št. 9 (1092)
Leto XXII
NOVO MESTO, četrtek, ★★	4.	marca	1971
Za popis prebivalstva in stanovanj so v Brežicah v torek imenovali 143 popisovalcev, od tega 61 za mesto in bližnjo okolico.
27. februarja so se v Karlovcu sestali stalni sekretariat Zleta bratstva in enotnosti in družbenoi>olitični delavci z zletnega območja. Zlet bo 12. in 13. junija letos v Sisku.
Plavalci in plavalke Celulo-zarja iz Krškega bodo v nedeljo nastopili v Kranju na odprtem zimskem plavalnem mitingu.
V soboto ob 11. uri bo prišlo na obisk v novomeško IM V 70 skandinavskih časnikarjev.
V ponedeljek se je na Trebelnem začel že drugi kuharski tečaj v letošnjem letu. Vodi ga Francka Slak iz Ljubljane. Obiskujejo ga tista dekleta in žene, ki ob prvem tečaju niso prišle na vrsto.
V torek dopoldne je v Trebnjem žirija za podelitev občinskih priznanj OF izmed 39 izbrala 10 kandidatov. Dokončno bo letošnje dobitnike priznanj določila občinska konferenca SZDL, ki se bo sestala 11. marca.
Akademska kiparka Vladka Sto-viček'iz Leskovca pri Krškem bo v prostorih Slovenskega ljudskega gledališča v Celju 8. marca odprla samostojno razstavo svojih plaket in plastik. Umetnost in ustvarjalna moč ene naših redkih slovenskih kipark bo z njeno razstavo hkrati lepa počastitev praznika delovnih žena, zato Vladki Štoviček še posebej prisrčno čestitamo za zorenje v zaokroženo umetniško osebnost in za dosežene nove uspehe!
ŠE Oi MESNEM PREHRAMBNEM PODJETJU
Neresno o hudih stvareh
Na sestanku kolektiva niso govorili o najpomembnejših očitkih — samoupravljanju in klavnici
Tone Kralj: MATI, les 1957 (Foto: Viktor Škrinjar)
VOŠČILO
Samo nekaj dni še, matere, žene in dekleta, pa bo spet vaš dan. In možje bodo spet zaljubljeni fantje, fantje pa se bodo trudili biti možje. Dečki in deklice bodo prav vsi pridni otroci, marljivi učenci Pisarne, tovarne, domovi bodo en sam svetel praznik Stiski rok, objemi, poljubi, voščila bodo prižgali v vaših očeh vesele lučke. Izpraznjene cvetličarne bodo začarale vaše delovne mize v pisane greae cvetic. Še teloh bo našel pot iz gozda do žuljavih kmečkih rok
Vse, prav vse za vas žene, saj je 8. marec vaš dan Pa čeprav je le enkrat v letu, ali pa ravno zato; čim lepši, čim srečnejši naj bo, da bo spomin nanj še dolgo pomagal nositi težo vsakdanjosti In zdaj še vam, vsem tistim, ki čutite, mislite, da ste prikrajšane, ogoljufane, potisnjene ob stran; vsaj ta dan pogumno dvignite sivo zaveso! Morda je za njo še življenje, kdo ve! In, če se vas s šopkom ne bo nihče spomnil, kaj zato! Pomlad čaka tudi na vas s polnim naročjem iskrenega cvetja Za vse je praznik!
Zato še enkrat: vsem ženam za 8. marec - najlepši dan!
JANJA KASTELIC
Namesto resnega pogovora o očitkih, ki so jih zadnje case predstavniki družbeno-političnih organizacij naslovili na novomeško Mesno prehrambno podjele, so se 1. marca na sestanku kolektiva pogovarjali o manj pomembnih zadevkh, direktor Jože Zalokar pa je venomer ponavljal, da se nima pred nikomer zagovarjati; predsedniku občinskega sindikalnega sveta Adolfu Šuštarju je celo kazal jezik in se sploh otročje obnašal. Ko je Šuštar očital, da vodstvo ni sposobno voditi podjetja, mu je direktor zabrusil: „Jaz se ne pulim za to delovno mesto, kar pridi ti sem!“
Na najpomembnejša vprašanja -o poslovni usmeritvi, o možnosti za gradnjo klavnice, o medsebojnili odnosih in o samodrštvu direktorja - sploh niso poskušali odgovarjati. To, da je od 102 vabljenih članov kolektiva prišla na sestanek samo tretjina in da je še od teh polovica zapustila sestanek že ob polovici, kaže, da notranji odnosi v podjetju niso dobri in da so očitki upravičeni. Neverjetno je tudi, da je direktor odšel s sestanka še pred zaključkom in se ob koncu spet vrnil.
Ker je pogovor zašel v slepo ulico, so predstavniki družbeno-političnih organizacij zahtevali, da mora podjetje v enem mesecu pripraviti načrte za gradnjo klavnice in povedati tudi o finančnih možnostih za to gradnjo. V istem času morajo pripraviti opis stanja samoupravljanja v
Novo v ustavi
Na 4. strani nadaljujemo danes vrsto prispevkov o najnovejših dogajanjih s področja naše družbeno-politične ureditve. Objavljamo osnutek 21 amandmajev (dostavkov, dopolnilnih predlogov) k zvezni ustavi, glede katerih se bo v drugi polovici marca začela splošna javna razprava.
SLAVJA PIONIRJEV OB SO-LETNICI VSTAJE
10.000 pionirjev na Mali Lažni
Republiška zveza prijateljev mladine bo organizirala srečanje slovenskih pionirjev v Trnovskem gozdu — Kurirčkova pošta na Dolenjskem
Ob letošnji 30. obletnici vstaje bodo tudi naši najmlajši državljani na svoj način množično prispevali k njenemu praznovanju. Že lani decembra so v programe JPI zapisali ob pionirskem prazniku, da bodo letos podvojili svojo dejavnost prav v počastitev tega jubileja z večjimi akcijami po vsej Sloveniji (s kurirčkovo posto ob Titovem rojstnem dnevu, z izletom slovenskih pionirjev v Trnovski gozd ter s sodelova-
podjetju in pripraviti ustrezne ukrepe za izboljšanje.
, Verjetno pa ž gradnjo ne bo nič, ker je računovodkinja že na sestanku povedala, da kolektiv investicije ni zmožen, direktor Zalokar pa je neprenehoma trdU, da je gradnja klavnice strogo zaupna vojaška zadeva in da jo bo uresničil on s pomočjo generalštaba.
JOŽE SPLICHAL
Komisija za družbeni nadzori
Na predlog predsednika občinskega sindikalnega sveta v Novem mestu Adolfa Šuštarja so odborniki na torkovi občinski seji soglasno sprejeli sklep, naj komisija za družbeni nadzor kar najhitreje pregleda ekonomske in samoupravne odnose v Mesnem prehrambnem podjetju. Komisija naj ugotovi trenutno stanje in vzroke za to stanje, o svojih ugotovitvah pa naj poroča že na naslednji občinski seji, ki bo konec marca. Će bo komisija ugotovila, da so očitki SDK in družbeno-političnih organizacij točni, bo treba proti vodstvu podjetja ostreje ukrepati.
iišdlahkol
v četrtek, 25. februaija, je bil 7. redni zbor Dolenj-dce banke in hranilnice Novo mesto. Številni pooblaščenci ustanoviteljev so na zboru potrdili poslovno usmeritev banke, ki zahteva več denarja za obratna sredstva in manj za osnovne investicije. Potrdili so ^ep, da mora tudi banka pomagati pn uresničevanju stabilizacijskega programa, hkrati pa so brez pripomb sprejeli lanski zaključni račun. Letos bo banka poslovala z za nekaj odstotkov manjšim dohodkom kot lani, piše v načrtu, vsi pa so se zavzeli, naj bi dajali denar le tja, kjer je potrebno iik.kjer so vsa zagotovila, da bo koristno porabljen. Podrobnosti o 7. zboru DBH berite na 5. strani!
Z združenimi močmi naprej
ITAS IN RUDNIK izglasovali pogodbo o medsebojnih obveznostih pri preusmeritvi RUDNIKA
SREČANJE v BRCKEM
V Brčkem bo 3. in 4. aprila srečanje nekdanjih brigadirjev, ki se ga bodo udeležili tudi bripdirji iz Slovenije. Občinske konference ZMS Novo mesto, Trebnje, Črnomelj, Metlika, Brežice, Krško in Sevnicai vabijo nekdanje brigadirje, ki se želijo udeležiti tega srečanja, naj se prijavijo najkasneje do 15. marca.
26. februarja je bila v Kočevju skupna seja delavskih svetov podjetij ITAS in RUDNIK. Na njej so izglasovali pogodbo o obveznostih obeh podjetij pri preusmeritvi RUDNIKA. Pogodba bo dokončno veljavna, ko jo bo z referendumom potrdil kolektiv podjetja ITAS.
Kolektiv RUDNIKA ne bo izvedel referenduma, ker to ni potrebno. Zalog premoga je namreč le še za leto dni in v tem času sc mora RUDNIK preusmeriti.
Preusmeritev RUDNIKA v sodelovanju s podjetjem ITAS bo koristna za obe podjetji. Za RUDNIK je
njem na drugem srečanju zgodovinarjev - pionirjev v Kamniku). V domačih občinah pa bodo organizirali več podobnih akcij, partizanskih pohodov in obiskali znane kraje iz NOB ter še živeče borce. Na vseh teh prireditvah bodo razen vzgojiteljev sodelovali tudi člani ZB, JLA, združenja oficirjev in podoficirjev ter druge družbene organizacije.
(Nadaljevanje na 9. strani)
preusmeritev žc tako nujna ITAS pa ima edinstveno priložnost, da napravi v sodelovanju z Rudnikom v svoji proizvodnji velik skok naprej. Že sedanji izračuni kažejo, da bi v dveh ali treii letih ITAS sedanjo proizvodnjo podvojil in postal daleč največje podjetje v občini, pomembno mesto pa bi zasedel tudi med podjetji znotraj Slovenije in države.	J.	PRIMC
Kočevje : Domžale 2:2
Radijski prijateljski šaiiovski dvoboj Kočevje Domžale, ki je bil 26. februarja, se je končal 2:2. Na prvi in tretji tleski sta remizirala para Osterman - Ivačič in Mestek Slak. Kočevju je priboril celo točko Cimer, ki je premagal Vavpetiča, Domžalam pa Karnar, ki je nadigral Gornika.
K uspešnem poteku dvoboja so seveda največ pripomogli radioamaterji Kočevja in Domžal, ki so posredovali poteze obeli nasprotnih moštev. Zanimanje za dvoboj je bilo v Kočevju veliko, saj je bila kmečka soba iiotela „Pugled", kjer so igrali kočevski šahisti, vedno polna gledalcev.
'N
Aleš \Vachter, smučar novomeškega Roga, je med najboljšimi naraščajniki v Sloveniji. Na nedeljski tekmi v Kranjski gori je zasedel med cicibani prvo mesto. (Foto: M. Vesel)
1970 do 2.
2534 novih I
fv ZADNJEM TEDNU naše akcije smo idobili še 57 novih naročnikov, tako la jih je zdaj skupaj že 2534. Do konca ^marca traja tekmovanje pismonoš, zato še vedno pričakujemo nekaj presenečenj
iz posameznih krajev, je bilo stanje takole:	V torek op>oldne
BREZICE: . . . .		220
ČRNOMELJ: . . .		122
KOČEVJE: . . . .		111
KRSKO:			335
METLIKA: . . . .		 44
NOVO MESTO: .		706
RIBNICA: . . . .		 43
SEVNICA: . . . .		352
TREBNJE: . . . .		173
Razne pošte: . . .		297
Inozemci:			131
Zdaj pa hitro krmilo v roke
S svetom posavskih občin je pokrajina dobila enoten samoupravni organ, ki bo usklajeval načrte za njen gospodarski napredek, dajal pobude za enoten nastop navzven, spodbujal poslovno sodelovanje v gospodarstvu, upravnih službah, v zdravstvu, kulturi in drugih delovnih področjih.
Za sevniško, krško in brežiško občino naj bi to pomenilo prelomnico s preteklostjo, konec zaprtosti v občinske meje, konec razdvojenih poti in umetno ustvarjenih vzrokov za medsebojno nerazumevanje.
Tokrat je popolnoma jasno, da so narekovala enotnost skupna spoznanja in skupne potrebe Zdaj ne bo več mogla vsaka občina stopati zase v levo ali desno, kot bi morda pokazale trenutne koristi. Vezana bo na enotno pot, ki jo bo oral svet vseh treh občin, ledino zanjo pa je ziahljal že medobčinski svet Zveze komunistov Posavja. Občinske skupščine so že sledile njegovim zamislim za enotne razvojne načrte, podprle turistično sodelovanje in še nekatere druge akcije. Začetek torej vliva upanje.
J. TEPPEV
Miličnika postaje milice iz Dolenjskih Topfic Anton Bertole in Jože Lukšič sta v petek zjutraj sprožila gumb velike kriminalistične akcije. V ukradenem avtomobilu, pred katerim stojita, sta se srečala z zagrebškim podzemljem ... Več o tem na zadnji strani!
