GLASILO SLOVENSKE NAftOPNEPODPORNE JEDNOTE Sf^ZTZ SJSiT.&JTBg. CWcng*, sobota, 15. oktobra (October 15), 1927. mssnrg STEV.-NUMBE* 243 allesa In v Mehiki l>vojica M j« bojevala s viharjem tio mi Ko jo potila , oljna cev, j« morala doli. * Ameriška deklica" uničena; motor je eksplodiral in letalo je zgorelo. BUa je v maka 35 , ar In preletela 9000 milj. New York, ld. okt. — Radio-depeša e holandskega petrolej-ekega parnika "Barendrecht" je danee zjutraj prinesla kratko poročilo drsne mlade ameriške letalke Ruth Elder, ki je bila s svojih pilotom George Haldemanom vred rešena v četrtek predpoldne, ko je na poletu iz New Yorka v Pariz padla v morje. Miss Elder poroča, da ata oba zdrava, toda silno izdelana. Imela sta krasen polet veo noč v torek In ves dan v sredo. Nebo je bilo jasno in nobenega vetra ni bilo. V torkovi noči sta srečala prvi parnlk kakih 500 milj dd iNew Yorka, katerega sta obkroftila in letela dalje. V sredo ponoči je pa pridrvel od severa strašen vihar, ki je trajal vso noč. "Ameriška deklica" je bila vržena iz črte in vihar jo je zaneeel daleč proti jugu. Vso noč sta se pilot in pilotka borila s viharjem in Ruth je ša mislila, ds je prišel konec. Med viharjem sta letela komaj 70 milj v uri. Proti jutru v četrtek, ko bi «e morala biti nad Francijo, sta bila šs kakih 800 milj od Azor-skih otokov, precej daleč vstran od parobrodne črte .Tedaj je pa v letalu počila oljna cev in motor se je moral ustaviti. K sreči Progresivna delavska centralna unija v Durham u al je nadela natego, da sstre med proletsr» eklm ljudstvom aa jugu je-tlko. i Gre namreč sa Isrebljanje voda« alio aa Potomac« v prid ljad-• atva. Norrla zahteva la pro-jekt Se deaet let* i Waahlngton, D. C. — "Ljubitelji narave" se isfovarjajo, da bi bila "uničena naravna krasota" v Great Fallau ob reki Potomac, dvanajst milj severno od glavnega meets, ako bi kongrea dovolil israblti vodno eilo v prid ljudstvu. Dalje trdijo privatni Interesi, da bi tak projekt ras-šalll spomin naših očetov, ki so , sariaali glavno mssto in njsga okolico radi naravne krasote. • Blsaiškt listi močno udrihajo po Norrisovem načrtu, da bi s« -porabilo veliki vodopad sa javnost. : Norrleovemu načrtu ša posebno nasprotuje komitej Ameriškega instituta arhitektov. List 'The Washington Star" ja njih glavno trobilo, ki se bojuje, da se načrt prepreči. Poteg toga pa komitej podpira tudi takosvana lig« Isaak Walton Socisty. Sloer Je- načrt senatorja Nor-risa še večkrat bil iprejet v vil. jI ali hftjl sbornlci, s Js bil ve* lej v drugi sadršan, ker so mu nasprotniki umetno ssbranlii pot. Lsbisti so n bojsvali proti njemu na podtegi, češ da bli s tem vladnim lastništvom vlada uničila privatns korporadjs, ki prodajajo električno silo koniu-mentom v glavnem mestu in v. okoliških mestih. Pred kratkim pa so privatni intereai sanj vprašali federalno komisijo, ds bi njim dovolila iswst! načrt, da bi oni privatno črpali vodao site in jo drsgo prodajali. Ta Durham, N. C. — Na jugu rasaaja bela kuga, jetlka, bolj kot kj« drugje v ZdPušenih dr-šavah, ker tam je delavatvo še selo nazadnjaško. Rasume «e, da so Izkoriščevalci v takih krajih aa višku. Progresivna delavska centralna unija pa si js msd svojimi drugimi aktivnostmi nadela tudi nalogo, da utre to nevarno kolesen. Proletaraki bolezni je uniji napovedala vojno. Bela kuga sahtova veliko šr-tev v tekstilnih distriktih med delavci. Poeebno je to opašati