ST. 30. V CELJU, TQREK I. APR1LA IS39 LETO ?. Ixhaia vsakt»rekt Letrt«k in aoboto* — Cena i Za celo lcto 24 K. za pol leta 12 kron, za čctrt lela 6K, za 1 niesec 2 kroni. Posameina ötevilva etana 30 vinarjcv« Na pisiifne naročbc brez pošiljatve denarja se wo mswrno o^iratl. Narccni'-i riaj pošiljajo naročnino p« [io:-.:ni nakaznici. Reklamacije glede Hsta eo poütninc proste. Ne- wankiraiii dopisi 3C ne sprejemajo. NTa liupisc brez podpisa se ne ozira. Uredni6tvo in upr&vnfött-o se nuiiajri v Zvczni liskarni v Celju, SchiiSerjeva ceatn sic». 3> Oglasi se računajo p:> -porabijencm prostoru in siccr 1 mm visok ter 63 mm širok prostor za enkrat 18 v, za veckrat popust. Rß&Ii ogEasl stanejo pri enkratni objavi 3 K. — Vprašanjem giede inscraiov i. dr. je treba priložiti za odgovor doplsnico all znamko. — Rokopisi se ne vračajo. — Telefon štev. 65. EZDLUJt m TlStlA ZtfEZNA TISKARNA V CELJU 0DG0V0RNI UREDNIK VEKOSLAV SPINDLER. Boljševizem na pchodu. Celje, 31. sušca. Socijalistično časopisje našedržave — nekoliko sramežljivo 5e, pa vendar •čitno! — napoveduje revolucijo, na- poveduje potrebo prevrata v ruskem in madžarskem smislu. „Iz ruskiii step prihaja glas rešitve in — grobovi tu- lijo!" je pisal 22. t. m. Ijubljanski „Naprej". Boljševištvo — to je danes za naše soc. dernokrate čarobno sred- stvo, s katerim hočtjo iz Jugoslavije napraviti raj za — se in ž njimi zve- zano Ncmštvo. Izginiti in poginiti pa mora po njihovem mnenju vse, kar čuti in misli jugoslovansko, vse, kar hoče dvigniti državo potom revolucije, potom naravnega zdravega razvoja na kulturno, gospodarsko in socijalno višino. „Svoboda", glasilo hrvaške so- cijalne demokracije, katero še vsaj nekoliko trezno misli, ostro nastopa jiroti vedno bolj se vzdigujoči boljše- viški striiji v hrvaški soc. dem. stranki, !<• odločno svari in prepoveduje svo- jim orjanizacijam udelezbo na soc. kengresu v Brodu, ki da „ima namen, ztdiniti boljševike vse Jugoslavije". Ruski in madžarski boljševiki jfrajo danes igro „va banque". NaSi socijalisti so mnenja, da bodo s tem zdravilom ozdravili tudi na2 troedini narod in jjm hočejo slediti. Slab po- ložaj v prehrani izrabljajo, da hujskajo množice. Gospodarski položaj izrabljajo politično za svojo stranko. Pri tem pa so slepj, da ne vidijo strupa v zdravilu, ki grozi uničiti naš narod in državo, kükor je pahnil v prepad Rusijo in kakor bo pahnil istotja Madžarsko. "Rusk! socijalni revolucijonar dr. bmitri Gavronski, delegat na medna- rodni socijalistični konferenci v, Bernu, ki se je sam udeležil ruske revolucije, je 4. tm. v Curihu v svojem govoru dejal med drugim: „Današnja Rusija je zapadla poginu. Socijalistična država sovjetov je fata morgana dekretov, ki naj namečejo pesek v oči zapadnim sodrugom . . . Mesta izumirajo, delav- ski razred, nositelj socijalistične ideje, razpada. Korupcija je zavzela strašno •imenzije. Podkupovanje je v cvetu povsodi". Cujmo tudi, kaj pravita o boljše- viški vladi na Ruskem švicarski mini- ster v PetrogradLi Odier in italijan- ski konzul v Moskvi Sessa, ki sta Prišla iz Rusije. Odier je napram dopisniku lista •Echo de Paris" slikal grozni položaj Petrograda in Moskve, decimiranih po kužn.h boleznih. Vse tovarne za po- hištvo v Moskvi izdelujejo skoro samo — krste, v katere se navadno polaga po 7 do 0 trupel. V resnici smejo samo Ukozvani državljani prve vrste posebno delavci, kupovati živila v mestnem svetu in morejo živeti. Ostali kupujejo blago pod roko in plačujejo celo do 40 rubljev za kilo kruha. Celo zimo toplota v hišah ni presegala 2 stopinji pod ničlo. Delavci se tresejo zime v podržavljenih meščanskih sta- novanjih. Celi Petrograd umiia. Prebi- valstvo se je zmanjšalo za dve tretjini. Skoro vsi zavodi so zaprti. Tramvaj vozi 2 uri na dan. Ljenir, je danes že za komprotnis, ker vidi bližnji pa_ec komunističnega sistema boljševiškega. Mast se ne zanimajo vtč za boljše- viške nauke razun onih, ki imajo od tega doblček. Edini uspeh, ki so ga sovjeti dosegli, je padec splošne kul- ture ir. nenravnosti. A^ešuanstvo je oro- pano blagostanja, pri vsem tem pa se je poslabšalo stanje ' vseh ljudskih vrst. Gospodarska beda, pod katero trpi in umira cela Rusija, pripravlja neizogibno padec boljševiškega režima. Zakaj dejstva so uničila vse njihove obljube. Strti so ideali, ki so navajali l;iidi k delu. Ruski sovjeti so ogromne pisarne, napolnjene z uradniki, ki ho- čejo samo uživati bre;j dela, vse žive sile so pa uničene. Konzu! Sesse pa je izjavil, da je danes možno opaziti i.edvomno nagi- banje širokih vrst naroda k strankam mini. Kmetje so razburjeni po nasilnih mobilizacijah, izvanrednih davkih, pri katerih izterjevanju se vršc grozna barbarstva. V Moskvi velika večina delavcev kliče zopet poprejšnje inže- nirje in delovodje. Prebivalstvo je iz- gubilo vse zaupanje v boljševištvo in pričakovati {« v dogiednem času velik odpor rdeče armade proti sedajnemu režimu. — Jn v takšne razmere naj plovemo tudi mi v naši mladi državi? Je-li se zaveda vodstvo na5e soc. demokracije, kam tira Ijudstvo brezmejna boljše- viška agitacija? Je-li se zavedajo tega posebno oni mladi