Do ponedeljka pričakujemo še nadalje suho in mrzlo vreme z nočnimi tem-peraturarpi okoli — 8 stopinj. Možno je občasno rahlo sneženje.
tedenski
mozaik
Rimska policija je preselila več deset otrok iz nekega internata, ki so ga oskrbovali patri. Razlog: višje sodišče je ugotovilo, da so bile higienske razmere v zavodu nemogoče, razen tega pa je eden izmed patrov seksualno zlorabil nekega dečka.
Ko se je igrala na praznem gradbišču, se je neka deklica v Centerbeachu (ZDA) dotaknila transformatorja in se pri tem tako poškodovala, da so ji morali odrezati obe roki. Starši so tožili pristojno elektro podjetje in dosegli, da je moralo plačati odškodnino v znesku nič manj kot milijon 350:000 dolarjev.
„Ženske dobijo zaposlitev. Na delo lahko pridejo in odidejo domov kadar hočejo." Tak oglas je objavil neki danski industrialec, ki nikakor ni mogel dobiti dovolj delavk za svojo tovarno v danskem mestu Ska-genu. Uspeh je bil presenetljiv i n od takrat ima tovarna vselej dovolj delovne sile. Ni pm poročil o tem, kako in s kakšnim uspehom posluje.
Neki rimski sodnik je popolnoma nedolžna dekleta obsodil na pet dni Zapora zato, ker so imele prekratka mini krila in so jih policaji imeli za prostitutke. Nič ni pomagalo, da so dokazovale, da s tem nimajo nič skupnega, sodnik je bil neizprosen.
Ker je v Veliki Britaniji zelo primanjkovalo (in še primanjkuje) policajev, je vlada sprejela sklep o 16,5 odstotnem povišanju plač - tako kanijo pridobiti kandidate za to, kot kaže, nič kaj vabljivo službo. Toda to je povzročilo pri poštarjih in stav-kujočih delavcih v avtomobilski industriji veliko razburjenje.
Pogreb poglavarja Josepha Petra Namachanja iz nekega kenijskega plemena se je spremenil v veliko družinsko srečanje. Na pogreb je namreč prišlo nič manj kot 50 žena, drugih 50, ki jih je imel v svojem življenju, pa je umrlo pred njim. Skupaj mu je njegovih sto žena rodilo 215 otrok. ■
Japonski znanstveniki so odkrili tekočino, ki bo lahko - če se bodo raziskave, ki jih sedaj izvajajo, posrečile - nadomestila človeško kri. Gre za iz emulzije fluorogljika sestavljeno tekočino, ki je pri psih in podganah že lahko prevzela funkcijo krvi.
Zamešani računi
Prispevki občin za višjo odkupno ceno mleka — Ali naj manj razvite občine podpirajo razvitejše? — Naj mlekarne plačujejo iz svoje blagajne manj
kot prej?
Dolenjski živinorejci niso zadovoljni z 1,20 din za liter mleka, ki ima 3,6 % tolšče. S tako ceno sicer niso zadovoljni niti drugi živinorejci, a dolenjski toliko manj, kolikor na hrvaški strani republiške meje odkupujejo mleko po vi^i ceni. Sicer bi mleko lahko prodajali čez mejo — a kako bi potem bili preskrbljeni naši porabniki?
Kaj ukreniti, da bi vsaj za prvo silo zadovoljili živinorejce, kolektive mlekarn in porabnike mleka?
Ljubljanske mlekarne so sporočile — njihovo odkupno območje na Dolenjskem sega vse do republiške meje — da prodajnih cen ne morejo zvišati zaradi zamrznitve, zato tudi ne odkupnih. Pomagajo pa lahko občine. Prispevajo naj nekaj denarja za zvišanje odkupne cene mleka.
Do sem je vse jasno in razumljivo. Zapletlo pa se je pri računih. Ljubljanske mlekarne so predlagale občinskim skupščinam, naj bi v februarju in mar-
cu — do predvidene odmrznitve cen - prispevale za vsak odkupljeni liter mleka na njihovem območju po 20 par, one pa bi kmetom zvišale odkupno ceno mleka s 3,6 % tolšče od 1,20 na 1,35 din. Pri litru bi torej zvišale za 15 par. Kdo pa bi dobil ostalih pet par?
Pozneje je mlekarna postrila svoje pogoje. Ko se je skupščina občine Brežice načelno strinjala z opisanim predlogom, so ji Ljubljanske rnlekarne v začetku februarja poslale novega. Ce bo občina prispevala po 20 par za liter mleka, ga bodo odkupovale po 1,30 din, torej pet par manj, kot so obljubile pred tedni. Mlekarna bi torej zadržala zase polovico prispevka.
Občinska ^upščina Slovenske Konjice se je odločila drugače. Sklenila je, da bo k dosedanji odkupni ceni mleka prispevala po 15 par za liter, kar naj dobijo živinorejci. Zavrnila pa je predlog, da bi tudi mlekarni v Celju, ki odkupuje mle-
Se nepopolna poročila iz Brazilije zatijujejo, da je okoli 150 ljudi izgubilo življenje, okoli 40.000 pa jih je ostalo brez strehe nad glavo v katastrofalnih poplavah, ki so prizadejale brazilski zvezni državi Rio de Janeiro in Sao Paolo. Oblasti so na ogrožena področja že poslale pomoč. Poplavljenih je nekaj tisoč kvadratnih kilometrov ozemlja. (Telefoto: UPI)
.. .danes bomo sprejeli novi zakon o zdravstvenem zavarovanju ,.. Jutri, no — jutri bopio pa razpravljali o njegovih slabostih!
(Karikatura D. Rumenčića v JEŽU)
ko, prispevala po 5 par za kritje izgub pri predelavi.
Zakaj tudi v občini Brežice ne bi dobili živinorejci vseh 20 par, namenjenih za liter odkupljenega mleka? Tako bi bili računi najbolj čisti. Brez pristanka mlekarne, ki mleko odkupi, pa ne morejo. Po predpisih lahko dobi tak prispevek le mlekarna, da bi zvišala odkupno ceno. Ljubljanske mlekarne pa dokazujejo podobno kot druge, da imajo pri mlečnih izdelkih iz dragega mleka izgubo. Mleko iz oddaljenih občin pa je namenjeno predvsem za predelavo.
l^etovalci in občani manj razvitih občin želqo odgovore še na dve vprašanji. Ali naj npr. občina Brežice pomaga Ljubljanskim mlekarnam kriti iz.-gubo ali s prispevki za vi^o odkupno ceno mleka skrbi, da živinoreja ne bo nazadovala? Ali je taka občina dolžna skrbeti, da bi bili mlečni izdelki v ljubljanskih in drugih industrijsko razvitejših občinah cenejši? Njeni občani namreč ne pojedo toliko mlečnih izdelkov, kolikor jih mlekarna lahko naredi iz pri njih odkupljenega mleka. Stroški mlekarne pa se ne bodo zvečali, če bo s prispevki občin ah koga drugega zvišala odkupno ceno mleka. C e pa ima izgubo že pri sedanjih cenah, bi jo menda morale kriti tiste ol)čine, v katerih prodaja mlečne izdelke.
JOŽE PETEK
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
ŠKODUIVE RAZPRAVE O JEZIKIH, HIMNAH ... — Seveda pa bi se motili, če bi menili, da bomo z reformo federacije avtomatično rešili vsa nasprotja in probleme.
bodo narodi razpolagali s
pogoji, sredstvi in plodovi svojega dela, so samo prvi korak k reševanju perečih in odprtih družbenih problemov.
Po drugi strani pa enotnost naših narodov ni zgrajena samo na goli ekonomski in poU-
V Beogradu se je pretekli torek sestalo na 16. seji predsedstvo ZKJ. Razpravljali so o predlaganih ustavnih spremembah. O teh spremembah bodo razpravljale v naslednjih
dneh tudi druge družbeno politične organi- Zagotavljanje možnosti, da zacije in vsi delovni ljudje v vseh republikah Jugoslavije in delovni ljudje in pokrajinah, saj bo predlog načrta ustavnih sprememb v javni razpravi dva meseca.
Edvard Kardelj, ki je bil referent na torkovi seji predsedstva ZKJ, je ocenil predlagane ustavne spremembe kot predlog za dogovor naprednih sil naše družbe o družbeni akciji, ki ustreza sedanjemu času in kot obnovljeno osnovo za bratstvo in enotnost ter enakopravnost jugoslovanskih narodov in narodnost*.
ODPRAVITI NASPROTJA MED REPUBLIK \MI IN FEDERACIJO - V svojem referatu je tovariš Kardelj med drugim poudaril. da je naša družba državna skupnost več narodov in narodnosti. Demokracije in socialističnega samoupravnega napredka ne more biti za noben narod, če vsi narodi v naši skupnosti ne bodo enako svobodni in varni.
Zato tudi ustavne spremembe po svoji vsebini niso niti popravljanje določenih napak - čeprav s tem ne trdimo, da jih sploh ni bilo — niti popuščanje nacionalističnim pritiskom.
Nadalje je referent govoril o potrebi družbene reforme in reforme federacije. Cilj teh
tični računici. Jugoslovanske narode povezuje dobršen del skupne zgodovine, občutek povezanosti, etične sorodnosti, predvsem pa skupna zavest zgrajena v revoluciji in boju za samoupravno demokratično družbo. Seveda to prav nič ne spreminja vsebine družbenozgodovinskega pojava, ki ga imenujemo narod.
Pri nas pa nekateri razmišljajd drugače.
reform je vključitev celotnega sistema razšir- Dokazovali so da gre za obstoj ali formiranje
jene m splošne družbene reprodukcije v samoupravni sistem na podlagi samoupravnih in ekonomskih pravic ter odgovornosti delovnega človeka v delovni Organizaciji in širši družbeni skupnosti. Protislovje med samoupravljanjem in državnim centrdizmom se je v praksi odražalo kot spor med republikami in federacijo. Z ustavnimi spremembami moramo to nasprotje odpraviti.
nekakšnega skupnega naroda. Zato tudi živčno reagirajo na pojave, ki so povsod po svetu normalni kot izraz življenja posameznih narodov. Zato so Škodljive in nepotrebne razprave o imenu jezikov, emblemih, himni in drugih podobnih vprašanjih.
FEDERACIJA ALI KONFEDERACIJA? — Ko je tovariš Kardelj govoril o smeri raz-
nosti, se je posebej dotaknil tudi vprašanja, ali jo sploh še lahko imenujemo federacija ali pa postaja že konfederacija. Dejal je, da se ne more umetno vključevati v nobene klasične oblike federalizma ali konfederalizma. V strukturi Socialistične federativne republike Jugoslavije se marsikaj globoko spreminja in odstopa od pravnih opredelitev klasične federacije. Toda ni nobene potrebe, da bi spreminjali ime naše skupne države, niti za prepire o tem, v kolikšni meri smo federacija v kolikšni pa konfederacija. Naša državna in samoupravna skupnost mora ustrezati potrebam in pogojem ter perspektivam socialističnega, demokratičnega in samoupravnega razvoja'vsakega naroda,toda v okviru skupnih gospodarskih in političnih interesov ter potreb jugoslovanskih narodov.
O ZEMUIŠKEM MAKSIMUMU BODO ODLOČALE REPUBLIKE.- Ko je govoril o izhodiščih za razvoj ustavnega sistema je tovariš Kardelj poudaril, da je treba predvsem utrditi družbeno-ekonomski položaj delavskega razreda oziroma delovnega človeka v združenem delu in družbeni reprodukciji. Nadalje je potrebno spremeniti določene predpise državno-pravnega in gospodarskega sistema. Napraviti je potrebno na-daljne korake za združitev tako imenovanih gospodarskih in negospodarskih področij.
V obrazložitvi stališč do osebnega dela je referent med drugim poudaril, da se glede na določila o osebnem delu občani, ki se s tem ukvarjajo lahko združujejo.
NE SMEMO DOVOLITI RAZOČARANJA - V razpravo je posegel tudi predsednik ZKJ tovariš Tito. Dejal je, da podaljšanje javne razprave o ustavnih spremembah ne pomeni, da zvezni izvršni svet ir drugi organi ne morejo v duhu predlaganili dopolnil
tedenski zunanjepolitični pregled
voja naše jugoslovanske socialistične skup- začeti priprav za njihovo izvajanje.