v Durhamu, Severna Carolina, v tobačnih ia drugih tovarnah, Tudi druga Industrijsks mesta ta drftave imajo veliko alučajev Jetlke. Delavci so slabo plačani, od dolarja do dvsh in pol aa dan. Organisirano delavstvo v tekstilnih mestih drtave je glsvni faktor, da se postavi bolnišnice sa jetične. Predsednik omenja-ne unij«, John A. Poel, je objavil v lokalnem listu, 4The Durham Sun," natančno poročilo ter dokazal, da bela kuga boli Sanje v tisUh krajih, kjer ao dolge delavne ure in kjsr j« nls-ka plačf. V svojem velevsšnam dokumentu pravi, da delavstvo nsjbolj občuti udarec t« grosns bolezni, ker beleči največ irtev msd seboj. "Prod svojimi očmi smo videli več ssših tovarišev, ki so biti unttSMfct* ts HiiHHhi id, ksr niso dobili potrebnih Informacij in nekakega poduka, kako uspešno odbijati belo kugo". Tako pravi Peel v svojem članku, ki Je bil prlobčen v nav* denem listu na prvi strani in Je, savsel pol strani. "Domovi vsčl-ns deisvcev «o neprlkladnl, neaa-nitarni sa človečka bitja. To pa redi tega, ker «o jpislljeni delati dolge ure v tovarnah, sa kater« so plačani naravnost noji ram no, ds bi se morsli pošteno pr«šlv«tl, da bi bil i01h telesni sistem trdnejši v odporni sili." .....BdltiO Stavblnskl delavci, S- nijski, so boljše plačani, da lahko pošteno prešivs sebe In njih drušlne. hrbet. Waahing|on* a C — Naznanilo senatorja Beraha, da bo podpiral s«fiatorja Norriaa. progresivnega vodjo, da" predsedniškega kandidata pltiodaje leto, so starogerdisjtl y glavnem mestu vseli ns snahje s prav kislimi obrssi. Kajti ssvedajo ee, da Boraho/a isjava vbliko pomeni. Njegovi stari pajdaši se sprašujejo, kaj vsndartprsv sa prav Borah hoče. Nikakor jim ne gre v glavo, da bo Bokih v resnici podpiral ft^rls* H njegov program prihodnja teto. Val staro-kopitniki v prestslkl ae obnašajo selo skeptično o'njegovi izjavi. To pa mefcda največ zato, ker njega posnajo kot dobrega pod-piratelja evoje sšfatiks. ker ni še nikdar prttfe nasprotoval kandidatu, ki ga Je gSstavila stara republikanska maŠIna. Znano je, da Je dosedsffNpiral TafU leta 1M1, Hughasn leta 1014, Hardlnga leta lMt in Coolidga lete 1024. Pd«g Hga pa Js tudi znano, da sS nI nikdar odločno isjavil sa pokojmfa u Foiiet-ta, pa tudi Norrlau h ni hotel pridruiiti t njegovih progresivnih isvajaajlh. Nikdar nI odlo#-no nastopil t om«nJ«nima borcema, ki atS velikokrat bičala narodne trustjsns ta bsrone ve- bili njegovi ni, sačasni, 1 t i imperial in tast pri komisiji eenatorjl Nor-rls» Wheeler, Ls Foll«tte In drugi. 1 ^ Ko J« pred petnsjstlml teti senstor Norrls pomagsl, da Je v Ban Franciscu bil asprsvljen veliki restfvoar v Hetch Hetcfcy dolini, od kjer sedaj dobiva vodo mesto In okolica, so tokrat "ljubitelji narave" tudi ^nasprotovali njegovemu nslrtu, toda kongrea Je vendar dovolil, da ja bU projekt isvsden. York. . - New Yoffc. — V mesecu septembru j«. |x>kazaia atatlstlks SS dršavo New York, da Je bila estonska ta poel en ust 1% večja kot Je bila lanskega teta istega Časa. Tako poroča dršaval Industrijski komisar. Toda drugI podatki pa govore, da Ja bresdelje v mesecu septembru bilo 4% večje kot leta li>2fl ali teta 1M5. Tovarniško bre«d«IJe Je v New York drtav! za 5% večje kot Je bilo leta 1014, ker komi-ear Js vzel številke sapoetenpetl Is tegs tete kot 100%. Co pa viamemo številke Is teta 1*28. tedaj pride brespoeelnoet sedanjega časa na 18% večja. Tovsrnlške mesde v dršavl New York