razumniki okoli „D«mokracije", ki to ooljševiško agi- tacijo mirno pripuščajo in jo s svojo brezbrižnostjo c«io sarni podpirajo? Če pojdeš danes ven v ce'jsko ©kolico in tndi dalje, povsod najdeš socijalistične agitatorje, ki hujskajo ljudstvo, tudi naže kmečko Ijudstvo, proti edinstvenosti države, in ga pri- pravljajo na nasilno revolueijo. Kaj drugo nego revolircijo v ruskem in madžarskem pomenu znači izjava socijalista v Celju, da bo na magi- stratu kmalu vihrala rdeča zastava? Kaj drugo znači boljševiška agitacija soc. demokratičp.ih agitatorjev med našim vojaštvtm k nedisciplini, k nepokorščini? Kaj drugo nego to, da hočejo socijalisti pridobiti vojaitvo za slučaj revolucije, naj bo ali pasivno ali pa naj gre z boljševiškirni revolu- cijonarji? Pa Se več: naši socijalisti ifrajo to nevarno igro skupno z Nemci. Ne- prestano naravnost ogabno povdarjanje mednarodnosti proti narodnostnemu načelu; Kristanovo hinavsko zagovar- janje pravic nemških rnanjžin v adresni razpravi — tistih manjšin, ki ne mi- slijo na drugo nego na zasedenje na- ših pokrajin po nemških četah in na revolucijo nezanesljivih elemenUv v teh krajih — ; dejstvo, da se v organi- zacije jugoslovanske socijalne de- mokracije volijo kot odborniki zagri- zeni Siidmarkovci (glej Zidanmostl), dejstvo, da je v celjsko soc. demokra- tično organizacijo vpisano skoro vse celjsko nemštvo, — vse to, gospoda, kaže, da socijalistične in nemške pri- prave idejo vsporedno. NemSki boljše- viški agitatorji se vozijo nemoteno v naše kraje hujskat, v naši državi uslu- žbeni Nemci se vozijo po „uradnih poslih"' v Gradec (n. pr. neki nemški uslulbenec iz cinkarne v Celju!), da imajo tarn sestanke z Nemci in priha- jajo nazaj vedno z novimi navodili, nemški uslužbencl in drugi v slu?bi nemškega imperijalizma stoječi naši nemškutarji in socijalisti hodijo po de- želij nakupujejo živila in pri tem huj- skajo, celjski junak dr. Ambroschitsch v nemških družbah očitno napoveduje „hude case revolucije" — mi pa vse to mirno in prekriianih rok gledamo in čakamo, da bo tudi v n a ž i državiboljševi- žtvo drzno ilvignilo svojo krvavo glavo. Cilj boljSeviske agitacije je: na- praviti kaes, nered in nemire v državi, izzvati boj vseh proti vsem, in posle- dica toga je od Nemcev zaželjeno, od boljševiškega socijaliama pa ptdpirano — razsulo. Živeti, obstati in delati, mora biti naS cilj. Zato pa je dolžnost vseh po- Steno mislečih, da se strnejo in pre- vzamejo veliko odgovornost za vzdr- ževanje rs\lu in mini, za ustvarjenje notranje konsolidacij- v državi. Naš boj velja nemžkemu in Ia- škemu imperijalizmu, pa tudi socijaü- stiČno-nemški boljševiški agitaciji» Našim oblastim — civilnim in vo- jaäkim! — pa končno sledeče: če se bo izkazale — o čemur danes sicer že dvomimo! — da Vam je secijali- stično-nemškutarska boljSeviška agita- cija čez glavo zrasla, leži krivda na Vas. Dovoljkrat smo odloČno opozar- jali na javno in skrito agitacijo našega b'/intmstva in naše nemškutarske sodrge, ki je pripravljala pot nezado- voljstvu in nasilntmu prevratu; dovolj- krat smo opozarjali na nemškutarske element« v raznih naSih podjetjih — celo blizu Celja! —, ki so zlezli p»d kuto socijalistov, da so boij nemoteno opravljali svej hujskaški posel; zmigo- vali ste z rameni in niste stfrili ni- česar. Še danes so največji hujskači v službi državnih podjetij SHS. Kjer bi trebalo v interesu države silno pest, ste oblekli gladke rokavice. Danes si umijemo roke in kličemo zadnjič: Ti glejl . . . Dr. V. Kukovec: K položaju. (Socijalisti v opoziciji — boj ž njimi na vidiku. — Spremembe v vladi — dr. Kramer železniški minister. — Duh opozlcije — razdiranje edinstvenosti. Min. predsednik Protič — optimist Beograd, 28. suSca. Dogodek nekšne politicise važnosti jc bil nastop socijalistične stranke zoper vlado in njen prehod v opozicijo. Iz- govor, da se je kršila svoboda zboro- vanja, je bil bolj izgovor nego vzrok. Pravi vzrok mora tičati globlje. S tem je pač odpadla podlaga sporazuma tudi med slovenskimi strankami in pripra- viti se nam je na bojno razmerje s socijalnimi demokrati. Če ne gre dru- gače, moramo se pač uživeti tudi v to ulogo. Morebiti je tudi boljše za nas, da prej nego sle; pride do jasnosti. Vlada v Beogradu je po odstopu več ministrov nepopolna in bode pač priSlo do spremembe v celotni vladi. Slovenski demokrati žele, da bi dr. Kramer prevzel železniško ministerstvo, ker treba železnice v red spraviti, kar bi Slovenec morebiti še najprej mogel z uspehom poskusiti. Prvo branje enomesečnega kredita je privedlo do precej značilnih izjav strank, Videti je, da se oglaša na več straneh opozicijonalni duh. Kaj pa more biti danes hvaležnejše nego opo- zicija? Prehrambene razmere nočej» v red priti, promet ? krene na boljSt pot. Gotove st, , ki so v adresni debati licitirale svojo lojalnost, kalejo čimdalje bolj, da jim je mnogo na tern, da zrahljajo edinstvenost. Starčevičanci so našli pogum, braniti Radiča in za- prte frankovce, ki so postopali očitno državi sovražno. Ali bode trdna roka Pribičevičeva uspela, bomo pač videli. Razumljivo je pa, da še tako velik svobodnjak ne