Zasedanje palestinske narodne skupščine v Kairu je te dni še dodatno obrnilo pozornost svetovne javnosti na ta del sveta. Poglavitno vprašanje, ki ga poskušajo rešiti predstavniki najrazličnejših palestinskih organizacij, je vsekakor dogovor o enotnosti in načinih ter metodah delovanja proti skupnemu sovražniku. Tisto, kar najbolj ovira uspešnejše delovanje palestinskih odporniških skupin in gibanj je namreč vsekakor prav njihova neenotnost. Predvsem si Palestinci niso enotni v oceni katera je najboljša možna pot za dosego skupnega cilja, Jci bi ga bilo moč malce posplošeno označiti takole: naposled dobiti suveren prostor pod soncem in zavrniti slehereii pritisk na svojo samostojnost. V Kairu razpravljajo s tem v zvezi tudi o ustanovitvi skupne palestinske države, ki bi združila pod skupnim okriljem vse tiste, ki so sedaj brez svoje prave domovine. Toda pri tem zastopajo različna stališča. Nekateri menijo, da je to nesmisel, drugi se ogrevajo za tako rešitev. Dileme so tudi o čisto konkretnih oblikah boja proti Izraelcem in tistim, ki jim pomagajo. Samo za ilustracijo, primer: znano je, da so nekatere skupine menUe, da so ugrabitve letal tujih letalskih družb eno izmed možnih dejanj in oblik boja, drugi zopet pa trdijo, da je to povsem zgrešeno. Razlik je velijo, vprašanje je, če jih bo mogoče odpraviti in naposled vskladiti stališča. Predsednik ZAR Sadat je na otvoritvi zasedanja poudaril, da Egipt in vse arabske države v načelu podpirajo in bodo podpirale prizadevanja Palestincev, toda to ni dovolj pri tako neenotnem nastopu Palestincev samih. Cisto mimogrede je moč omeniti, da lahko opazovalec zasluti v ozadju tudi prikrit interes in vpliv nekaterih tistih velesil, ki podpirajo palestinsko gibanje, pa imajo pri tem očitno tudi svoje račune — in tudi to je ena izmed mnogih ovir in oviric, ki preprečujejo zbliževanje stališč.
Mirko Tepavac je bO na obisku v Moskvi, kjer je imel izčrpne pogovore s sovjetskimi voditelji. Izmenjava mnenj je v takih primerih vselej koristna in lahko veijamemo, da je bila tudi ta: med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo je precej stičnih točk, vendar pa obstajajo tudi določene razlike v pogledih na nekatere mednarodne probleme. V načelu vsaj so dani pogoji za še boljše sodelovanje med obema državam, vendar je vsekakor res, da tako, torej boljše sodelovanje, ni odvisno samo od nas.
275 milijonov Indijcev se odloča na parlamentarnih volitvah za in proti reformam, ki jih je napovedala Indira Gandhi. Opozicija je združila svoje vrste z eno samo željo: vreči z oblasti simpatično indijsko državnico
- pri tem pa nimajo političnega programa, ki bi se lahko enakovredno kosal z njenim. Opazovalci skorajda ne dvomijo v izid volitev. Prepričani so, da bo Indira Gandhi zmagala in tako znova dokazala svojo premoč in
— kar je še bolj pomembno — dobila kolikor toliko proste roke za izvedbo zelo ambicioznega programa družbenih in gospodarskih reform v tej drugi ^ najštevilnejši državi sveta.
KP Italije je zahtevala naj odstopi notranji minister rimske vlade zato, ker so fašistične skupine v mestu Aquila skoraj pred nosom policistov iz samo 200 metrov oddaljene policijske postne zažgale oblastni s^ež KP. Sefa te policijske postaje so sicer odstavili, vendar italijanski komunisti menijo, da ta ukrep ni dovolj. Italijanski fašisti so v zadnjiem času postali zelo aktivni in njihovo divjanje je v pr^i-cejšnji meri prav posledica precej pasivnega stiUišča italijanskih varnostnih oiganov, ki se jun ne postavijo dovolj odločno v bran.
Palestinska
skupščina
Iz Laosa prihajajo še naprej poročila, ki pričajo, da doživljajo saigonske invazijske sile ogorčen odpor. Kljub nenehnim okrepitvam je položaj nekaterih saigonskih enot skorajda že kritičen in to kljub mogočnemu angažiranju ameriškega letalstva. Prodor proti Ho Ši Minhovi poti je ustavljen in napadalci so se spremenili v branilce, ki krčevito vztrajajo na svojih obleganih položajih. Nek ameriški general je sedanje boje označil kot najhujše od začetka vietnamske vojne.
ŽENEVA - Policija ZN za človekove pravice se je na zasedanju v Ženevi izjavila proti prodajanju orožja Južni Afriki. Glasovanja so se vzdržale Velika Britanija, Francija, ZDA, Avstrija, Nizozemska in Nova Zelandija.
OKINAVA - Japonski delavci, zaposleni v ameriškem oporišču Ka-dena na tihomorskem otoku Okinavi, so se ogorčeno spopadli z ameriškimi vojaki in japonskimi policisti. Delavci so protestirali proti sklepu ameriških vojaških oblasti, da bodo odpustile 3000 japonskih delavcev.
VATIKAN - Vatikanski sekretar za zunanje zadeve Casaroli je po povratku iz Moskve v Vatikan izjavil, da je imel „vsebinske in zanimive razgovore" s predstavniki sovjetskega zunanjega ministrstva. Dejal je, da so razpravljali o miru na svetu in o položaju v Indokini.
PARIZ - Parižani so se v nedeljo poslovili od pokojnega filmskega Igralca Fernandela. Stavbo, v kateri je Fernandel ležal na mrtvaškem odru, je morala stražiti policija. Fernandela so pokopali na pokopališču Hagneux.
Most dveh republik, ki ga ljubljansko podjetje GRADIS gradi v Metliki čez Kolpo, bo za 1. maj svečano odprt. Delovodja tr^, ća bodo dela že prej končana. Več kot dve leti je promet čez most zaprt za vsa tei^a vozila in avtobuse, zato ni čudno, če se za gradnjo zanima prebivalstvo vsega Obkolpja. V turistični sezoni se bodo čez slovensko-hrvaški most že pomikale reke avtomobilov na Jadran. Onkraj mostu, na hrvaški strani, je do Kariovca tudi asfalt. (Foto: Ria Bačer)
Na desnem bregu Save pri Budiču dvigajo potopljeni splav, na katerem je stal stroj za betoniranje pilotov za novi most. Stroj so že postavili na varno in ga odpeljali v Zagreb, kjer bodo okvare popravili. Nezgoda bo nekoliko zapekla gradnjo mostu in jo tudi podražila. Drugi stroj za vrtanje in podzemno betoniranje pilotov, ki ga vidite na nasprotni strani reke, je večji in te^i (36 ton) in dela samo na kopnem, saj bi ga splav najbrž še težje obdržal na vodi. (Foto: J. Teppey)
c?t*ef|ffio Je zapisati
Izredni prispevek ulcinjen
•••
Sklad za zdravstveno zavarovanje 'dolenjskih kmetov se je tudi lani dobro izmazal iz zagat, ki so mu grozile: medtem ko je še oktobra posloval z izgubo okoli 1 milijona din, je poslovno leto končal z malenkostnim primanjkljajem 61.000 din. Zaradi tega si ne belijo las, ker bodo ta primanjkljaj zlahka pokrili z rezervnim denaij em, izločenim iz sklada že ob prejemu denarn^a načrta za leto 1970. Tako poslovanje je bilo na seji skupščine kmečkega zavarovanja 25. februarja v Novem mestu ocenjeno za ugodno.
V zadnjih letih in tako tudi letos je zadovoljstvo ob tako ugodno izravnani bilanci zmenil podatek o starem primanjkljaju sklada in večletnih neporavnanih obveznostih kmečkih zavarovancev. Čeprav so kmetje že več let plačevali za kritje teh primanjkljajev izredni 2-odstotni' samoprispevek, je bilanca minulega leta poKBzala, da je starih dolgov ' v skladu, še vedno za 1,568.600 din, medtem ko so zaostale obveznosti kmetov še večje in so 31. decembra presegale vsoto 2,688.500 dinr
Izredni prispevek je bil uveden do leta 1973 in bi kmetje v glavnem poravnali stare dolgove do t^a casa. Vsaj račun na pa-piiju je to pokazal. Ker pa so letos v novem sistemu ob razširje-
nih pravicah zdravstvenega varstva kmetov uvedene tudi dodatne obveznosti, se je zastavilo vprašanje, ali bi kmetje vse te obremenitve zmogli. Na drugi strani so ob sprejemu novih zakonov vsevprek razglašali, da je treba nov sistem zdravstvenega zavarovanja začeti brez stai^ dolgov.
Moder korak je bil ob takem stanju neizbežen: predstavniki zdravstvenega zavarovanja kmetov so sklenili s predstavniki vseh petih občinskih skupščin (črnomaljske, metliške, krške, novomeške in trebanjske) dogovor, da prevzamejo neporavnane dolgove do kmečkega dela sklada občine pod pogojem, da se ukine 2-odstotni izredni prispevek. To je skupščina zdravstvenega zavarovanja kmetov 25. februaija tudi storila. Seveda pa je treba ta njen sklep razumeti kot pogojen ukrep, ker bo obveljal le v primeru, če se bodo s takim dogovorom sprijaznili tudi odborniki občinskih skupščin. Čeprav je treba to na podlagi medsebojnega družbenega dogovora nakazano rešitev v korist kmečkemu skladu razumeti kot izreden, enkraten ukrep, pa bo slej ko prej uveljavitev tega odvisna od pogodb, ki jih bodo morale podpisati občinske skupščine.
SKLEP SE3KRBTAIUATA KLUBA POSLANCEV:
Dolenjci vprašajo skupščino
Kako so se mogla podražiti močna termita, če smo zamrzniti cene? Reso-tucije o ItmetIjstvu so na vsej fronti pogorete — Živinoreja na psu — OI>e“ ta jo se težave v prestcrbi z mesom in mtetcom!
Turistični
barometer
Ko je kmetijska zadruga Krka iz Novega mesta na sekretariatu kluba poslancev seznanila predstavnike dolenjskih poslancev z naravnost brezupnim stanjem v živinoreji — pritrdili so ji tudi od drugod, kjer rede živino — so se na sekretariatu odločili, da bodo dolenjski poslanci postavili v republiški skupščini nekaj vprašanj.
Predvsem gre za to, da cene krmil niso zamrznjene, kot bi morale biti. Prav vse dražja krmila pa so bistvo naraščajoče izgube. Zahtevali bodo, naj se postavijo cene krmil in mesa v medsebojno odvisnost, naj se rešijo odkupne in prodajne cene mleka enotno za vso Slovenijo, vprašali pa bodo še, kako bo potem, ko cene ne bodo več zamrznjene, in kako to, da so vse resolucije o kmetijstvu propadle.
V taka, dokaj ostro zastavljena vprašanja jih silijo številke, s katerimi je zadruga podprla svoje poročilo o živinorejskih težavah, zaradi katerih so od lanskega polletja, ko je lepo kazalo, prišli zdaj na 1,4 milijona dinarjev izgube.
Številke so osupljive: prodajna cena za kilogram prirasta pri pitanju govedi je za 2,22 dinarjev nižja od lastne cene. Za enako merilo pri piščancih imajo 2 dinarja izgube, pri litru mleka pa je izguba 15 par. Posamezne številke sicer niso visoke, upoštevati pa je treba, da zadruga z lastno rejo in kooperacijo spita 788 ton govedi, 970 ton piščancev, 354
VSE POGOSrmiŠl KLICI:
Preprečiti vsako divjanje cen!
Primer, Icaj je sevništcemu Jugotaninu prinesla podražitev tesa
Kot refren je na zadnjem posvetovanju gospodarstvenikov v Sevnici izzvenel poziv: Zadržati rast cen! Preveč že imamo izkušenj , kaj pomeni verižna reakcija v podražitvah, ko vsakdo svoje podražitve „utemeljuje" z -večjimi cenami drugih.
Zakaj tak strah, si oglejmo na primer sevniškega Jugotanina, obrata, ki deluje v okviru kom-
binata ,JConus“ iz Slovenskih Konjic.
Ker se je zmanjšala vrednost dinaija v primeru s tujimi valutami, so gozdna gospodarstva postavila Jugotanin pred dejstvo: plačajte več ali pa les raje izvozimo! Ta „plačajte več“ pomeni za obrat, ki si je po ne^ kaj letih izgube komaj uskladil dohodke in izdatke, dodatnih
Upanje na oltno v svet
v Bregani so se minuli petek srečali predstavniki občinskih skupščin iz Brežic in Samobora. Razgovor je obravnaval graditev medrepubliške ceste. Udeleženci srečanja so se nato skupaj napotili na Stojdrago, od koder naj bi stekla v naslednjih letih cesta do Cedma in Kamene in od tam dalje do Globočic, Mrzlave vasi in Malene.
Možna je tudi povezava iz Kamene do Pirošice in Cerkelj ob Krki. To bo najkrajša vez vasi in zaselkov pod obronki Gorjancev z občinskim središčem v Brežicah. Kraji bodo mnogo bolj dostopni, zemljišča tod okoli več vredna, ljudje pa bodo tudi laže prinesli svoje pri-
delke na trg. Cesta bo odprla možnosti za razvoj kmečkega turizma, za gradnjo počitniških hišic in izletništvo. Do pogovora med predstavniki obeh občin je pri^o na pobudo prebivalcev iz Stojdrage, Cedma in Kamene.
V. P.
700.000 dinaijev. Sprva se je obrat temu upiral, toda ko je očitno kazalo, da se lahko ustavi celo proizvodnja, je na podražitev moral pristati.
Toda kako naprej? Razen lesa so se podražili tudi prevozi, grozijo pa še druge višje cene. V Jugotaninu sodijo, da se bodo tudi oni morali oprijeti te rešilne bilke. Toda l^ko povečati cene tanina, če je njihov kupec
usnjarstvo že t^o in tako zelo na slabem? Upanje imajo s predelavo izluženega lesa v fur-fural, vendar to letos še ne bo bistveno vplivalo na poslovni uspeh, ker se je gradnja obrata zavlekla.