povprečno, znašajo |20 na teden.) V meet« New Yor-ku pa znaša povprečna meeds ISlna teden .Povprečna meada sa ionske v dršavl saaša $17JO na teden. Cičeria je iaformiral Francijo, da pride DovfstevsfclJ, sede nji poslanik v Toklj«, v Pariz. --1 Pariz, 14. okt. ~ Krita med Francijo In Sovjetsko unijo Js končana. Končala Jo Js sovJ«t-ska vlada, ki Js ugodila tahtevi Francijo. Jurij Cičerln, sovjetski kpmisar zunsnjlh zadev v Moskvi, Je včeraj obvaetll fran-cosko vlado, .da bo RakovsklJ odpoklican ia na njegovo mesto prtds Dovgatevskij, sedanji sovjetski poslanik na Japonskem. Rakovskij bo Imel nekaj čase počitnice, potem pa najbrt prevzame poslaništvo v Tolriju. gnMJena v Nfcaragvi. Managua, Nikaragva, 14. dki. —Dva ameriška momarična te-talca, ki ate se sadnjo n«i*IJnj podala na lov sa vstošl, sa nista vrnite. Najbrt ste mdrala Iti na tla ia prtm sta v poeti rebd*\ S0S aretiranih valed gibaaja mmammmmmrn* « Pariz. 14. olct. — Po veeteb e španske mej« J« bilo ta teden aretiranih okrog 500 oeeb v Španiji na obtotbo rasnih zarot proti diktatorja Prhno d« Rive-ru Ia kralj«. Oibanje proti ra-šimu je močno nerestlo s otvoritvijo "naroda« skupščine" v Madrida zadnji pondeljek Člani skupščiae so do zadnjege pri-M«ti dikutorja, KI jfli Je on Chicago. — Borzi Jani Imajo u od nekdaj frazo, da Je 'lz-Mlo dno tcgu" (kadar padejo J«s na borsl zelo nizko), v ča-trtck so p« doživeli, ds Je pedel nsnje strop čikaške bone. Odlo-0111 >• Je velik koe ometa Ia ms-treičlla na skupino mo-Ak'h. ki j« bila sspostena v glav. n dvorani Žitne-bora» Sedem y' kuleatmr je bilo ranjenih, a- ' Hattiesburg, Miss.. 14. okt-— "Amerike Je zbtesnete v delanja novih poetav," JS rekel eodnlk Robert s. Hali v svojem m|s> voru pred veleporoto. "Zdf «le a« drtav« Imajo sšdaj 1.SO0J00 zakonov, od katerih Ja bOo H,-000 sprejetih v sufbt lansko teto," J« izjavil sodnik ia Js ur-giral porotnike, naj t» vračajo Chicago. — Joseph Mkhatek, ki Je bil aretiran v Hendereoa* Ky„ ia pripeljan v Chicago, ja przlnal pred policUem P. KaUi-herjem. da JS umoril Michasl Bachuiiaa f prepiru, ki sta gs imsle radi akrad«n«ga avtomo- bodo od ajega direktno sal U, ds sd odprto bojuje sa i gram skozi vse prihoda* 'ji Norrie, Fra- mogel zapopaati. To je tista vnese godi delavcu v kapitalistični etega člo\ bo vpijoča človeški d delničar dolarčke dobi, da ae na-rodnega doma lakaja mali. V tovarnah ae zasluži od 85 do Sfe na uro, in ae še kakšen dan zgubi, pa naj vsak spregleda, koliko da ostane pri takšni plači. &aza*i se po veselicah in piknikih ni vaakemu mogoče. Opazovalci narodnega doma, skupaj atopite in faše doUrč-ke Slovenskemu domu izročite, da čim prej luknje zamaši. Po veselicah in piknikih pa sami norite, nas zadolšehfe revčke pa inri miru pustite in nam težko prigarane dolarčke aa delnice povrnite^ Nikar samo govoriti, z dolarčld pa na atrani stati. — OSREDOTOČENJE BOGASTVA PRIVATNIH INTERESOV. . Ženski ki jp rekla, da ne bi ho-teta ubiti človeka, ni dal dr-žavljanskega lista. SOBOTA. 