more danes mirno gle- dati odkritega razdiranja. Ministerski predsednik Protic je zaključil nekoliko pesimistično raz- pravo ob odobravanju z zaključn« besedo, da je vendar optimist in zaupa v silo naroda, da bode vkljub vsem teSavam mogoČe najti izhod iz žalost- nih posledic vojn«. POLiTICNE VESTI. Lahi popuščajo — \i straku prti revolucijo? Na oariški konferenci se zadnji čas opaža znaten preobrat Ju- goslovanom v prid. Lahi so z ozirom na ogrske razmere in na bližajoči se vihar v lastni državi pričeli računati s tem, da treba našt zahteve vsaj deloma izpolniti. Tudi laško časopisje je začelt pisati zmerneje. Da v Itaiiji ni vse v redu, kaže tudi dejstvo, da je laška va- luta dne 25. suSca padla naenkrat od 74 na 61. Vpražanje Reke se raivija vedno ugodneje. — Angleški finan- čni krogi delajo na to, da Reka pri- pade Jugoslaviji. Lahi so popustiü že v toliko, da bi zagotovili Jusoslovanom svobodno uporabo režke luke. Za Jugo- slovane pa bi se zgradila nova luka v Gružu ali Bakru. Mandat odložil je član Narodnega predstavništva dr. Karl Triller (član Demokratskega kluba) zaradi preobilice javnih posiov. Socijalisti — so si premisllli. Iz Beograda prihaja vest, da se jugo- slovanska soc. demokracija vkljub svo- jemu sklepu, da izstopi iz centralne in iz pokrajinskih vlad, sechaj 2e spet pogaja zaradi zopetnega vstopa v cen- tralno vlado. Iz pokrajinskih vlad pa baje sploh ne mislijo izstopiti. V Zagrebu so aretirali tudi bivš«gt saborskega poslanca, člana Radičeve stranke Predavca ter frankovca dr. Kovačeviča zaradi hujskanja proti državi. Veliki žnpan Ljuba BabiČ upo- ko}en. „Uradni list" hrvaSke vlade je 28. sušca objavil iipokojenje velikegu župana zagrebške županije Ljuba Ba- biča, znanega hrvaškega pisatelja. Nad Reko je poveljnik mednarodnih čet proglasil preki sod za uboj, težko telesno poškodbo, vlom in rop. V SpHtu (v Dalmaciji) so se pred tedni izvršili krvavi izgredi, ki so jih izzvali italijanski mornarji. Ententna komisija je zadevo preiskala in ugo- tovila, da so izgrede res zakrivili Ita- lijani in da so oni odgovorni za vse izgrede. Tako bodo počasi člani en- tente dodobra spoznali svojega zavez- nika Italijo. V Istri so ltalijani razpustili ob- Činske zastope v Podgradu in Materiji »:. 'J VA L•¦ c :: ><. Slew i'.) ter vse v okraju Voloska-Opatija, ker niso' hoteli uradovati italijansko. Kedaj bodo vabljeni nemški delegati k tnli'ovn) konferenci? LDU. Berlin, 28. suSca. „Berliner Tagblatt" poroča iz Curiha, da bodo nemški mirovni delegati vabljeni pri- bližno v dveh tednih ali v Pariz ali kako drugo mesto, da se jih obvesti o pogojih predhodnega miru, o sklepu jlede sprejema Nemčije v Zvezo na- rodov ter glede uprave renske pro- vince potom zveze narodov do popolne izpolnitve mirovnih pogojev s strani Nemčije. Po podpisu prehodnega miru l»i se dal Nemčiji rok 3 tednov, da sklepa o vsem narodna skupščina. IZ KORQTANA. Nemci na Koroškem napadajo Dne 28. sušca so Nemci v odseku Dravo- grad streljali na našo posadko iz pušk in topov. Isti dan so obstreljevali tudi Velikovec. Glavarstvo in meščansko šolo so žadeli. Šest vojakov in nekaj civilnih oseb je bilo ranjenih. Dne 29. sušca dopoldne so Nemci obstreljevali Velikovec z granatami. Velik jugoslovanski shod v Že- lezni Kaplji se je vršil 23. tm. Govo- rila sta nadporočnik Grablovič in go- riški begunec — vojak Pavlica. Zahtevam rudarjev v Prevaljah je deželna vlada v polnem obsegu ugodila. Pod državno nadzorstv» je po- stavljeno podjetje „Bleiburger Berg- werk-Union'' v Mežah. V Pliberku je odpuščen nemški notar Schwarz!. PTUJSKE NOVICE. V Ptuju je policijska straža izsle- dila družbo vlomilcev, ki so zadnje dneve izvršili več drznih vlomov in tatvin. Zapletenih je tnnogo oseb. »Simfonični koncert v Ptuju.« Na povabilo slov. pevskega društva v Ptuju priredi vojaška godba za Spod. Štajer pod vodstvom kapelnika g. Ferdo Herzoga v soboto, 5. mal. travna tl. ob S. uri zvečer v prostorih mestnega gle- dališča „Simfonični koncert" z jako za- nimivim sporedom. Prijatelji(ce)umetne flasbe se vabijo k prav obilni ude- ležbi. MARIBORSKE NOVICE Izpred mariborske porote. Dne 28. sušca je stal pred poroto bivši policijski agent v Ljubljani Rob. Schnell, ker je 3. okt. 1918 v družbi več tova- rišev iz zaprtega skladišča mestnega gospodarskega urada ukradel 3 sode masti v vrednosti nad 4000 K. Takrat je pri zaslišanju izjavil, da je nakupil mast na Ogrskem po 15 K in da jo je hotel prodati v Mariboru po 40 K. Obsojen je bii na 18 mesecev težke ječe. — Dne 29. sušca se je pričela razprava proti morilcu poročnika Vid- majerja v Spod. Dravogradu Rud. Struk- Iju, ki je — kakor smo svoj čas po- ročali v noči 26. prosinca tl. Vidmajerja sunil v trebuh z nožem, da je vsled rane umrl. Razprava je bila v svrho zaslišanja še nekaterih prič preložena. Kavarno Central v Gosposki ulici je z današnjim dnem prevzel g. Gjuro pi. Valjak in je to prava slovenska ka- varna v Mariboru. - MIetje zrnja za slovenje-goriške kmete, ki so morali dozdaj voziti v inline Čez Muro, kjer so jih navadno jrdo opeharili, bo v smislu odredbe okrajnega glavarja prevzel nek