Slovenija je prva sprejela re-pubUški zakon o usmerjanju delitve. Ta zakon sam po sebi stvari še ne bo uredil, poudarjajo njegovi tvorci. Potrebno se bo dogovarjati in uskladiti odnose med panogami in znotraj panog. Da je to zelo potrebno, dokazuje spet primer z Jugo-taninom. Gozdarji so podražili les in ob tem, kot sodijo v Sevnici, pretirano povečali zaslužke. Kdo naj zdaj presodi, če so to naredili upravičeno?
M. LEGAN
ton prašičev in namolze več kot 2 milijona litrov mleka. Predstavniki zadruge trdijo, da bi lahko proizvodnjo v živinoreji povečali še za 50 odstotkov, da pa jih zdajšnje težave silijo v drugo smer: proizvodnjo opuščajo, zaradi nerentabilne živinoreje pa lahko pričakujemo hudo krizo na trgu z mesom in mlečnimi
izdelki. Podobno kot v Novem mestu ukrep^o tudi v drugih zadrugah, ki doslej še niso opustile živinoreje.
Skratka: stanje je tako, da ne gre odlašati z reševanjem. Ko cene ne bodo več zamrznjene, lahko pričakujemo še dražja močna krmila. Ostaja pa odprto vprašanje, zakaj zdaj nihče ni kontroliral skokov cen kljub zamrznitvi Novomeška zadruga tudi predlaga, naj bi bolj spodbujali izvoz in pravičneje delili retencijsko kvoto, ki se zdaj deli na polovico med zadrugo in izvoznika.
J. SPLICHAL
Pomoč nemočnim tcmetom
Pet dotenjsiciti ol>čin l>o za najbolj ogrožene Izmečke zavarovance plačalo več kot 2 milijona din — Na Dolenjskem več kot 10.600 ogroženih
Za zdravstveno zavarovanje kmetov v dolenjski skupnosti je za letos predvideno 10,448.000 din, od tega za zdra\djenje v bolnišnicah 7,592.000 din, za zdravljenje v ambulantah 1,700.000 din, za zdravihin injekcije pa 902.000 din. Za obvezne oblike zdravstvenega varstva kmetov bo šlo 68 odstotkov dena^a.
vedno odhajajo v tovarne, za stalnim
Denarni načrt, ki ga je skupščina zaslužkom.
zdravstvenega zavarovanja kmetov__________________/_______________
sprejela 25. februaija na seji v Novem mestu, predvidena 12,670.000 din dohodkov. Največ denarja se bo zbralo iz prispevkov zavarovancev s katastrskim dohodkom nad 2.000 din - kar 6,854.000 din. Pet občin pa bo za socialno ogrožene kmete prispevalo 2,036.000 din ali 15 odstotkov vsega denarja, predvidenega za letos. Na tem območju živi več kot 10.600 socialno ogroženih kmečkih zavarovancev.
Ena pomembnih ugotovitev na področju kmečkega zavarovanja je med drugim tudi ta, da se število zavarovancev na Dolenjskem zmanj-šuje:_pred desetimi leti jih je bilo 47.852, lani pa le še nekaj nad 28.800. Število nosilcev kmečkega zavarovanja pa se je v zadnjem desetletju zmanjšalo od 15.700 na 10.600. Takšno stanje je nedvomno posledica gospodarske nerazvitosti dolenjskega podeželja, zato ljudje še
Cateške Toplice so bile prve, ki so imele barski program: potem so ga ukinile, ta čas so program pripravili v motelu Jasnica in zdaj ga ponovno uvajajo v Cateških Toplicah. Če dmgega ne, je to poživitev dokaj mrtve turistične sezone na Dolenjskem. Sneg je namreč tudi letos preprečil prenekatere optimistične načrte.
Dolenjska pustovanja postajajo vse bolj zanimiva tudi za Zagrebčane in Ljubljančane. V turističnih središčih vabijo k večjemu obisku tudi z nastopi pevcev, ki sodijo v v slovenski, če že ne tudi v jugoslovanski vrh. Tako sta na Otočcu peli Marjana Deržaj in Jožica Svete, v Čateških Toplicah pa je prepeval Mišo Kovač.
Pustni karnevali so bili letos dobro pripravljeni. Vsekakor pa so bili rekorderji v Novem mestu, kjer je Glavni trg zavzelo kar 1.200 maškar iz osnovne šole. Snežna ploha ni mogla preprečiti veselega rajanja, organizatorji pa so bili tako navdušeni, da že zdaj napovedujejo, da bo prihodnje leto še boljše!
Kmetijski nasveti
Sejmišča
MALO ODKUPOV
V ponedeljek, 1. marca, je bil v Novem mestu večji sejem za prašiče in govejo živino, ni pa bi bilo veliko obiska. Kupci so lahko izbirali med 418 prašički in 98 glavami goveje živine. Pokupili so 228 pujskov, ki so jih plačevali po 160 do 460 din, in 36 goved. Voli so šli v denar po 6,60 do 7,60 din, krave po 4,80 do 6,50 din, mlada živina po 6,50 do 7,30 din.
BREŽIŠKI SEJEM
Kar dober obisk je bil v soboto, 27. februarja, na brežiškem sejmu. Naprodaj je bilo 586 prašičkov, prodanih je bilo 407. Mlajši pujski so šli v promet po 13 din kilogram, za večje pa so zahtevali do 8 dinarje\ za kilogram žive teže.
Strune na krompirju
Dolenjska bo še naprej pomembno pridelovalno središče za krompir, posebno še, ker bodo letos na Mirni začeU graditi tovarno za predelavo krompirja. Prav za industrijsko predelavo krompirja pa je pomembno, da so krompirjevi gomolji zdravi, ker stroj za lupljenje ne more tako kot nož gospodinje izkrožiti vsakega, od žuželke ali bolezni poškodovanega rnesta na njem.
Ker lahko pričakujemo, da se bo gojitev krompirja še razširila (kar pomeni, da bo ta poljščina večkrat kot zdaj rasla na istem mestu), lahko pričakujemo večji napad bolezni in škodljivcev. Eden med njimi so tako imenovane strune, ličinke hroščev poljskih pokalic, ki vrtajo v krompir luknje, tako da je neprimeren za industrijsko predelavo.
Škodljivca ni težko prepoznati. Strune so svetlo rumeni, gladki, trdi črvi, ki se posebno radi zaredijo v lažji zemlji, kjer se lotijo gomoljev in korenin. Izkušeni poljedelci vedo zanje poceni in dokaj učinkotivo „zdravilo". Okuženo njivo posejejo s kako poljščino, ki zgodaj dozori, potem pa v vročem soncu njivo preorjejo in večkrat preobrnejo. Sonce uničuje ličinke, dosti pa jih pobero tudi vrane, postovke in škorci.
Bolj zanesljivi so kemični načini uničevanja škodljivcev. Ce vemo, da so se na polju razmnožile strune, semenski krompir pred saditvijo močno naprašimo z gameksanom aU kakim drugim pripravkom, narejenim na podlagi organskih klorovih spojin. v boju proti strunam pomagajo tudi gnojila. Apneni dušik, kaUjevo sol ali apneni prah strune slabo prenašajo in bežijo globlje v zemljo, kjer pa niso več toliko nevarne.
Ko smo že pri strunah, še nekaj besed o vrtnem polžu. Mali vrtni polžki so marsikje postali neverjetno velika nadloga. Plodov se lotijo tam, kjer so jih s svojimi čeljustmi na'.Ttale strune. Torej si tudi Škodljivci med seboj pomagajo. Lotiti se moramo obeh: strun z zgoraj opisanimi pripra^, polžev pa s polžo-pinom ali polžomorom, dobre uspehe pa dosežemo tudi z modro galico, ki je za polže hud strup.
Inž. M. L.
Št. 9 (1092) — 4. marca 1971
DOLENJSKI LIST
KAJ PRINAŠA OSNUTEK SPREMEMB ZVEZNE USTAVE SFRJ
DANES
fc
^ m
V drugi polovici marca c začetek vsesplošne javne dvomesečne razprave o pomembnem dokumentu — Kaj pomeni 21 odstavkov k sedanji zvezni ustavi? — Josip Broz-Tito je lahko Izvoljen za predsednika
Socialistične federativne republike Jugoslavije
Predloženi osnutek ustavnih sprememb ima 21 amandmajev (po domače bi rekli: dostavkov, dopolnilnih predlogov, pa tudi: spremi-njevalnih ali izboljševalnih predlogov, k^ vse ta tujka lahko pomeni). Komisija jUi je označila s številkami 20 do 40. Vedeti je namreč treba, da smo ustavi, sprejeti v letu 1963, medtem že dodali 19 amandmajev.
Prvi izmed predlaganih dostavkov, 20. amandma torej, govori o tem, da uresničujejo delovni ljudje, narodi in narodnosti svoje suverene (najvišje, vrhovne) pravice v socialističnih republikah in v socialističnih avtonomnih pokrajinah v skladu z njihovimi ustavnimi pravicami, v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji pa takrat, ko je to v skupno korist, določeno z ustavo.
,3FRJ je zvezna država kot državna skupnost prostovoljno združenih narodov in njihovih socialističnih republik kot tudi socialističnih avtonomnih pokrajin Vojvodine in Kosova, ki sta v sestavu SR Srbije, zasnovana na oblasti in samoupravljanju delavskega razreda in vseh delovnih ljudi ter socialistična samoupravna demokratična skupnost delovnih ljudi in občanov ter enakopravnih narodov in narodnosti.”
JASNO DOLOČEN POLOŽAJ REPUBLIKE
Ta amandma pravi tudi: „Republika je država, kije zasnovana na suverenosti narodov ter na oblasti in samoupravljanju delavskega razreda in vseh delovnih ljudi ter socialistična samoupravna delovna skupnost delovnih ljudi, občanov ter enakopravnih narodov in narod-nosti.“
Zadnja dva odstavka tega amandmaja govorita o pravicah pripadnikov narodnosti v občini kot temeljni družbenopolitični skupnosti ter o samoupravnem položaju in pravicah delovnega človeka v organizacijah združenega dela.
21. amandma govori o temeljih socialističnih samoupravnih odnosov, ki jih sestavljajo: družbenoekonomski položaj delovnega človeka, pri čemer mu skupnost jamči kot neodtujljivo pravico, da pridobiva dohodek in na podlagi svojega dela upravlja zadeve in sredstva družbene reprodukcije. Delovni človek sam odloča o dohodku, ki ga ustvarja v različnih oblikah združe;nega dela in zdmževanja sredstev,
O tem, da delavci v SFRJ svobodno združujejo svoje delo in sredstva dmžbene reprodukcije v delovne organizacje, govori natančneje 22. amandma.
ZAJAMČENA JE SVOBODA SAMOSTOJNEGA OSEBNEGA DELA
23. amandma ustavnih sprememb jamči svobodo samostojnega osebnega dela z delovnimi sredstvi v lastnini občana. To velja za primere, ko taka dejavnost, ki jo opravlja občan, ustreza načinu, materialni osnovi in možnostim osebnega dela. Delovni ljudje, ki izvršujejo tako dejavnost, unajo načelno en^ dmžbeno ekonomski položaj in v temeljih enake pravice ter obveznosti kot tisti, ki de-lajo v družbenem področju.
O pomembnem vprašanju govori 24. amandma: skupni ekonomski interes delovnih ljudi ter narodov in narodnosti SFRJ se ustvarja na enotnem jugoslovanskem tržišču. Pogoj za to so seveda svobodno gibanje ter združevanje dela in sredstev, enotni denar, skupna politika ekonomskih stikov s tujino itd.
25. amandma govori o dmžbenem načrtu Jugoslavije, medtem ko določa 26. amandma pristojnosti Narodne banke Jugoslavije ter narodnih bank vseh republik in pokrajin. O tem, da določajo republike in obe avt. pokrajini sistem, vire in vrste prispevkov ter davkov, govori 27. amandma.
ZA KAJ VSE BO SKRBELA ZVEZA?
O uresničevanju skupnih koristi narodov in narodnosti, delovnih ljudi in občanov Jugoslavije govori 28. amandma, ki hkrati pojasnjuje, kdo jamči za uresničevanje teh skupnih koristi.
Medtem pa je 29. amandma posvečen vlogi. zveze (federacije), ki naj bi med drugim skrbela za zagotovitev neodvisnosti in ozemeljske celovitosti SFRJ, varovala njeno suverenost v mednarodnih odnosih, urejda temeljne družbenoekonomske in samoupravne odnose, določa temelje sistema družbenega načrtovanja in družbeni načrt Jugoslavije, urejala in organizirala JLA itd.
Da uresničuje zveza svojo politiko ter ustavne in druge pravice z delom organov federacije ter sprejema različne akte, ugotavlja 30. amandma.