16. OKTOBRA. PROSTITJI Makedoastvujoii f JliHti j SOBOIft, 15. OKTonKit tAIMA NA PRODAJ. T«-je-lepa prilika za dni* ki teli iti na farmo, p*, obseg« 130 akrov zemlje g n* orodje in vse drugo ^ pn po nizki ceni. Farma l^j glavni državni cesti in je le, zet minut do železniške pošti Dobre ugodnosti za prodati i pridelke. Jaz imam že več d gih farm na prodaj, ki so malo bolj oddaljene. Torej katerega veseli naj piše na i naslov: John Dieter, P. o Creek, N. (Adv.) PRÖBVBTÄ NE ZAMUDIT* POGLEDATI TE PRODAJE! Pet sobne is opeke »idane bungak>w hiše na 6227-89 So. Kilpatrick Ave., V4 Moke južno od Aifcher ave. Aare. Ravnokar dovršene, vse hrastov les, furnae gorkota, s ateklom zaprti porči, krasno zidelane, visoko podstrešje. tote 30x126. Cena samo $6700, takoj plačate le $500. Bomo tam osebno v soboto in nedeljo. Joeeph.Strnad, 1808 So. Ashland Ave., Chicago, 111. (Adv.) Pripeljali Ta služba mi ni bila nič kaj povšeči. Rajši bi bU prodajal vodite po Parizu aH kaj slfcne-ga, toda beda io brezposelnost js bila velika. Caša vina pa je stala trideset soMov in zarebr-nica pečenke cele tri franke. Težko je bilo živeti Mnogo neprijetnejšo vlogo od mene pa je imel Andrej, moj cirkuški tovariš. Moral je namreč vselej po krvnikovem dejanju pomoliti glavo iz drugega tnala, da niso ljudje Imeli prilike dvomiti o resničnosti tega, kar ae je bilo pravkar zgodilo. Siromak je bil kloroformiran in js v omami- opravljal avojo naporno službo do prihodnje točke. Mene samega je spreletela groza, kadar sem Čutil, da bo sdajsdaj podla sekira in se zasekala v les. Ko je ostrina zažvižgala po zraku, me je obšel nepopisen etrah. Moral sem namreč urno skriti glavo v duplino in jo potegniti nazaj, da ni v resnici odletelea. Ce bi ae mi biti izneverili živci, predstavite si nesrečo 1 Zagiavil bi bil in moj rabelj bi po pogodbi niti ne bil dfteojen. PO zaključku točke sera no* kajkrat brcnil s nogo in se stresel s životom. Ljudje so defi-lirali mimo, strahotna se oziraje po glavi, ter bežali naprej. Kaj hoče, glava je vendarle glava in človek v takem razburjenju pozabi na cirkua. Slovenka all Nemka, katero vo-seil kuhati v reeiavrantu. Do-bra pla£a. Pridite osebno ali pa pkHte^na naslov;; Frank Hladin, 288 National Ave., Milwaukee, Wis. (Adv.) Moje pustolovsko in burno življenje me je nAoč privedlo v službo h krvniku, ki Je sekal glave v tržaškem cirkusu. Sredi odra Je bU zaprt v prostor, ki so ga zastirale baiiu-naste zavese. Na deske je pa-dala luč lz starega reflektorja. Kadar sem stopil na oder, sam oblekel črno posvaljkano obleko, pokleknil sem ln čakal na smrtonosni udarec, med tem ko so se ljudje nemirno pregiball po klo-pel\ in sedežih na stolih. • Pozornost publike je dosegla vrhunec, ko se je krvnik pripravil, da mi odrobi glavo. Pozval me Je, naj položim vrat na tnalo, in kadar se Je to zgodilo, je krepko zamahnil s sekiro, r Ženski svet je zavrisnii. Časih se je zgodilo, da je krvnik meril preveč po «treni. Takrat je prevzela ljudi še večja gro-za| Ko Je mahnil drugič, je glava odletela daleč v stran, truplo pa se je zvrnilo na oder. Z bez primerno hladknokrv-nostjo je lcrvnflc napravil par korakov, pobral glavo ln jo nesel na drugo tnalo, kjer jo je postavil občinstvu na ogled. Kdor je hotel, je lahko priato-pil, da ae uveri o strašnem dejanju. Glava je bila zaradi lepšega ovito s cunjo, krVavo od karminsste barve. , POSEBNA UGODNOST NORTH GERMAN LLOYD PotujU v stare domorino in nasaj Sa aaJnaveJHh in »o-danüh parnikih kot so Cetoa-bus-Berlin, liniMho, Stuttgart, DrMdan, lt PöMbna snliana asas aa lesnfci UT Bramana v vae kraja ^vrope. Za nadaljna pojaanüa vpraiajta pri lokalnsm zaslop-niko all ▼ glavne» uradu pri - NORTH GERMAN m dolgo zimske vel dOMte za nagrado Za «nega novega polletnega naročnika dobite knjigo "Jisuj gajta razširjenje snsnja an^MHIne, vredna $2.00 ali kako dronl knjigo Is zaloge "Književne iascfleš." Za {ve novi celoletni ntroj ninl dobite veliko In krasno vseeno knjigo "Ameriški Slovenci v kateri bodete našU mnogo raataalvefca in podučnega, ne sa»» J rssvoju nafte S. N. P. Jednote, temveč tudi a razvoju našega » refta v Ameriki, ln drugih agodovtaako-va|nik dogodkih. Vred. noat knjige Je 16.06. 