<)ha programa sta super, saj ju /elo pogosto uporabljam. V bistvu vsak dan, Sta zelo dostopna, vsi mladi ju imajo na svoiih računalnikih- Sam sem pristaš razvite tehnologije, saj si življenja brez nje. sploh pa brez interjeta, sploh ne znam več predstavljati.« Marko Medved: »Oboje zelo podpirani, čeprav osebno raje uporabljam Messenger, ker je pogovarjanje preko njega veliko bolj zanimivo, kajti ima goro različnih ikon. ki jih lahko vstavljam v besedilo. PredntJSl je ttidi pošiljanje raznih datotek in pfdobno. Nov program, ki so ga pri Skypu pripravili, pa mislim, da je dobrodošla novost in ho nase pogovore §e dodatno pi>pest rila. Vse se namreč raz,-vija, tudi lehnokřgija. To je tako kot pri aviomiv bilih. Včasih so hiti stari, imeli so zastarelo opremo, sedaj pa je vse novo in bolj udić: »Oba sta zelo dobra programa, čeprav bolj pogosto uporabljam Messenger. Bt^ljši je in bolj poznan kot Skype. Najverjetneje bom preizkusila tudi Skype«, saj hc^ tako pi>govaijanje s prijatelji §c holj pestro. Cjlcde razvoja tehnt)U)gije pa mislim, da je loza nekatere pozitivno, za tlruge, predvsem starcjse, pa negativno, /ame pa vsekakor to predstavlja nekaj vsakdanjega in nepogrešljivega, sploh internet, na katerem lahko izvem ivaktično vse, karme zanima.« vg