Kako se lahko spreminja ustava, določa 31. amandma, medtem ko je 32. amandma namenjen vprašanjem, kdaj lahko organi zveze sprejemajo sklepe in druge pravne akte samo ob poprejšnjem soglasju republik in obeh pokrajin. Dohodki zveze so carine, takse in določeni prispevki republik ter pokrajin, o čemer govori 33. amandma. Njegov sosed, 34. amandma, razpravlja o tem, da zveza brez poprejšnjega soglasja republik in pokrajin ne more sklepati takih mednarodnih pogodb, ki bi zahtevale sprejetje novih ali spremembo že veljavnih republiških ali pokrajinskih zakonov.
PREDSEDSTVO SFRJ IN NJEGOVE NALOGE,
PRAVICE TER DOLŽNOSTI
Novo ustavno telo je presedstvo SFRJ, o čemer smo pred tedni že podrobneje poročali.
V osnutku ustavnih sprememb ga zdaj določneje predstavlja 35. amandma. Predsedstvo bo zastopalo SFRJ v državi in v tujini, ustanavlja pa se na podlagi enakopravnega zastopanja republik in polaajin zavoljo njihove neposredne udeležbe v uresničevanju z ustavo določenih pravic in dolžnosti zveze.
Predsedstvo SFRJ bo;
— predlagalo zvezni skupščini temeljne smeri politike in sprejetje zakonov in drugih splošnih aktov,
— obravnavalo pa bo tudi uresničevanje politike in zakonov zvezne skupščine. Imelo bo tudi več drugih pravic in dolžnosti, ki jih je doslej imel predsednik republike. Amandma podrobneje govori še o odnosih predsedstva do zvezne skupščine in obratno, pa tudi o postopku, če med tema telesoma ne pride do složnosti. Tu je tudi zapisano, kakšni bodo odnosi med predsedstvom SFRJ in zveznim izvršnim svetom. V predsedstvu Jugoslavije bodo: po 2 člana iz vsake republike in po eden iz avtonomnih pokrajin, ki jih na pet let volijo republiške skupščine oz. pokrajinski skupščini. Predsedstvo bo imelo predsednika in podpredsednika iz vrst svojih članov za dobo enega leta. Predsednik v imenu predsedstva predstavlja SFRJ, samo predsedstvo, sklicuje njegove seje in jih vodi.
TOVARIŠ TITO JE LAHKO IZVOLJEN ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE
Vse nas izredno zanima 36. amandma, ki poudarja: „Izhajajoč iz zgodovinske vloge Josipa Broza Tita lahko zvezna skupščina na predlog republiških in pokrajinskih skupščin izvoli tovariša Tita za predsednika republike.“
m
Tone Kialj: ŽETEV (lesorez, 1943)
Vse radijske in televizijske postaje v državi so že v soboto zvečer sporočile ljudstvu, da je koordinacijska (usklajevalna) komisija skupne komisije za ustavna vprašanja vseh zborov zvezne skupščine‘objavila osnutek ustavnih sprememb. O njem je 2. marca razpravljalo predsedstvo ZKJ, danes pa se bo sešla ustavna komisija zvezne skupščine SFRJ, da bo določila dokončno besedilo tega osnutka. Sredi marca bo nato o predlaganih ustavnih spremembah govorila zvezna konferenca Socialistične zveze, nato pa bo o osnutku sprememb glasoval še zbor narodov zvezne skupščine. Ko bodo tako najvišji organi v državi pretresli ta dokument, se bo o njem razvila dvomesečna javna razprava po vsej Jugoslaviji: vse ljudstvo naj bi v njej sodelovalo in dalo svoj glas za predlagane spremembe, ki pomenijo prelomnico v razvoju jugoslovanske državotvornosti.
Čeprav gre le za osnutek ustavnil] sprememb, ki lahko doživi danes še razne spremembe, objavljamo v skrajšani obliki njegovo bistvo. S tem nadaljujemo vrsto sestavkov, s katerimi želimo v zadnjih tednih našim bralcem in naročnikom predstaviti pomen in obsežnost napovedanih ustavnih sprememb.
Predsednik republike je v tem primeru predsednik predsedstva SFRJ.
37. amandma določa, da se v zvezni izvršni svet voli enako število članov iz vsake republike in ustrezno število iz pokrajin. Zvezni izvršni svet (vlada) je odgovoren za enotno izvajanje poUtike in splošnih aktov zvezne skupščine. Ce izvršni svet meni, da ni v stanju izpeljati zaupanih nalog, lahko postavi vprašanje zaupnice. To lahko naredi do zveznega izvršnega sveta tudi vsak izmed zborov zvezne sldipščine.
Naslednji, 38. amandma, govori o načinu ustanavljanja zveznih sekretariatov.
SVOBODA NAM JE VSE!
Čeprav že dosedanja ustava zelo natanko govori o pravicah in dolžnostih slehernega drža^djana Jugoslavije do obrambe domovine, je predlagani 39. amandma osnutka ustavnih sprememb še določnejši:
„Nihče nima pravice podpisati ali priznati kapitulacijo ali okupacijo SFRJ ali posameznega njenega dela, nihče nima pravice preprečiti državljanom SFRJ, da bijejo boj proti sovražniku. Takšna dejanja so protiustavna in kazniva po zakonu kot izdaja domovine in zločin do naroda,“ ugotavlja ta amandma, ki govori o neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Jugoslavije.
Za uresničitev predlaganih ustavnih sprememb bo skupščina sprejela poseben ustavni zakon. O tem govori 40. amandma.
To je, na kratko povedano, bistvo predlaganih ustavnih sprememb. Javna razprava, ki jo bomo o tem dokumentu razvili v prihodnjih dveh mesecih, bo lahko bogata in vsestranska, hkrati pa bo tudf~pomemben prispevek za uresničevanje odgovornih nalog sedanjega družbenogospodarskega položaja v državi.
ZAUMNJE V DOMAČO BANKO
25.	februarja so se na 7. rednem zboru Dolenjske banke in hranilnice zbrali pooblaščeni predstavniki ustanoviteljev te banke. Ugotovili so, da banka dobro posluje in brez pripomb sprejeli zaključni račun za lansko leto. Skupna bilančna vsota je lani dosegla 720 milijonov dinarjev, kar je v primerjavi z letom dni poprej za 23 odstotkov več. Sredstva banke za kratkoročno kreditiranje so bila za 16 odstotkov večja, investicijska sredstva pa za 38 odstotkov. Poprečna mesečna likvid-
Vse več varčevalcev
že bančne reklame kažejo, da je Dolenjski banki in hranilnici veliko do zaupanja občanov. To pa je razumljivo, saj s pridobivanjem novih vlagateljev in povečanjem hranilnih vlog banka povečuje svoje možnosti za kritje potreb v gospodarstvu in negospod^-stvu. Vse večje število vlagateljev in vse več denarja, ki ga občani vlagajo pri domači banki, pa kaže, da ima domača banka med prebivalci veliko zaupanja.
Ko je banka prevzela hranilne ^oge od kmetijskih zadrug v Metliki, Novem mestu, Trebnjem in Žužemberku ter od Agrokombinata v Krškem, je prevzela tudi organizacijo denarnega varčevanja na teh območjih in zato organizirala 12 vplačilnih in izplačilnih mest. S tem se je število mest, ki opravljajo posle denarnega varčevanja v lanskem letu povečalo na 46 enot. Te posle opravlja namreč tudi
30	pošt na našem območju. Za spodbujanje k varčevanju in \iaganju prihrankov v banki je propaganda še vedno zelo pomembna. Ker so številne banke začele z lastno propagando, se je skupna p ropag^nda pokazala kot slaba: zato so banke s takim ;iačinom prenehale. Dolenjska banka in hranilnica Novo mesto je v lanskem. II. pdletju začela z lastno propagando, posluževala pa se je tiska, radia in televizije, nagradnega žrebanja za vlagatelje vezanih vlog in drugih propagandnih prijemov.
Hranilne vloge, vezane in na vpogled, ki so v začetku leta 1970 znašale pri 24.274 vlagateljih 51.914.000 dinarjev, so se povečale za
15.383.000	dinarjev in za 5729 vlagateljev. Ob koncu leta so hranilne vloge do-
_
DBH
NOVO MESTO
segle 67.297.000 din, pri Dolenjski banki in hranilnici pa so imeli zapisane 30.003 vlagatelje. Stanje hranilnih \iog se je povečalo za 29,63 odst., število vlagateljev pa za 23,72 odst.
Vloge na vpogled so se zvečale od 43.886.000 din na 56.792.000 din ali za 29,40 odst. Vezane \1oge pa so se zvečale od 8.027.000 din na 10.504.000 din ali za 30,25 odstotka. Hranilna služba je po hranilnih računih opravila 36.812 vplačil in 22.393 izplačil. Poprečna vloga znaša pri DBH 2243 dinaijev.
Po pooblastilu Narodne banke Jugoslavije — centrala Ljubljana — opravlja domača banka tudi nekatere devizno-valutne posle, zlasti odkup in prodajo valut, čekov in kreditnih pisem, vodi devizne žiro račune občanov, prevzema odkupljene devize od menjalnic in trgovin, ki prodajajo blago za devize. Na območju banke odkupuje tuja plačilna sredstva še 46 menjalnic, od katerih je banka lani prevzela 1987 obračunov. Odkup pri menjalnicah je bil lani za približno 15 odst. večji, pri banki pa skoraj za 77 odstotkov. Lani se je precej povečalo število imetnikov deviznih računov in število deviz: na deviznih računih je za 111 odstotkov več deviz, 23 odst. občanov pa je na novo odprio devizne račune. Prav tako se naglo povečuje število žiro računov. V primerjavi z 1. 1966 je bilo lani
31	odst. več lastnikov žiro računov in ti so imeli za 148 odst. večje vloge. Konec leta je bilo pri domači banki 2137 takih računov s skupnim stanjem 2.369.000 narjev.
Banka je lani odobravala potrošniške kredite pretežno preko trgovskih in drugih delovnih organizacij. Vsega skupaj so odobrili za
30.793.000 din kreditov. Neposredno občanom pa je banka odobravala kredite za turistične namene, posebne kredite v gotovini in kredite za nakup avtomobilov, ki jih ne prodaja nobena trgovska ali delovna organizacija na območju banke. Takih kreditov so dali 258, skupna vsota pa je dosegla vrednost
795.000 dinarjev.
nost v letu 1970 je bila 5,5 odstotka. Ponovno so izvolili Iva Novšaka za direktorja Dolenjske banke in hranilnice, sprejeli predlog letošnje poslovne politike, določili splošne pogoje za najemanje kreditov pri tej b'an-ki, potrdili pravilnik o obrestnih merah in tarifo za zaračunavanje bančnih uslug, sprejeli načrt dohodkov in izdatkov, ob koncu pa so še potrdili sklep o ustanovitvi nove banče enote v Novem mestu.
Število varčevalcev, vse večja propaganda in usta-
navljanje novih bančnih enot na Dolenjskem kaže, da je zaupanje v Dolenjsko banko jn hranilnico precejšnje in hkrati dokazuje, da je banka dobro gospodarila.
Največ pozornosti je na 7. zboru banke zbudilo poročilo direktorja, še posebej njegove misli o letošnji poslovni usmeritvi. Obveljala je ugotovitev: »Tudi z bančnim poslovanjem je treba pomagati, da bo stabilizacija kar najbolj uspela.«
Namesto Investicij obratna sredstva
Ko so na 7. zboru Dolenjske banke in hranilnice v Novem mestu govorili o letošnji poslovni politiki, sta bila direktor banke Ivo Novšak in izvršilni odbor mnenja: „Preden sprejmemo sklep o poslovni politiki za letos, se moramo pogovoriti o tekočih nalogah, ki jih postavljajo stabilizacijski ukrepi po devalvaciji. Naša prva naloga je povečati proizvodnjo ob sedanji tehnologiji oziroma čimbolj zadržati proizvodnjo na sedanji ravni. Ob tem pa moramo poskrbeti, da bomo čimmanj zmanjšali sedanji tempo rasti družbenega proizvoda. Druga naloga je omejiti splošno potrošnjo. Mislim, da imamo v glavnem zdravo gospodarstvo, da nimamo pomembnejših deficitnih žarišč in da nimamo zgrešenih investicijskih naložb. Priznati pa moramo, da naložbe niso popolne in da nam pomanjkanje obratnih sredstev povzroča glavobol v razvojni rasti.“
„Prišel je čas spoznanja, da je investicija v trajni vir obratnih sredstev prav tako važna, v današnjem položaju pa morda še celo pomembnejša kot investicija v osnovna sred-stva,“ je dejal direktor. Potem je poudaril, da čezmerna investicijska vlaganja s samo papir-
natimi zagotovili obratnih sredstev lahko naredi, da kljub tehnološko utrjenemu položaju ne bomo pomenili ničesar brez prepotrebnih obratnih sredstev. Ne preostane drugega, kot da skušamo z lastnimi viri ublažiti našo tržno kreditno situacijo. Ce bo potrebno, se bomo morali včasih odreči nekaterim lepim in koristnim načrtom, vsaj za nekaj časa.
V	današnjem boju za uspeh stabilizacije bodo vsa naša prizadevanja gotovo ostala na pol poti, če ne bomo pozornosti posvetili vsem žariščem, ki predstavljajo težave. Zato se ne smemo slepiti samo z omejevanjem splošne potrošnje in z omejevanjem investicij, marveč moramo iskati tudi notranje rezerve in odstranjevati vse, kar ni potrebno in zavira hitrejši razvoj.