13 Ako šs niste* začnite s egftadjo takoj. IdHe na delo in pri. ^ listu kar naogoče več naročala, kar čhnboU bo listi* temvečji bodo uepehi na fcnltiraop & gospodarskem poft Slovencev v Ameriki. Cena je: na leto $6.00, sa pol leta $3.00; sa Chicago ln Ci«. m sa eno leto $7.60, za pef leta $8.76. Za Evropo: ss eno lat»1 $9.00, za pol Ista $4.60. IiptUti io iirdHta ta kap—. * •> "O zlato moje, grlica mHa!" Marija se je zadovoljno nasmehnila, ker je njena svežs prikazen toliko zmedla mladega čsstivca, obesila se mu je na Isket in ee mu je koprneče privila. Kakor bi ne bilo nikogar več na svetu, in bi bila sama ves evet, sta se ljubeče zagledala drug drugemu v vriskajoče oči in sta lahkomiselno bežala v svetišče svoje ekrite sfbče, kjer jima je blagi ln iznajdljivi bogec ljubezni goreče pripravil udobno gnezdeče visokega in nenasitnega hrepenenji. Ampak tičica se je še vselej kesala in sramovala sama pred ssboj, ko se je izvijala iz trepetajočih ln iskajočih rok zapeljivega Emi-la. Tudi danes si je streznjena popravljala poredne kodre, ki so ji silili na oči kakor bi hoteli zasenčiti skrb ln sram, kl sta se kopala v debeli solsi; viseči na žametnih dolgih trepalnicah. "Ne, Emil, nikoli več, ne .. . Bojim so-!" "Ali srček moj zlati, kaj bi se plašila, čeea bi se bala!" "Oh, ti — eaj veš . . . r "Beži, beži! Moja si, mlada in tako leps si — Bog sam je dal, da sva se našla." In Marija js zaihtela in se je vsa srečna in blažena vrgla na ljubčkeve prsi, ki jo je miril in obsipal a poljubi, da se js smejala in jokala. Karkoli ji je šepetal v zardelo ušeece, vse mu je vdano verjela, vse mu je opreti odpuščala. Boječe mlall na etrogega očeta je zavračala, še prodno so so jI mogle zažeti r mlado ženeko pamet. Matere se ni bala; ne bi s« Je ustrašila, čsprsv bi sdajle stopila pred njfju. NI se bela, pa tudi Ijrtila je ni toliko, kakor je v strahu ljubila in spoštovala predo-. brega in tolikrat goljufanega očeta. Nagon-eko je čutila, da jo oče reeničnejše ljubi in globlje kakor pa mati, ki se v nečimernoati divi lepi, mladi, toliko občudovani in ljubljeni hčeri. . u. Po vsaki lahkomiselnosti s Emilom so se ji porajale podobne miell. Ob takih trenotkih je »asovražila svojega mladega prijatelja. Ko Pa ga, je pogledala, se jI Je zdelo, da sije z njegovega veselega lica, iz njegovih smehljajočih ae oči toliko nedočakane miline ln neskončne ljubezni, da ao je ob tinti priči plaho pokeaala svojih nezveetlh misli ln ae opijanjala sladke-ga odpuščanja s njegovih rdečih usten, poee-janih a prijetnimi, a komaj tolikimi dlačicami, kolikor jih Ima napol zrela breokev. Sumeče ulice eo gorele v živem sijaju ne-številnih luči, ko j« hitela domu. Kakor bi se b(|š iztresnlla po preobllem užitku težkega vina, ji je vroče puhtelo mlado ln razigrano telo, v glavi ao ji grmele razdražene, neurejene mlall, a v arcu jo Je kljuval pakoči kes, njen ljubi, atari snanec, ki al nI mogol priboriti odločltv«, odkar ae Je kopala v blaženi «reči opojne Emilov« ljubezni. Hitela je med pre-žečimi šetavci, ob grulečih In