mari- borskl mlin. Nemškega špijona v osebi 21-let- nega elektrotehnika Ivan Tragfeita je 28. sušca prijela vojaška patruljavŠt. Jurju ob Pesnici. Imel je pri sebi več dokumentov na tuja imena in volilne listke za nemško-avstrijsko narodno skupščino, pa tudi vcč vlomilnih orodij. Oddali so ga okrožnemu sodišču v Mariboru. Pomnozen'e slovenske trgovine v Mariboru. Kakor poroča »Mariborski Delavec«, se je v Ljubljani tistanovil konzorcij sloVenskih trgovcev s kapi- talom več milijonov kron, ki imajo narnen organizirati slovensko trgovino v Mariboru in nakupiti hiše. Köpenikijade v Mariboru. Zadnje dni so prišii k raznim osebam Ij'udje v uniformah kraljestva SHS, če5 da imajo nalog jih aretiraii. Dve taki osebi sta prišli tudi k dr. Oroselu. I'radna poizvedovanja so dogntla, da nihče ni dal uradnega povelja in da ni bil udeležen noben jugoslovanski vojak. Tudi so takšni »vojr.ki« po gla- varstvu „rekvirirali". Vladni komisar dr. Pfajfer opozarja Ijudstvo k previd- nosti in zahteva, da se vsak tak slučaj takoj policiji naznani. Slovenskih ljudskih šol y Ma- riboru še ved.io nimajo. Naše ljube oblasti v Ljubljani glede Maribora oči- vidno še bolj cincajo, kakor so glede Celja. In vendarjetudi tutakojšnjaspre- memba šolstva ntijna potreba. Tudi v naši okolici so še vse nemSke sole v starem tun. Ali naj bo tudi ta naš opomin glas vp:jočega v puščavi ? CELJSKE NOVICE. Mestno gledallšče v Celju. V sredo 2. in soboto 5. aprilaob pol osmih zvečer se prc-dstav)ja v mestnem gledališču francoska komedija tridejanka „Dober sodni k'\ Sode- luje pomnožena mestna godba. Sestanek obrtnikov iz Celja in okoltce minoli četrtek pri Plevčaku je bil zelo lepo obiskan. Prihodnji sesta- nek je v četrtek ob 7. uri pri Radej'j. Redne pevske va|e CelJ.pevskega društva se prično v petek. Novi pevci dobrodošli! Pripravljamo se za petin- dvajsetletnico! Porotne razprave v Gelju. 3!. sušca: Gregor Pohovnikar, 24 let star, radi hudodelstva uboja, ker je 13. jan. t. I. z nožem pahnil Franca lncingerja v Otiškem vrhu pri Slov. Gradcu, da je vsled izkrvavljenja umrl. — l.mal. travna: Alojz Jecl iz Stranja pri Šmarju, ker je po^Vseh svetnikih streljal na ljubico Ano Drobne iz Dvora, radi hu- dodelstva poskušenega umora; dalje zaradi hudodelstva tatvine, ker je v družbi z Janezom Verkom iz Mestinj- skega vrha v noči 13. nov. Flor. Pez- devšku ukradel kobilo v vrednosti 4500 K. — 2. mal travna: Jakob Pene iz Rajhenburga, ker je tekom zime izvršil več tatvin; zlasti je kradel ži- vino (hudodelstvo tatvine). — 3. mal. travna: Jožef Fijavš, Franc Fijavš, Ign. Ros, Frid. Germ in Matija Brečko radi hudodelstva ropa in roparskega uboja na Mariji jeršič iz Skomra pri Konji- cah in pri Simon Švabu istotam v noči na Sv. Treh kraljev. — 4. mal. travna: Katarina Škerjanc iz Šmartna pri Slov. Gradcu, ker je TO. tm. gostilničarjema Lovrencu in Kristini Pun istotam ukradla blagajno s 30.000 K. — 5. mal. travna: Viktor Jamnik iz laberja, ker je te- kom jeseni 1918 izvršil več tatvin v celjski okolici v vrednosti okoli 6000 K. Ustreljen agent celjske državne policije. Por*čali smo nedavno o nekem Ivanu Gajšeku, ki je mariborskemu trgovcu Sarji odnesel 10.C00 K, katere mu je ta izročil kot naplačilo za nakup masti in slanine. Dne 28. sušca pa je žel. Hradnik g. Jošt v Celju opozoril agenta drž. policije v Celju, Ribariča, da je to najbrže Iv. Gajäek iz Ponikve, ki je tudi njega opeharil za 1G.000 K. Peljala sta se skupno proti Ponikvi, a Že na Grobelnem sta izvsdela, da se nthaja tarn. Našla sta ga za kolodv«- rom. Jošt je zahteval od njega 10.000 kron. Ker mu jih ni ime! iati, sta ffa peljala z vlnkom proti Celju, a v Št. Jurju je Gajšek skočil iz vlaka. Izsto- pila sta tudi Jošt in Ribarič in slednji ga je prijel ter peljal v kolodvorsko čakalnico. Med preiskovanjem njegove žepne vs»bine pa je Gajšek dvakrat ustrelil Ribariča v trebuh, nat« pa zbe- žal in sa dozdaj še niso vlovili. Riba- rič je še isti dan v celjski bolnišnici umrl. Med Gajšekovimi papirji so naSli potrdilo, v katerem mu Zanggerjev ekenom Martin Skale potrjuje, da je preje! od njega jeseni 1918 posojenih 11.000 K. Gajšek je bil svoj čas na- rednik pri 26. pešpolku. t Ivan Ribarlč. Kakor poročamo na drugem mestu, je 28. sušca padel kot žrtev svojega poklica agent drža- vnc policije v Celju, Ivan Ribarič, od hudodelca ustreljen. Rodom Tržačan, je 35' letni mož, oče 3 otrok, z velikim veseljem pozdravil osvobojo svojeja naroda in $ še večjim hrepenenjem čakal na reSilev svoje ožje domovine izpod laškega jarma. Žena ga je na- meravala ravno te dni obiskati. Težko jo je že pričakoval, hudodelska roka mu je svidenje preprečila. V službi je bil natančen in vesten. Pogreb je bil izredno lep; udeležilo s* ga je vojaštvo, zastopstva uradov, in veliko drugega občlnatva. Ob odprtem grobu sta imela spremljajoči duhovnik in oficijal drž. policije g. Logar ganljive nag-robne govore, pevski zbor drž. policije pa mu je zapel v slovo lepo pesem „Vigred se povrne". Vriemu Jugoslo- vanu — blag spomin! Po 16 K kg mesa moramo plačevati pri celjskih mesarjih, odkar imamo svobodno trgovino. Kako se naj revni