Tem zahtevam je odgovarjala predlagana in potem tudi sprejeta poslovna politika banice za letos, k^ je zahtevala, da se investicijska politika giblje v mejah dejansko razpoložljivega denarja.
Menili so, da bodo morali iskati rešitev v prvi vrsti sami, ker ?a pokrivanje teh potreb ne morejo pričakovati kak aktivni del družbenih sredstev
republike, ki bi bil dosegljiv; zlasti še, ker poznajo potrebe še hujših in zaradi delitvenih razmerij, ki vladajo pri dmgih bankah, s tem v zvezi pa stopnjujejo razlikovanje obstojnosti posameznih gospodarskih vej.
Na zboru niso prezrli, da so napovedani ostrejši ukrepi in da ima tudi služba družbenega knjigovodstva širša pooblastila za ukrepanje proti vsem delovnim organizacijam in bankam, ki bi hotele izigravati predpise, posebej pa še proti investiranju brez kritja. Zato bodo zahtevali boljšo obdelavo investicijskih programov, ne bodo pa upoštevali tistih, ki bodo postavljeni na nerealnih cenah. Banka bo usklajevala kredite skladno z načeli začrtane ekonomske politike.
Predlagani sklepi o poslovni politiki Dolenjske banke in hranilnice Novo mesto za letos predstavljajo nadaljevanje začrtane poti iz lanskega leta. Zaostrujejo pa finančno disciplino in v stabilizacijske odločitve vključujejo še predstavnike izvršilnega odbora banke.
Vsi sklepi, ki so jih sprejeli na 7. zboru, predstavljajo za banko dodatno delo: da bi lahko vse naloge naredili, bo morala banka skrbeti za učin-
kovitejšo notranjo organizacijo dela, za kadrovsko izpopolnjevanje, za še tesnejše medbančne odnose in odnose s komitenti ter prebivalstvom. Banka bo uporabljala sodobno bančno tehniko in skrbela za racionalno in varčno gospodarjenje.
Planirani dohodki banke so letos za tri odstotke manjši od lanskih tudi zato, ker predvideva banka znižanje plasmajev iz emisijskega denarja, upošteva pa tudi predvideno spremembo prvotnih pogojev kratkoročnih kreditov z zmanjšanjem obrestne mere. Izdatki bodo po teh načrtih' za 7 odst. večji, dohodek pa za 24 odst, manjši od dohodka v 1970. letu. Banka računa, da bo imela blizu 35 milijonov dinarjev dohodkov in nekaj več kot 26 milijonov dinaijev izdatkov. Ustvarili naj bi 8,8 milijona dinarjev dohodka; predlagali so, naj bi se delež za delovno skupnost zvečal od dosedanjih 43 na 60 odst. Porast v absolutnih številkah ni velik, delovna skupnost banke pa bo s tem denarjem lahko pokrivala stroške organizacije, kadrovske izpopolnitve in razširitve bančne mreže, nabavo nove mehanizacije in ureditev poslovnih prostorov.
Lani spet več denarja za stanovanjsko varčevanje
Vse več občanov gradi stanovanja. Na območju. Dolenjske banke in hranilnice Novo mesto je ob hitrem gospodarskem razvoju posameznih občin razumljivo tudi vse večje zanimanje za stanovanjsko gradnjo. Dolenjska banka in hranilnica je zato lani sklenila z občani za njihov lastni denar'179 varčevalnih pogodb več kot predlanskim, pogodbeni znesek pa je bil za 2,607.000 dinarjev večji To povečanje dokazuje, da se občani vse pogosteje odločajo za namensko varčevanje, to pa je razumljivo, saj na ta način dobijo posojila po ugodnih kreditnih pogojih.
Po stanju na dan 31. decembra 1970 je bilo pri banski sidenjenih z občani za njihov denar 718 varčevalnih pogodb s skupnim varčeval-
nim pogodbenim zneskom
13.327.000 dinarjev. Poprečni varčevalni znesek znaša 18.000 dinarjev, poprečna varčevalna doba je 30 mesecev.
Banka je lani odobravala posojila za opremljanje zemljišč za gradnjo stanovanj, za gradnjo objektov otroškega varstva in šolskih objektov, za gradnjo stanovanj za trg, za nakup stanovanj od graditeljev in za gradnjo stanovanjskih hiš ter za komunalno urejanje. Banka je odobrila 19 posojil v znesku
288.000 dinarjev po sklepu izvršilnega odbora banke; ta posojila je dajala občanom, ki jih je banka že kreditirala na podlagi namenskega varčevanja za dograditev stanovanjske hiše ali pa za nakup stanovanja zaradi podražitve.
Zaključni račun 1970
Na 7. zboru Dolenjske banke in hranilnice Novo mesto so brez pripomb sprejeli sklep o delitvi dohodka po zaključnem računu za leto 1970. Od skupnih dohodkov banke v znesku 35.692.997,49 din predstavlja po odbitku 24,262.176,78 din izdatkov doseženi dohodek 11,430.820,71 din.
Iz doseženega dohodka za redno poslovanje banke se izloči znesek v višini 43 odst. ali 4,915.252,90 din, kar predstavlja dohodek, ki ga razporeja delovna skupnost banke. Po odbitku rezervnega sklada 0,2 odst. od stanja kreditov 31. 12. 1970 v višini
1,074.750,00	din se ostanek 5,440.817,81 din deli:
a) na del, ki ga dobijo delovne in druge organizacije, ki so vložile svoja sredstva v kreditni sklad banke v višini 7 odst^ obrestne mere, kar znaša 1,816.195,70 din. Obresti od vloženih sredstev v kreditni sklad banke se delovnim in drugim organizacijam — ustanoviteljem izplačajo do 30. junija letos;
b) delovne in druge organizacije ter družbeno-poli-tične skupnosti, ki so vložile denar kot ustanoviteljski delež z odpovednim rokom nad tri leta, ne dobijo udeležbe iz d(^odka v obliki dodatnih obresti;
c) ostanek kreditnega sklada v znesku 3,624.622,11 din se vloži v kre.ditni sklad banke.
O delitvi dohodka za poslovanje s posebnim kreditnim skladom za stanovanjsko in komunalno izgradnjo za leto 1970:
1.	od skupnih dohodkov
banke 693.085,93 din po odbitku zveznega prometnega davka 92.099,64 din predstavlja doseženi dohodek banke 600.986,29 din.
2. Iz doseženega dohodka se izloči znesek 43 odst. ali 258.424,10 din, kar predstavlja dohodek, ki ga razporeja delovna skupnost banke.
3. Po odbitku posebnega rezervnega sklada v višini 0,2 odst. od stanja kreditov 31. 12. 1970, v višini 66.219,40 din, se ostanek 276.342,79 din vloži v posebni kreditni sklad za stanovanjsko in komunalno izgradnjo.
O dditvi kazenskih obresti za leto 1970:
dohodek 343.135,60 din, od tega:
a) del za kreditni sklad banke 342.259,65 din in
b) za kreditni sklad banke za stanovanjsko in komunalno izgradnjo 875,95 din.
Zaključni račun je sestavljen na podlagi veljavnih predpisov, ki določajo, da banke posebej ugotavljajo in delijo dohodek za redno poslovanje, za poslovanje s posebnim kreditnim skladom za stanovanjsko in komunalno izgradnjo in iz kazenskih obresti. Obračun dohodka so naredili na podlagi pravihiika o obrestnih merah in tarifi za zaračunavanje bančnih uslug, sprejetih na 6. rednem zboru banke.
DBH
NOVO MESTI
§t. 9 (1092) —■ 4. marca 1971
DOLENJSKI LIST
5
DEiNARNI NAĆRT SKLADA ZA DELAVSKO ZAVAROVANJE SPREJET
Za zdravje delavcev več denarja
Dolenjska skupnost je začela namensko zbirati denar za dograditev novo-meške bolnišnice in zgraditev novih zdravstvenih domov in postaj — Ugodno je ocenjeno tudi lansko poslovanje sklada delavcev
Za zdravstveno vairstvo delavcev v dolenjski skupnosti bo letos na voljo nekaj več kot 49 milijonov din ali za 213^ odstotka več kot lani. Za bolnišnično zdravljenje je predvideno 22,7 milijona din (21 odst. več), za zdravila 8,5 niilijona din (26,6 odst. več) in za splošno ambulanto in dispanzersk6 zdra\ijenje 7,8 milijona din (19,2 odst, več). Denarne dajatve (nadomestila za osebni dohodek, prevozni stroški, pogrebnine) bodo večje za nekaj manj kot 22 fKistotkov.
3,490.000 din bo letos zbranih za investicije v zdravstvu: za dograditev novomeške bolnišnice in zdravstvenega doma v Novem mestu in Črnomlju z zdravstvenima postajama v Straži in Semiču. Denar v ta namen se bo zbiral več let, saj računajo, da bodo omenjena dela veljala okoli 32 milijonov dinarjev. Program zgraditve teh objektov bo narejen do letošnjega maja. Pri tem je treba omeniti, da novomeško bolniš-
nico že dograjujejo in bodo dela končana predvidoma že letošnjo jesen.
Edo Komočar, predstavnik sindikata iz KrScega, je 23. februarja na seji skupščine zdravstvenega zavarovanja delavcev v Novem mestu, kjer so sprejeli denarni načrt sklada delavskega zavarovanja, vprašal, ali lahko rač^unamo na investicije v zdravstvu, kljub temu da na gospodarskem in drugih področjih izvajamo
^ Vsemu je kriva vojna |
4
4
4
4
0
4
J
5 S
4
4
5
4
Janez Flajnik Je 20 let nosil v pljučih drobec granate, ki je eksplodirala tik ob njem
„To se ne bi smelo nikoli več ponoviti! “ mi je rekel Janez Flajnik z Otoka pri Vinici, ko sem ga obiskala na pljučnem od-deljcu novomeške bolnišnice.
„2e od leta 1953 sem tu s kratkimi presledki, in nič ne kaže, da bom ozdravel. Najdlje sem tu izmed vseh. Veliko jih je medtem že pomrlo, veliko za posledicami vojne. Tudi jaz ne bi bil bolan in 100-odstotni invalid, če ne bi bilo vojne, če bi se bili Ij udje znali pogovoriti tudi brez orožja! “
Janez Flajnik je zadnja leta vojne preživel v Belokranjskem odredu. 1944 je bil pri Radoviči ranjen v pljuča med nemško ofenzivo, ki je trajala ves teden. Rane so se zacelile, drobec v pljučih pa je ostal, skelel in načenjal njegovo zdravje.
„Bolelo me je, ko sem dihal, in me sililo na kašljanjese spominja Flajnik. „K^jd sem ved-
no bolj. Vedel sem, da sem bolan, a sem upal, da bom ozdravel, še posebno, ko sem po 20 letih izkašljal tisti košček železa iz pljuč. Toda bolezen je že zastarela. Posledice vojne so ostale.”
. V teh dol^h letih bolezni se je Janez Flajnik že navadil na življenje v bolniški sobi.
„Razvedrilo? Da, včasih igramo karte, klepetamo ali gledamo televizijo. Ni mi hudega, vendar sem prva leta vse to laže prenašal. Sedaj mi že vm preseda. Sest križev je že za mano in včasih se mi zdi, da ne bom dočakal prihodnje pomladi. Kadar si zaželim, mi dovolijo, da grem za nekaj časa domov na obisk, vendar me tja ne vleče več tako kot včasih, ker sem slab. Sčasoma človek za vse otopi, ostanejo le spomini. Vojne ne morem pozabiti, uničila mi je zdravje in srečo!“ ANA VITKOViC
stabilizacijske ukrepe. Predsednik izvršnega odbora skupščine Jože Pa-dovan mu je odgovoril, da odložitev investicij v zdravstvu ne bi bila imiestna kljub stabilizacijskim ukrepom, saj bi s tem dovolili, da zdravstvo še bolj zaostaja. „Zavzemam se za to,“ je poudaril, „da zdravstvo tako usposobimo, da bo sposobno hitreje vrniti bolnike na delovna mesta."
Sicer pa se denarni načrt sklada predvideva letos okoli 6,8 milijona dinarjev dohodkov, kar je za 25,44 odstotka več kot lani. Največ denarja se bo tudi letos zbralo od prispevkov iz delovnega razmerja. Vseh izdatkov je predvidenih za 63,8 milijona dinarjev oziroma jih bo za 21,4 odstotka več kot lani.
Na tej seji je skupščina sprejela tudi zaključni račun sklada za leto 1970. Sklad je imel za 53,5 milijonov din čistih dohodkov in 54,7 milijonov din izdatkov. Primanjkljaj 1,2 milijona din bo pokrit s sredstvi rezerve, ki se je je nabralo za nekaj več kot 1,2 milijona din. Skupščina je ugotovila, da je bilo poslovanje dobro, s pripombo, da so se lani stroški povečali na račun cen in odliva denarja v druge skupnosti.