zapeljujoči šota vkah. Proeefti mehki ž«p«tl «o s« anub«č« sklanjali k njenemu zdravemu licu ln ao jo omamno In prijetno ščegetnli v drobno In sve-f davo ušesce. O, močno všeč ste ji bili skoraj javno priznanj« In občudovanj«, U prostovoljni sladki davek radodarne In ljub«snl iskajoč« mladoatl: a ozria ee nI. čeprav j« z onimi ostrimi očmi. kl jih je Beg vaadil voaki tonski tudi na hrbat, razločno Čutila, da ji ž« nekaj'čaea sledijo vztrajni koraki Se bolj j« hitela In se j« predrzno in čutno igrala s mamočtml čari hMikrtUga gn«sda šsft« komaj darovan« lju- Ko pa J« zavila v stransko ulico, so jo do-hiteli zaaledovvivčevi koraki: zanki mladenič jI je atiaall pismo v roko in so je plaho umek-nll. Nagnila jO glavo In je otekla Uamiljsn r smehljaj ae jo zibal na nj«n«m llru. ' prfhoaaM) NJENA POT (DaU^> "Seveda, Marija bo na večno imela svojo zaslepljeno mater, nikoli ji ne bo treba prijeti za domače delo." "Kdo ve? Vsaj sdaj jI ni še treba." "Kako > bo, če Ji bo trsba, pa ne bo znala?" "B, kaj neki altnariš zmerom! Saj ne razumeš stvsri." / "Vidim pa, kako ti to lepo raaumeš." "Pustil Marija mora biti lepa in najlepša, pa Je!" "Da, In dišati mora sa njo po parfumih, In mazatl ss mora s tistimi nesnagami!"* "Proeim te, kaj te to toliko briga, saj ni nič takega, če .. ." "— tako Je, da me je aram, ko jo vidim na cesti našemarjeno in smaličeno. In vendar amo taki reveži, da moramo vaak vinar dvakrat pogledati, prodno ga amemo izdati." 'Torej bi rajši videl, da bi ae morala najina edina hči sramovati pred svojimi vrstnicami in znabci7" "Ni treba. Čedno In primerno naj ae nosi, ne pa kakor na maškaradi, in vonja naj kakor kozarec Čiete vode. To je za pametno ženeko spodobno." "Beži, boži, atarl — aaj ne veš, kaj bi rad." N "Pač: rad bi, da mi ne* bi otroka spridila. Ce bo šlo po tvojem, gorje še bo dekletu." Vrtačnica Je s vajeno kretnjo ujela konec predpasnika, pritisnila al ga je na zardeli obraz in je krčevito zajokala. "Lopo te prosim, potrudi se, ds te vzamejo spet v službo, drugače res ne bo miru .. .", Je ihtela ln počepala prod posteljo. Mol se Je zmede!. Premagan je bU. Naglo je popadel klobuk In je žalosten In jezen zbežal na plan. M...« in strahu za Vaše vrednostne papirje, bonde, dragocenosti i. t d. Najmite si varnostni "predal v naši proti ognju varni shrambi za tri dolarje letno. j 1900 BLUE ISLAND AVK* vogal 19. ullee OTTO KASPAR, predsednik. Denarne poüljatve v Jugoslavijo po najugodnejši ceni. Marija Je šla na aestanek z Emilom. Ko je hitela med lenuharskimi šetavci. je Čutila, da se je marsikdo okrenil in gledal za njo. S svojim košatim slamnikom Je okretno plavala med silno množico, ki je lagodno valovela po živi, široki ulici. " Zavedala ae je svoje zdrave in jedre lepote in se ni bala tekme z brhkimi Trtačankami, čeprav so bile vse prav všečno oblečene in nalepotičene. Ze davno se Je na-' učila vseh njihovih pretkanih načinov oblačenja In izzivajočega streljanja z neutrudljivlmt očmi. Tudi tisti ljubki, apretnl popri jem sa zadnji del krila, da se pod vabljivo belimi čipkami pokate jo okrogle mečke a prozornimi nogavicami. ki več izdajajd nego zakrivajo, JI je bil rs« že kar v roki. V izložbenih oknih oe je razločno odražala njena vitka, polna postava in jo je pozdravljala veselih oči ln zornega lica. Na koncu ulice je čakal Emil. Zvlžgljal je lahkoživo poulično peamlco in je s veščimi očmi velikf»mestnega pohajkovavca ala