sloji preživijo, nam je res uganka. Slov. trgovsko društvo v Celju prične s Laprilom tl. s poučevanjem srbo-hrvaSčine in sicer ob torkih in. četrtkih zvečer od 3 — 10 ure. Opo- zarjajo se vsi tisti, ki se za tečaj za- nimajo, a pomotoma niso bili povabljeni, da se takoj priglasijo pri predsednikr. Stermeckem, da se more tečaj neovi- rano nadaljevati. Poučeval bo g. Kveder iz Št. Jurja ob j. ž. Dljaška kuhinja v Celju je začela zopet poslovati dne 20. marca t. I. v prostorih nove gimnazije. Ker je odbor prevzel sedaj kuhinjo v lastni oskrbi, zato se naproSa slavno občinstvo, da ga blagovoli še zanaprej blagohotno podpirati. Odbor sprejema darove tudi v naturalijah: krompir, fižol, moko, mast, pšeno, ričet itd. Darove v na- turalijah sprejema šolski sluga g. Kos v novi gimnaziji ali pa kuhinja sama od 9. ure zjutraj do 3. ure popoldne. Konzumno društvo se otvori te- kom tega tedna v Celju. Prodajalna bo na Graški cesti nasproti Ljubljan- ske kreditne banke. Na občnem zboru, ki so ga imeli udje v nedeljo 30. marca pri „Zelenem travniku", je bil izvoljen za predsednika Mar Josip, za njego- vega namestnika Holzinger Anton, za blagajničarja Martinčič Ivan, za njego- vega namestnika Ribič Ivan in še 26 udov nadzorstva, oziroma zastop- nikov društvenih članov. Udov irna doslej že nad 750. ZasaČila je celjskt državna poli- cija nekega Čapiča, ki se je vozil brez potnega list« proti Gradcu. Izgovarjal se je, da se pelje n* Dunaj „zdravit". Imel pa je pri sebi 5 kg tobaka, ki so ga seveda zasegli. Slovenska drogerija v Celju. Drogerist Fidler v Kolodvorski ulici je prodal svojo hišo in drogerijo Slovencu, ki trgovino že s 1. aprilom prevzame. Izgubljene in najdene stvarl. Ntjden je bil zlat prstan z rdečim pona- rejenim kamnom. Kdor dokaže last- ninsko pravico, g9 dobi pri mestnem uradu. Za invalide celjskega pešpolka je darovala Posojilnica v Celju o pri- liki koncerta v korist invalidom 2000 K. Posnemanja vredno! DNEVNE NOVICE. PoSožnice smo te dni dobili in jih prilagamo današnjemu llstu. Proslmo s tem vse, ki so naročnino še na dolgu, naj isto poravnajo naj- kasneje do 10. t. m. in sicer najmanj do 1 maja. Kdor bl do 10. t. m. naroč- nine ne piačal, se mu po tem dnevu dopošlljanje Hsta ustavi. Onecenjene naročnike, ki imajo naročnino že za naprej plačano, proslmo, naj polož- nice shranijo za prihodnje plačilo, a!i pa naj pridobi vsak enega novega naročnika in pošlje zanj naročnino. Vse novc naročnike prosi i;O, naj za- pišejonad besedo ,^oložnica' besedico »nov«. Prošnje za demobilizacijski ma- terijal (v kolikor ni izrecno vojaški materijal) se imajo vlagati (nekolkovane) pri Gospodarski komisiji v Ljubljani Natančni pogoji se izvedo v našem uredniitvu. Izbruh stavke vseh železničarjev grozi v Italiji, če ne sprejme vlada v službo vseh železničarjev, ki so bili odpuščeni. Olajšave za delavske družine v Trstu (dobivali so znaten popust pri mestni aprovizaciji) je guverner odpra- vil vsled nezadostne vladne pomoči. Za načelnika oddelka za kmetij- stvo pri deželni vladi v Ljubljani je imenovan bivši poverjenik za kmetij- stvo prelat Andrej Kalan. Za slovenske železniške ushiž bence je posredoval pri žeieznišketn ministru v Eeogradu Demokratski klub. Minister Vulovic je izjavil, da se po- polnoma strinja z zahtevo Demokrat- skega kluba, da morajo naši železniški uslužbenci dobiti vse tiste doklade, kakor osobje v vseh drugih delih kraljevine. Jugoslovanski obrambni sklad. Zbirko, ki je bila v Celju uvedena pod imenom „Jugoslov. iredentski sklad", bo slovensko ženstvo brez razlike stanu in stranke nadaljevalo. Prvi zlet jugoslov. Sokolstva, ob enem ustanovni občni zbor Saveza ju- goslovanskega Sokolstva se vrši 27., 1%. in 29. junija v Beogradu. Stuvka železničarjev v Nemšld Avstriji je končana. Olavni razlog za konec stavke je bilo pomanjkanje živil. Dosegel se je zadovoljiv sporazum. Novi odent-ekspres bo glasom poročil iz Pariza vozil od maja naprej ne več preko Nemčije in Nem. Avstrije, ampak čez Lausanne, skoxi Simplon, čez Milan, Benetke, Ljubljano in Zagreb. To bi bilo zelo razveseljivo. Sneg zapadel je v noLi od nedelje na pondeljek — popolnoma v nasprotju s prerokovanji pratikarjev, ki kažejo na ,,!epo". Ne obeta se nam lep april. Službe, trafike in ustanove za invalide all svojee padlih so zopet v veliki množini razpisane. Kdor se zanima, so mu tozadevni podatkt v našem uredništvu na razpolago. V Halijanskem ujetništvu se na- haja 8e ntd 100.000 Jug:©slovanov. Te dni se je vrnüo iz ujetniätva 45 mož, veČinoma medicincev in vojaških duhovnikov. O rtvnanju Italijanov z našimi ujetniki pripovedujejo najsl*b5e. Izvrševanje odvetniške prakse v Jugoslavs! bo gl»som poročil iz Sarajeva prepovedala vlada vsem od- vetnikom, ki niso državljani kraljevine SHS. Zelo pametna misel! Savinski podružnici SPD so pri- stopili kot ustanovniki: Posojilnica nt Vranskem; l Kovačič Julij, trgovec v Vojniku; Oset Andrej, veleposestnik v Tolstem vrhu )iri Guštanju in Potočnik Luka, praporščak v Grabljah pri Pli- berku. Ustanovnik plača 100 K. — Darovali so : Savinjska posojilnica v Žalcu 150 K, posojilnica v Brmlovčah in v Vojniku p» 20 K. ; ;'ii j. f V ?.. J • I .;'.