IVAN ZORAN
Zbori mladih samoupravljalcev
Črnomelj in Krško bosta sredi marca prizorišči srečanj mladih sa-moupravljavcev^ Mladina Dolenjske čn Bele krajine se bo zbrala 13. marca ob 9. uri dopoldne v Prosvetnem domu v Črnomlju. Uvodna referata bosta čmela predsednik občinske skupščine Metlika Ivan Žele čn predsednik občinske konference ZMS Trebnje Lojze Ratajc.
14. marca se bodo sestali v Krškem mladi samoupravljavci iz Spodnjega Posavja. Spregovorila jim bosta podpredsednik občinske skupščine Brežice Ivan Živič in predsednik občinske konference ZMS Krško Rajko Derstvenšek.
Iz vsake občine se bo zborov udeležilo po 50 mladincev.
LETOŠNJE PRIREDITVE TURISTIČNEIGA DRUŠTVA KOČEVJE
Kresovi so opozarjali pred Turki
Kurili jih bodo spet letos od Vinice preko Kočevja do Ljubljane — Razstavljali b<^o polharji, zbiralci znamk in starih novcev — Nagradni razpis vrtnarske sekcije — Spet polšji lovi
Turistično društvo Kočevje bo praznovalo letos 20-letnico obstoja. Pred kratkim sije izdelalo načrt prireditev za proslavo tega jubileja. Prav letos pa bo tudi praznovanje 500-letnice mesta Kočevje, zato si je društvo zadalo obširnejši program dela in prireditev, kot bi si ga sicer.
Hortikulturna (vrtnarska) sekcija društva bo razpisala nagradno tekmovanje za najlepše okrašena okna in balkone s cvetlicami lončnicami in za najlepše urejene vrtove in okolico hiš. V marcu bo priredila predavanje strokovnjaka, ki bo svetoval, kaj saditi, kako urediti vrtove in okrasiti okna, da uspeh ne bo izostal. Opozoril bo tudi, katera dela je treba najprej opraviti. S tem bo veliko narejenega za ureditev in okras mesta, posebno za časa proslav.
Turistično društvo bo skupno s Filatelističnim društvom, ki tudi praznuje 20-letnico obstoja, priredilo filatelistično razstavo, na kateri bodo prikazane bogate zbirke-znamk vseh izdaj od začetka do danes, ki so bile v obtoku na območju Kočevske. Razstava bo tui lep prispevek k proslavi 500-letnice mesta. Odprta bo od 18. do 26. julija.
Od 30. julija do 8. avgusta bo Filatelistično društvo v sodelovanju s Turističnim društvom Kočevje organiziralo s svojimi člani, ki zbirajo kovani denar, numizmatično razstavo (razstavo novcev). Razstavljeni bodo kovanci, ki so bili nekdaj ali so še v obtoku na območju Kočevske. Zbiralci starih novcev bodo lahko posegli s svojimi zbirkami še globlje v zgodovino kot zbiralci znamk, kajti denar je bil v obtoku veliko prej kot znamke. Obe razstavi bosta zelo zanimivi in študijsko urejeni.
Polharska sekcija Turističnega društva Kočevje ^ po izkušnjah lanskoletne letos o^anizirala II. polharsko razstavo, ki bo od 24. septembra do 4. oktobra, in prirejala
pol^e love. Letošnja razstava bo obširnejša in bogatej^. Za sodelovanje so se že začeh prijavljati polharji iz Notranjske, Dolenjske in okolice Ljubljane.
Turistično društvo pripravlja v sodelovanju s sosednjimi turističnimi in planinskimi društvi, mladinskimi organizacijami ter drugimi prižiganje kresov na vseh taborih in vrhovih, kjer so jih prižigali ob vdorih Turkov preko Kolpe. Veriga kresov, se bo začela pri Vinici ob Kolpi, potekala bo preko vrhov Kočevske in Ribniške doline ter se končala pri Ljubljani. Tudi ta prireditev bo zanimiva. saj nam bo pokazala znamenja, ki so našim davnim prednikom obetala grozo, pustošenje, pa tudi smrt ali suženjstvo. Prav zaradi turškega vdora leta 1469, ko je bilo požgano, je Kočevje dve leti kasneje dobilo mestne pravice in si je zato lahko postavilo tudi obzidje za obrambo pred turškimi napadi.
A. ARKO
NAJPREJ SO NADR- 1 SAU zaradi devalvacije tisti M kočevski občani, ki so se g prijaviti za ogled drsalne re- M vije. Takoj so dobili sporo- s čilo, da morajo „devalvi- ^ rano" razliko doplačati v di- s narjih.	. M
ENAKOPRA VNO- 1 577/“ trdijo kočevske žene, ^ ki jih moški niso povabiti = niti v odbor za proslavo p 500-letnice, niti k otvoritv = prenovljene gostilne „Pod g Stojno*', niti kam drugam = Je že tako, da kočevski = moški opravijo najraje vse M brez žensk, celo dan žena ^ najprisrčneje praznujejo, če M ni zraven nobene ženske. s
brežicepriporoča: 1
obiščite poslovalnico POSTREŽBA in si oglejte veliko izbiro industrijskega blaga, tekstila, lahke in težke konfekcije, stekla in porcelana, radio in TV sprejemnikov, gospodinjskih potrebščin, pohištva, železnine, gradbenega materiala in ostalega blaga.
V prodajalni, kije delru) samo postrežbe nega tipa, se boste prijetno počutili. Postrežba je solidna in cene so konkurenčne. V tej prodajalni lahko kupite TV sprejemnik na 24 mesečnih obrokov.
Za obisk se priporoča kolektiv KRKE!
VAŠA BANKA JE
DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO
S podružnico v KRŠKEM in ekspoziturami v METLIKI in TREBNJEM
Z-A VAS
# nudimo najugodnejšo obrestno mero na hranilne vloge in devizne račiine — od 6 do 7,5 odst.
# dajemo kredite za stanovanjsko izgradnjo, posi>eševanje kmetijstva, obrti in turi2ana na podlagi namenskega varčevanja
# vodimo žiro račime občanov
# vodimo devizne račune občanov
# opravljamo devizno-valutne posle, odkup in prodajo vaLut
# odobravamo kratkoročne in dolgoročne kredite 9 opravljamo tudi vse druge bančne posle
Zaupajte nam svoje denarne posle! Opravimo jih hitro, natančno in zaupno pod najugodnejšimi pogoji.
Poslužite se hranilne službe, ki jo za vas opravljajo tudi vse pošte na območju banke in kmetijske organizacije: kmetijska zadruga Žužemberk, Novo mesto, Trebnje, Metlika in Agrokombinat Krško.
NIVIMESTO
VZEMITE DANES CENEJE
NE ZAMUDITE PRILOŽNOSTI IN BREZ SKRBI
V NASLEDNJO ZIMO
MARCA POPUST 'lO DIN PRI TONI
>
RUDNik UGNHA VELENJE
DOLENJSKI LIST -do konca marca
kdor si ga naroči zdaj 1971 BREZPLAČNO!
DOLENJSKI LIST
Št. 9 (1092) — 4. marca 1971
kV
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! —
Telegram
Vrnila sem se iz šole. Na pragu me je ustavila mama in dejala:
,Jskal nas je pismonoša s telegramom, pa ni bilo nikogar doma. Pojdi na pošto in kmalu se vrni!“
Telegram! Zaprlo mi je sapo. Spoinnila sem se na rumeno ovojnico z okencem, kakršno smo dobili pred dvema letoma.
V	njej je pisalo, daje umrl stric. Torej smrt! Toda kdo naj bi umrl? Vprašujoče sem pogledala mamo, ki se mi je zdela čudno mirna.
Med potjo se mi je zvrstila galerija oseb iz mojega življenja in z mr^ično naglico sem iskala tisto, ki naj bi umrla. Nisem je našla. Ob vsaki se mi je zazdelo, da je prava.
Naenkrat sem se znašla pred okencem za telegrame. Trdno sem zgrabila tisto malo stvarco in odhitela ven s tako naglico, da so nihajna vrata kar zažvenketala od močnega sunka,
,J^aj odprem? Ne, za mamo je in ona je vedno huda, če odprem pismo, ki je naslovljeno nanjo. Pa vendar, saj to ni čisto navadno pismo! Kar odprla bom. Če je kaj veselega, mi ne bo zamerila, če pa je kaj strašnega, potem pa je sploh bolje, da ji najprej povem jaz,“ sem si mislila.
Raztrgala sem ovojnico, potegnila bel listič in kot v šoli, ko dobimo ocenjene kontrolne naloge, skušala najprej razbrati vsebino. Obrnila sem ga proti soncu, ki se je zlatilo v luči zahajajočega dne, in tedaj sem zagledala eno samo besedo: Mati. Naprej nisem iskala besed, tudi lista nisem obrnila. Vedela sem vse. Umrla je ona, ki nii je nadomeščala dve babici in dva 'dedka: mamina krušna mati. Bila je prav zares mati vsej naši družini.
Uresničilo se je tisto, kar sem že dolgo slutila, pa vendar upala, da še ne bo prišlo tako kmalu. Potem sem tekla, ljudje so se ozirali za mano, jaz pa sem se vsa zadihana zagnala v breg pred našo hišo.
V	mojih očeh ni bilo solz, le v grlu meje hotelo zadušiti. Se nikoli nisem tako težko dvignila roke in pozvonila. Tudi zvonec je zvonil drugače. Prišla je mama. Izdavila sem le:
„Mati so u . . .“
Več nisem mogla. Mama je zajokala, jaz pa sem jo molče peljala po stopnicah v sobo. Nisem jokala, bila sem mirna, toda neizmerno žalostna.
Ati je šel naročit venec z rdečimi nageljni. Drugi dan smo odšli na našo doslej najtego vožnjo — na pogreb naše matere.
NEŽKA DULAR, dijakinja gimnazije Novo mesto
Počitniško doživetje
Bilo je poletje, bile so počitnice. O, kam vse bi človek šel, če bi mogel, ali v mojem primeru, če bi smel. Kljub vsemu sem bila zelo vesela, ko sem šla na Bled - s starši seveda.
No, sem premišljevala, lep vikend v gozdičku, čudovito jezero, odlična družba, vse to je naravnost prečudovito, toda ... Bom kar povedala: toda ljubi starši so mi bili takole, hm, kako bi rekla, malce v napoto. Saj veste, kako neprijetno se človek počuti - počitnice so, zabave na pretek, tebe pa mamica in očka ves čas skrbno držita ,,na špagici“!
Potem se je zgodilo. Kaj neki? boste vprašali. Preprosto: zagledala sem lepak. Popolnoma meje prevzel napis DISCO KLUB. V trenutku sem se odločila, da moram za vsako ceno iti v ta klub. Gotovo mora biti prima, sem pomislila. No, pa je moja odločitev v trenutku splahnela, ko sem prebrala, da odprejo klub ob osmih zvečer, ko sem jaz ponavadi že z eno nogo v postelji. Seveda zaradi ljubih staršev; ki tako zelo čuvajo hčerkico, pa čeprav ima ta že sedemnajst let.
Kako mi je uspelo opogumiti se in stopiti pred očeta, ne vem. Ponižno sem ga prosila in zatrjevala, da bi se kmalu vrnila, samo da bi si smela malo ogledati tisti disko, in da bi rada slišala kakšno v redu ploščo, sem mu še povedala, kolikor nedolžno se je pač dalo. Ampak ko bi vi videli očetovo reakcijo! Jaz, smrklja, pa da bi šla med tisto pokvarjeno dolgolaso mularijo, tistem huligane, poslušat tisto razbijanje in se zvijat!
Tako torej, pa smo tam. kjer ni muh. Dobro je, pravijo, če si ob nevihti tiho. In sem bila.
Seveda sem medtem premištfevala, kako priti v klub. Sla bom! To sem se že odločila. Šla bom, pa naj bo zlepa ali zgrda. Rešitev je bila preprosta — bom pač ušla. Da, ušla bom, čisto preprosto ušla. V pižami, jasno! Le kako naj bi se preoblekla v temi! Prav gotovo bi se v kaj zaletela, potem bi pa imela svoj disko, ja! Saj pravim, še sreča, da so bile hlače pižame bermuda, da je zgomi del krojen kot tunika in da je bilo blago lepo rožnato.
Uspelo mi je splezati skoz okno, preživeti noč v disku in se potem vrniti v posteljo. Ne sprašujte me, če meje bilo strah! Povem vam pa, da je bilo v klubu fantastično!
LENA
Kmalu bi utonila
Lani sem bila na počitnicah na morju. Nekega dne bi se kmalu utopila.
Ker je bil lep sončen dah, sva se s pijate^ico Jožico dogovorili, da se bova šli kopat. Z namaje šel tudi Jožičin oče. Kopat smo se šli na neki pomol. S seboj sem vzela blazino, da bi se lahko na njej vozila. Z Jožico sva plavali stran od obale, stric Jože pa se je na pomolu sončil.
Ko sva bili z Jožico nekaj metrov od obale, je mimo naju pridrvel motorni čoln. Začeli sva plavati proti obali, a so naju ustavili močni valovi. Nisva mogli nikamor, ne nazaj ne naprej. Valovi so me z blazino vred začeli metati v zrak. Mislila sem, da se bo morje umirilo, pa se ni.