• ;V- ;-:) 1 CivJlna obleka bivšlh vojakov. Prejeli smo td vojiižke oWIasti obžiren d«pis, kako naj bivši vojtki postopajo, če hočejo dobiti civilne obleke, ki so ^jih svoj čti oddtli. Ker je dopis pre- •fe&iren, fa ne moremo priobčiti, leži pa v naSern uredništvu vsakomur na vptfled. Razpi« tobačne glavnc zaloge v Radgoni. Fintnčno okr. mvnatelj- stv» v Mariboru razpisuje jlavno ttbačno zalogo, spojeno z založno Ubakarno. v Radjoni. Prošnje do 16. apriia. -— Kdor se zanima, si lahko podrobnosti polled» v našem uredniStvu. DOPIS!. V Kapli pri Št. Jurju ob Taboru je 25. tm. po nesreči ustrelil cestnrja Matka njegov prijatelj, kateremu je razkazoval revolver. Od Grobelnega. Tu v biižini imamo župana, ki je mnenja, da je več kakor •dredbe vlade. Nas vojne invalide bi naj rajš i pogna! s posestev in iz domo- vine. Kaj'ni dovolj da smo ob zdravje in premoženje? Ali pri vsern tern še ^asliižimo, da se na surov način z nami postopa in se nas še zasmehuje? Upa- mo, da se spametuje, ker bi sicer mo- rali še bolj jasno govoriti. — Vojni invalid. Roga&ka Slaiina. Novi ravnatelj kopališča, zavedni Slovenec g. Herg, je prevzel posle. Ker ga poznamo kot od- ločnega moža, upamo, da bo napravil red. v gospodarskem in narodnem oziru. — Samo ob sebi umevno je, da mo- rajo izginiti razni nemški napisi (mimo- jrede omenjeno, še celo na kolodvoru imamo nemške napiseü) in pa tudi razni nemški — hujskači, med katere spada v prvi vrsti mladi Miglitsch. Da morajo izginiti razni nemškutarski na- stavljenci, ki še vedno hujskajo med ljudstvom, je naravno. Tudj ne vemo, kaj imata iskati tu še nemška zdrav- nika dr. Hois! in dr. Negri. Še nam je Živo v spominu, kako ostndno-je dr. Negri svoj čas v graškem d«žel. zboru psoval Slovence. G. ravnatelj, le železno metlo v roke, -- pri vztrajnosti vaši ne dvomimo, da boste izčistili naše za- du$ljivo ozračje. Iz Ormoža. Dne 23. 3. t. I. je feila raztrošena po celem Ormoškem okraju veiika mnoiina letakov, ki na hinavs'ki ntCin ščuvajo naše kmečkoprebivalstvo na odpad od Jagoslavije in priklopitav k Nemški Avstriji. Kakor se poroča, je te letake raztrosil deloma letalec •K Nemške Avstrije, deloma pa so se ti Ietaki od različnili sumljivih elenien- tov osebno razdeljevali in razSirjali. 2 bedasto vsebino letakov «e baviti hi bilo odveč, ker itak ve vsak naj- priprostejši človek, da od Nemcev ni JjnSlo za Slovenes že od pamtiveka do sedej Je ničesar dobrega. Med Ijud- stvom v Ormoškem okraju vlada trdno jirepnčanje, da so največ letakov raz- trosili nemškutarski zagrizenci iz Or- moža in sicer sinovi usnjarja Ferdinands Kralja, nekateri železniški uslužbenci v Ormožu, med njimi zlasti železniški prernikač Germ, kot glavarja te pro- hhlSl/t'1'1 Smatra Ervina Venfcerholz, Iwtrgen koncipMenta in urednika Šta- ,erca v Ptuju^ Ta Venigerholz živi |e eel! čas v Ormožu popolnomt brez vsakega posla. Svoje brezdelje pa po rtblja prav pridno v to, da se vozi v Ptuj in Gradec na konference z nekdaj- nimi in še sedajnimi Štajercijanci; vidi se ga tudi v celem Ormoškem okraju po najrazličnejših vaseh, kjer nima ničesar iskati, brez dvoma samo da Hudstvo vznemirja in luijska. Kakor ^ujemo, ga je itak konečno zgrabila r°ka pravice in ga vtaknila na varno *°d ključ, kjer bo imel, upajmo, še '•recej časa, premišljevati o najbolj UsPešni nemSkutarski propaganda Za- l!t)off, da se to že ni zgodilo poprej! ^~ A kie so drugi hujskači iz Ormoža? Jazlični Kralji, Germi, Baumani ter petowarji še vedno uživajo zlato pro- vost, ki jo pridno uporabljajo za naj- 5|"Se hujskanje proti Jugoslavs. Ali nima naša vlada dovolj moči, podpretl svojo avtoriteto, če treba tudi z železno roko? Predolgo že gledamo naravnost neverjetno postopanje, da državno pravdništvo v Mariboru odstopa vele- izdajniške zločine proti državi v ka- znovanje politični oblasti na Ptuju. Čemu se pa potem trdi v uradnem listu, da so ostali vsi prejšnji zakoni v veljavi, če se naše mlade države z istimi noče ščititi? Pozivljamo poverje- ništvo za pravosodje, da poskrbi za to, da se dajo državnim pravdništvom za Slovenijo tozadevno stroga navodila. Mi smo celo tako dobrosrčni, da niti ne zahtevamo, da bi se postqpalo na- pram nasim nemškutarjem tako, kakor se je napram Slovencem — veleizdaj- nikom (?) v vojni dobi. Prosimo pa, da vsaj približno! OBRT, TRGQViNA IN NÄ- RODNG GOSPODARSTVO. Avtomobilska družba Ljubljana- Celje je imela 23. tm. na Vranskem občni zbor. Sklenilo se je, zvišati del- niško glavnico in čim preje upeljati avtomobilski promet med Ljubljano in Celjem. Za poslovodje so izvoljeni: Schaur, Flavšak in Apat Agrarna banka v Pragi je zvi- Sala delniško glavnicood 20 na 40 mi- lijonov kron. Cena tladkorju se bo zvišala v Nemški Avstriji prilično za 2 K pri kilogramu. Veleposestva razIastHl bodo tudi v čehoslovaški državi. Konferenca zastopnikov trgovskUi zbornic, ki bo razpravljala o carinskem tarifu, je sklicana za 10. apriia t. I. v Beograd. Dunajska borza je vsled finančne krize na nedoločen čas zaprta. Jugosiovanska devizna centrala se ima glasom poročil iz Beograda nstanoviti že 1. apriia. RAZNE VEST!. Zblrko začehoslovftžkJ RdeČi krlž prirede od 22. do 30. tm. po celi čeho- slovaški državi. Grozen umor žene. V Levcu pri Novem mestu je čevljar Franc Radešček v pijanvsti z bajonetom zaklal ženo, ji razparal trebuh in ji zrezal meso z rok. Radešček se je nato sam ustrelil. 6000 Francozinj se je tekom vojne poročilo z Amerikand, ki so bili nn francoskih bojiščih. 60 vagonov ameriške masti je prišlo v Sarajevo. Veronauk na ogrskih solah od- pravijen. Poverjenik za javni pouk je izdal naredbo, s k^tero se odpravlja pouk veronauka na vseh Solah na Ogrskem. Zadnja poi*ocila Medzavezniška komlsija v Ljubljan! — Lahi pogorell. ... LDU. Ljubljana, (Iz uradnega vira). Medzavezniška komisija v. Ljubljani, ki je imela po sklepu vrhovnega voj- nega sveta v Parizu prciskati takozvane dogodke v Zalogu dne 12. svečana. ter dogodke v Ljubljani dne 20. svečana, zaradi katerih so se Lahi pritožili v Parizu, je zaključila svojo preiskavo, Uspeh je ta, da se ni moglo dognati nikake krivde na naši strani. Dozdajna laška komisija v Ljubljani za repatri- iranje laških beguncev se zamenja z medzavezniško komisijo, katere Član bo tudi srbski častnik. Italijanske, fran- coske, in angleške člane komisije pred- stavijo 3. apriia general! Segre, Sa- villy in Gordon ljubljanskim oblastim, poveljnik dravske divizije v Ljubljani general Smiljanič pa imenuje našega člana komisije. Seia mlnisterskega sveta v Beogradu zaradi preustroja vlade. LDU. Beograd, 31. suSca. V soboto zvečer je imel min. svet sejo, v kateri se je razpravljalo o rekonstrukciji ka- bineta in zasedenju izpraznjenih mini- sterskih mest. Uspeh še nr* znan, po dosedanjih dispozicijah pa ni verjetno, da bi stopili v vlado sQcijalisti in Na- rodni^klub. * Nadaljna poročila so vsled prekinjene * zveze Jzostala. Listnica uredništva. Celjska okolica: Glede sladkorja ste napačno poučeni. Sladkor, ki ste ga pri predzadnji razdelitvi skoro en- krat dražje plačali, je bil tako drago kupljen, ker cenejega ni bilo dobiti. Schmidovo poneverbo pa so morali krivci sami poravnati. — PoljČane: Zdi se mi, da so taki-le Belaki pač za nas preneznatne csebice, da bi se jav- nost za nje zanimala. Če drugače noče znati slovenski, pa mu naj kmetje o- brnejo hrbet tudi takrat, ko jih hodi za koruzo prosit. — Laški Trg: Hvala! Pride v eni prihodnjih številk! KINO GABEBJE Torekl.i sreda 2., četrtek 3. apHIa Zagonetna žena Drama v 6 dejanjih z Marijo Carmi. Za mladino neprimerno. Sreda 2« in eobota 5. apriia ah 5. U3*i pojiold e etroška pre^siava. Drama v 3 dejanjih. üdkritjejtizitßgatßcaja. Po naravi. ZaljubBjena opica. Veseloigra. Trgovina, ev. gostilna na Sp. Štajerskem se išče v najem ozir. se tudi kupi. Ponudbe na upravništvo pod »C. T. 1000«. 2—2 Učenec iz boljše hiSe in dobro šolsko na- obrazbo se takoj sprejme v veletrgovino in razpošiljalno R. Stermecki, Celje. 442 2—2 10 do 65 wa^oow krotn^ir^n na pro- da] po nizki ceni takoj. Brzojavna naročila tudi za dobavo raznega žita in moke spre- jema trgovec Martin Šumer iz Konjic, Šta- jersko sedaj Selovar h&tel Toma. 430 3-3 Vintčar, oženjen, pošten, se takoj sprejme na vinograd blizu Celja. Kje, pove uprava. _______ 448 2-2 Učenca za trgovino z železnino sprejme veletrgovina »Merkur«, P. Majdič v Celju. 454 2-2 Proda se velik hlev za zajce in kokoši; cena 300 K. Wolfova ul. 10, I. Celjc. 453 2-2 Pisalni stroj se kupi. Cenjene ponudbe pod »Stroj« na Anončno ekspedicijo AI. Ma- telič, Ljubljana, Kongresni trg 3/1. 367 16-8 Proda se po ceni velik kozolec s slamo krit. Poizve se Vodnjaška ul. St. 11, Celje. 440 2-2 V najem se vzame malo posestvo z enim vrtom alt njivo na Sp. Štajerskem, najraje kje v bližini Celja. Naslov v upr. 439 3—8 Uradnica išče za večerne ure pisarniškegft dela. Prijazne ponudbe pod »Čas je denar« na upravniStvo lista. 458 1 D»broizvežbani fotograf 2eli stopiti v službo. Nas!»v se pove v upravniStvu. 456 1 Proda «e pokrit yoz (kope) takoj za 2000 K. Izve se pri gostilničarju v Nar. Domu. Istotam se proda še skoro novo kolo. 256 -22 ISČe se primeren lokal za mesarijo. — Po- nudbe na upravništvo »Nove Dobe«. 465 —1 Zafovala. Vsem, ki so se udeležili pogreba našega tovariša liraiia Ribarioa predvsem častniSkemu zboru in zastopstvu celjskega pešpolka, zastopnikom učiteljstva, mestnega in vseh drugih uradov, orožništvu, zastopnikom drž. policije iz Maribora in Špilju (tern še posebej za krasne podarjene vence), vrlemu pevskemu zboru in vsem, ki so pri petju pomagali, g. profesorju Beraniču, ki je s požrtvovalnostjo pevski zbor spravif v kratkem časunatako lepo višino, ter vsem drugim udeležencem izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. CELJE, 30. sušca 1919. 459 Sodsfgo držauite policije u Cclju. ICupisnn ali viamem v najem i lesno industrijo na vodo ali parno moč blizu postaj med Celjem in Mariborom. Ponudbe na upravništvo ,,Nove Dobeu v Celju. 469 5-1 Laneno seme kupuje vsako količino po najvišjih dnevnih cenah Importna in eksportna družba Hot*vat & Ko., Ljubljana. poštni predal 129. Veiika zaloga lane- nega olja, firneža in umivalnega (toa- letnega) n:ila. 463 2-1 Mm za trpoure! 100.000 kosov finega umivalnega mila, 50% v kosih po 100 g ä K 2'10 raz- pošilja po povzetju v 5 kg poštnih za- vojih franko: Importna in eksportna družba HROVAT & KOMP. Ljubljana. 46 > 3—1 Proda me hišfl z gostilno in tpgovino v dobrem stanju. Na- slov se izve v upravništvu. 457 2—1 Prira stov. kavarna v Mariboru. Podpisani vljudno naznanjam cenj. občinstvu, vsem prijateljem in znancem, da prevzamem z dnem 1. apriia t. I. 4641 Gosposka ulica 21. Obenem zagotavljam izborno pijačo, vzorno postrežbo in se priporočam sl. občfnstvu za mnogoštevilni obisk. Z odličnim spoStovanjem Qjuro pi. Valjak, lastnik kavarne. Stran 4. »NOVA D O B A« $ttv. 3t Karol Vanič) CelJe Hotovška ulica št. 15 Zaloga tu- in inozamskej* manusokturnaga blaga.»? I. in nojuečja jugoslonansha to- uarna za barvanje, hemična Eiščenje, pronje in svetlo-lilianje pcriia DdL \ d> vrstno blago, V • i • CISll obleke, TlttVA vsakovrstno |JÜ1 ü perilo, po ka- tero pošlje brezplačno na dom, svetio lika ovratnikc, zapest- nice, srajce. 345 10-8 Jos. Reich Ljubljana Tovarna: Poljanski nasip štev. 4 Podružnica: Šelenburgova u!. st. 3. Po it na nareöila »a točno izvr&ujejo Öitajtel Ravnokar je izäla knjižlea Dr. B. Derč: 388 4-3 Dojenček, njega nc- govanje iii preSirana. Vse matere, ki hočejo vzrediti zdrave in krepke otroke, morajo čitati to knjižico. Pisatelj -- zdravnik str«- kovnjak za otročje bolezni — podaja praktične nasvete, kako je ravnati z dojenčki. Knjižica se naroča pri Ti- skovnl zadrugl v L|ubljan1, Sodna ulica St. 6. Cena K 3'—, s poštnino K 3'30. Denar je poslati naprej, ali pa se pošljs knjižica po povzetju. VittKo XttHoVcc staVbtto podjcljc in trgoVitia z Ujotn La\»a 5tW. 22 pri C# Enrol lioiiÄ priporoda špecerilsHo blagater «sahoorstne barge za oblehe, s hats- Fimi si lahlio vsahda barva ysahoorstno bloyg sam. 2& 1*4-26 flOStlüRfl" MBRfllllBOR priporočacenj.gostom. najboljša iomača vina tcr vsak čas toplo in mrzlo kuhinjo. 2a ebilni ebisk se prip«r«ča 244 io4-^6 A. Robek. JLJL JL ^^l.«ul a. JCik ^^4 X. A ¦< '^^ ^ ^j Zaloga papirja, pisalnih in risalnih potrebščin na debelo in drobno. 264 Prvovrstna 4263_3 „sortna uin^" 1917 ima na razpolago k8etars^YO F^a^ca RudB-na» BWaräbor, \SU& ABwSa- 1 uro hoda oddaljen od Sv. Petra v Sav. dolini. Meri ol*oli 13 oralov, okoli 6 oralov lesa je za sekati, ostalo mlado- les. Proda se takoj. Naslov pove pod „12.000 kron" uprava ,,Nove Dobe". 449 2-2 ČEVUARSKA DELAVNBCA Rud. Zontič Bo1nl*ka(Špitalska)tiJi$ct ättv. 2 (blisu kolodv»ra) izdeluje Čevlje |i« najnižji eeni in ätlMni izg«t»vitvi. 4$ 1Ä4—22 sprejme Peter Majdič, paromlin, Spodnja Hudinja pri Celju. 460 1 Mlši, podganc, ste- ntceflndčurkt ter ves mrčes mora poginiti, če se vporabljajo moja preiz- kušeno najboljša in povsod hvaljena sredstva, kakor: Za poljske mlšl 5 K, za podgane in mišl 5 K, za ščurke 5 K, tinktura za stenice 2 K, posebno močna tinktura za stenice 5 K, uničevalec moljev 2 K, prašek proti mrče- som 2 in 4 K, tinktura proti ušem pri Ijudch 3 K, mazllo za uši prl živinl 2 K, prašek za uSi v oblekl in perSIu 2 K, tinktura za bolhe prl pseh K 150, tinktura protl mrčesu na sadju in zelenjadl (uničevalec rastiin) 3 K. Pošilja po povzetju Zavcd za «ksporl W. Jüitk«r, 85 —1^ Zagreb 37, IP«trfnjtfKa ullca 9. PRICfl & RRflmflR, Celie Nadebeloindrobno! 7AT0(tA Nadebeloindrobno! galanterijskega, noriraberškega in mod- uega blaga ter kranjskih izdelkoy. if ran ßas diplomirani %imno%draütiih ordinim 427 3-3 Glavni trg 12 \§ßli€ Glavni trg 12 Gospodje trgovci! Velikonočni prazniki niso več daleč, zato prosim gospode trgovce, da takoj pošljejo naročila za i^Adria" pecilni prašek in vaniljin sladkor, da zamorem naročila pravočasno izvršiti in vse aadovoljiti. — Nadaljepriporočam: prayi škrob, čaj, Adria-kavo s sladkorjem, testenine i. t. d, Naročila se i^vršujejo takoj in točno! nAdria^-izdelki F. Šibenik, LjubBjana, Gospoaka ulica 16- Ne naročajte tujih znamk, ker imate dobro in ceno blago doma; domači Izdelki naj zavzemajo prvo mesto! 420 8—4 Sprejme se v trajno delo proti dohri plači sodarjev Plača dnevna ali pa v akordu. Ponudle na: Delniška pivovama v LaSkem trgu, Spodnje Štajersko. 461 3—1 Pri ftvrdki Ivan Ravnibar se dobivajo vsakovrstne barve, suhe in oljnate. posteklinastc (emajlne barve), lake, pristni firnež in vsakovrstfti čopiči pt najnižjih cenah. RESTAVRACIJA NARODNI DOM priporoča svojo izvrstno toplo in rarai# kuhinjo vsaki its in najboljSa domain vina. 260 104-34 Lssftna moaarija. ^•stavrater FPailC HvWllh Najstarejša in edina slov. pekarna v Celju 2*.,» 324 Franc RYosnai"*, i) iostni tiiži Bražha cesta St. II se prlporoča cenj. občinstvu. Prodija S8 tudi keHs in slBdhopiki. HOTEItraU BALKAN priporoča dobro kuhinjo in izvrstnavina ter ima dnevno pivo v sodčkih. — Na razpolago je klubova soba. m Kosilo za abonärane. Iti—15 S8dlai*ska in iaps- taa-ska del&vnica jV.Strctcc A |f 245 104-24 I &X\& Samosfanska v%?|^ ulica števJB. Stanbena in galant. HleparshaobPt A. Jošta nam. PS Bolžan Celje, Graška c. 8 (nasproti „belega vola") Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela. Postrežba točna in solidna.