Nenadoma sem začutila, da se ne držim blazine. V ustih se mi je zdelo, da imam polno soli. Voda me je začela dušiti, jaz pa si nisem mogla nič pomagati. Slišala sem, kako je Jožica klicala očeta, naj me reši, potem pa sc ne spominjam ničesar več.
Rešili so me. Znašla sem se doma na kavču. Ko sem se zdramila, sem najprej popila kozarec vode, ker sem imela še vedno slana usta.
Nisem vedela, aU sem sanjala ali je bilo 'res, da bi bila kmalu utonila. Se sedaj se spomif\jam, kako so me metali valovi sem ter ^a kot lahko peresce.
Odtlej nisem več plavala z blazino daleč od obale in verjetno tudi v prihodnje ne bom.
TONCI CIMERMAN, novinarski krožek Šentrupert
'
Na kmetih je še vedno običaj, da so ohceti v predpustnem času. Tudi pri Jernejevih na Vinicah pri Sodražici so imeli na predpustno soboto poroko, ko so mlajšo pri hiši, Majdo, oddali ženinu v Ribnico. Ženin in nevesta sta se odpeljala na sklenitev zakonske zvestobe v kočiji. S tem sta oživela star običaj, ko so se mladi pari vozili k poroki na zapravljivčku, ne z avtom, kot se danes. Ali bosta dala s tem spodbudo tudi drugim kandidatom za zakonski jarem, da se bodo pripeljali v zakon s kočijo? (Foto: Drago Mohar)	_____________________________
Zračna puška ni za otroke
To nedolžno orožje skriva v sebi vrsto radosti, zato zadnja leta vse pogosteje sega po njem mladina, med njo tudi šolski otroci. Na vasi do nedavnega tega športa nismo poznali, zdaj ga je precej.
Ni težko najti gruče otrok okrog zračne puške. ki jo bahavo nosijo na ogled malo večji dečki. Malo neprevidnosti Je treba in puška se lahko sproži. Če strel prileti v glavo od blizu, je lahko tudi smrtno nevaren.
V	NAJHUJŠI ZIMI BREZ STREHE
„Tri leta sem že odvisna od milosti drugih ljudi, čeprav sem lastnica polovice hiše in polovice pripadajočega zemljišča v Pesjem 22, pošta Kr^o. Zdaj si iščem pravico do uživanja lastnega imetja na sodišču v Brežicah, Tri mesece bivam v Čerini št. 5 pri znanki, ki se me je usmilila, da mi ni bilo treba prenočevati na prostem.
Žalostno je to, da me je hčerka pognala iz hiše, jaz pa sem pri 63 letih morala k tujim ljudem. Hčerka me ne sprejme nazaj in ni ji mar, če sem odvisna od milosti drugih. Rada bi videla samo to, da bi uveljavila pravico do lastnega doma in da bi spet lahko živela človeku dostojno življenje. Veliko poti sem že napravila in vedno zaman. Tokrat upam, da je pravic^ na moji strani ih se mi ne bo več treba potikati kot siroti naokoli brez vsak^a dinarja."
JOŽEFA KOLMAN, Čerina št. 5, Brežice
Kakšne so novomeške ulice?
Omejil se bom na opis Trdinove in Kristanove ulice.
Prva je najbolj podobna svojemu prvotnemu stanju, ko še ni 'bila asfaltirana. Sedaj do gradbišča nove šole asfalta skoraj ni videti, ker je prekrit z blatom. Tovornjaki namreč vozijo na ^adbišče material, hkrati pa nanašajo na cesto tudi blato, ki ga nihče ne odstranjuje.
Nič bolje ni na Kristanovi ulici, ki jo preureja SGP Pionir. Zaradi večkrat prekopanega terena se cesta pogreza, 21, februarja se je pred vrstnimi hišami do 5. ure zjutraj pogreznila v globino 70 cm 15-tonska prikolica, naložena z mazutom, ki je stala na cesti. Prisebna voznika sta jo rešila, da se ni prevrnila.
Podobno se je zgodilo že tudi drugim tovornim in osebrtim avtomobilom, ki so se ustavili na tej ulici. Kljub temu da izvajalci del poznajo stanje na Kristanovi ulici, niso poskrbeli za opozorilne znake.
M. G. Novo mesto
Tako je v zdravniški čakalnici mati vsa obupana čakala zdravnika, ki naj bi nudil pomoč 4-letnemu sinku. Končno je slišala bridko resnico; „Mamica, deček ima uničeno oko.“ Temu dogodku je botrovala zračna puška. Koliko žalosti, zla in sodnih razprav bi bilo prihranjenih, če 16-letni fant ne bi imel zračne puške!
Spominjam se, kako smo med vojno z z^ažanjem opazovali požrešne italijanske vojake, ki so s fračami pobijali ptice pevke in jih kot poslastico uživali. Nihče jim tedaj ni upal prigovarjati, toda to so bili tujci in sovražniki. Kaj pa danes? Na račun vrabcev, ki so tudi že redki, padajo koristne ptice pod streli zračne puške. Posebno pozimi, ko se približajo bivališčem, kjer iščejo zavetja in pomoči, jih namesto hrane pričaka zračna puška v rokah brezčutnega dečka, gluhega in slepega za lepote narave.
Ce že mora biti to orožje v prosti prodaji, naj bi trgovec priložil izčrpno navodilo o uporabi. Ce bo šlo dalje tako, kot zdaj, bomo kmalu lahko zapisali; naši gozdovi še lepo šumijo, toda petja v njem ni več. Mladim nestrpnežem pa velja: zračna puška sodi na strelišče ali pod nadzorstvo odraslih ljudi, tudi lovcev.
ANTON ŠUKLJE, Bušinjavas 13, Suhor
NI NUJNO
da se uredništvo Dolenjskega lista strinja z vsemi sestavki, ki so' objavljeni na tej strani. - K prispevkom, ki jih pošiljate za objavo v našem tedniku, pripišite svoj celi naslov, sicer ne pridejo v poštev za tisk. Na posebne željo pisca lahko ostane njegovo pravo ime za javnost tajno (podpisali ga bomo s kraticami ali kako drugače), vsekakor pa je pred sodiščem za resničnost napisanega odgovoren predvsem sam.
UREDNIŠTVO DL
PRENIZKE PRIZNAVALNINE
Na občnem zboru krajevne organizacije ZZB NOV na Vinici so pred kratkim največ razpravljali o priznavalninah. Bilo je precej laitike,*da so priznavalnine po 100 do 150 din prenizke, razen tega menijo, da je priznavalnin premalo. Od 363 članov borčevske organizacije dobiva priznavalnine samo 39 borcev, vsaj 25 prošenj pa bi morali še čimprej rešiti. Sklep zbora je bil, da bodo borci še naprej sodelovali na vseh proslavah, do letošnjega dneva borca pa bodo uredili okolico spomenika padlih. Spomenik bodo tudi prepleskali in postavili novo ograjo. Razen tega bi radi do krajevnega praznika odprli muzejsko zbirko doku-, mentov in fotografij iz časa NOB^
F. P.
Zamešani kanali
Slab televizijski sprejem
Danes ni več Ife zaradi zabave, ampak že zaradi potrebe televizor skoraj v vsaki hiši. Kupiš in namestiš ga še kar gladko. Ko pa loviš sprejem slike in tona po raznih ,,kana-lih“, se zatakne. Vsaj tako je na podeželju, posebno v naši dolini, kjer smo vklenjeni med hribe.
Že precej sprejemnikov je v naši ortneški okolici, a malo zadovoljnih naročnikov. Posebno negodujejo dolinci, ki težko ujamejo ,,valove“ kakršnihkoli kanalov. Zato bi bil za naše kraje, kakor tudi za Ribniško in Sodraško dolino potreben dober pretvornik. Najprimernejši kraj zanj bi bil pri starem ortneškem gradu. Od tam bi obvladali vse tri doline. Ljubljanska televizija bi morala skrbeti tudi za nas na podeželju in nam pomagati pri gradnji pretvornikov. Vendar ne samo z nasveti, temveč tudi pri pokrivanju stroškov za gradnje. Tudi na manj razvite in ria kraje ,,bogu za hrbtom“ je treba misliti. Tudi mi smo potrebni razvedrila in zabave.
Naročnina je precejšnja, elektrika je draga in lastna gradnja pretvornika bi bila le prehuda obremenitev za potrošnike na deželi, kjer so majhni dohodki.
Prepričan sem, da bi si še marsikdo kupil televizor, a se boji slabega sprejema, popravila, nakupovanj raznih anten, prestavljanja anten in drugih neprijetnosti. Zato raje čaka boljših časov, ko ne bo treba več anten, kot jih danes ne potrebujemo več za radio.
V. P. ORTNEK
NEKOČ IN DANES
Tudi mi živimo v Sloveniji, vendar daleč od železnice in avtomobilskih cest. Kolpska dolina je znana po svojih lepotah. K nam vedno bolj zahajajo turisti in tuji ter domači ribiči.
V vsej dolini Kolpe je nekoč vladalo veselje, radost in pesem. V vaseh je bilo veliko mladine. Čeprav je bilo življenje bolj trdo kot danes, je bilo več veselja in zabave. In kako je danes?
V vaseh so ostali samo stari ljudje, ki na svojih domačijah čakajo smrti. Večina mladih je odšla po svetu za boljšim in lepšim življenjem. Kmalu bodo tu stale ie še zapuščene domačije. Vasi se praznijo, hiše zapirajo, stari umirajo, mladina pa odhaja v svet. Kdo bo obdeloval zemljo in skrbel za sadovnjake? Skromen pridelek na zemlji, ki jo še zmorejo obdelovati prebivalci, uničuje divjad, ki gospodari na pojjih.
Poleti še nekako gre, pravijo prebivalci, ko pa zapade sneg, smo od vseh pozabljeni in odrezani od sveta. Ceste so neprehodne po več dni, včasih celo po več tednov, kot na primer letos, ko je bila cesta Delni-ce-Brod-Kuželj-Osilnica zaprta kar dva tedna.
2e dolgo nam veliko obljubljajo, narejenega pa je zelo malo in čez nekaj let sploh ne bo treba več ničesar urejati, ker bo dolina Kolpe izumrla. Ostali bosta le Kolpa in
JOŽE KRIŽ, Kuželj
LEPI ZBIRKI V ŠENTJERNEUSKI ISKRI IN V IMV
Vrnimo Jelki zdravjeinzaupanjel
Toplo človekoljubje naših kmečkih ljudi, gospodinj, šolarjev in tovarniških delavcev — Jelka ima zdaj na hranilni knjižici že 68.460,28
dinarjev
Izmed mnogih pisem, ki so v zadnjih tednih prišla na naš naslov, objavljamo danes pozdrave, ki jih je Jelki Lavrič poslal kolektiv Modnih oblačil — obrat Krka, ki piše med drugim: „Širok je krog sodelavcev v akciji za nesrečno Jelko. Tudi mi smo zbrali med sabo 554 dinarjev. Prispevek res ni velik, mogoče pa bo vendarie kje manjih. Zavedamo se, kaj je zdravje in kako srečen je tisti; kdor ga ima. Skoraj si pa ne moremo zamisliti, da je bolezen ugrabila Jelki kar celih 17 let... Zato z veseljem in skupnim sodelovanjem radi pomagamo, da bi omogočili Jelki zdravljenje in ji vmili zaupanje. Lahko si mislimo, kako srečna in presrečna bi bila, ko bi tudi ona lahko hodila po naših lepih poljih, videla vzhajajoče sonce ter vsaj enkrat okusila delček našega srečnega življenja. Upamo, da bo tudi naša Jelka spoznala, da ni pozabljena. Spoznala pa.naj bi tudi, kako človekoljubni smo Slovenci in da zvesto stojimo ob strani nesrečnim in pomoči potrebnim. — Vsem sodelavcem v akciji in vsem bralcem Dolenjskega lista lep pozdrav! - Lojze Zupančič, za Modna oblačUa, obrat Krka.“
Z denarnimi nakaznicami so v zadnjem tednu poslali za Jelko; družina Luzar s Trške gore i, Krško, 50 din; kolektiv osnovne šole iz Dragatuša 150 din in
Ivanka Novak iz Celja 50 din.
Na Jelkino hranilno knjižico pri Dolenjski banki in hranilnici so poslali neposredno: neimenovana iz Novega mesta 50 din in IMV Novo mesto 1090 din.
Pri blagajni Dolenjskega lista pa so v zadnjem tednu za Jelko prispevali; Matija Južnič iz Irče vasi 100 din, Fani Selan iz Novega mesta 20 din, Albina Kirar iz Staie vasi pri Škocjanu 20 din, Milka Ogulin iz Mirne peči 50 din, Vincenc Ostronič z Vinice pri Črnomlju 20 din, Marjanca in Milenca Staniša iz Zaloga - iz hranilnika 50 din, Milena Čibej iz Podturna 20 din, Karel Kolar iz Nemčije, 40,55 din (10 DM) in družina Cvitkovič iz Švice 67,90 din (20. švic. frankov).
Na žiro račun Dolenjskega lista so poslali za Jelko: Anica Kodrič iz Ljubljane 11 din, delavci I. faze Iskra v Šentjerneju 150 din, obrat IV tovarne Beti v Dobovi 50 din in kolektiv Iskre
-	obrat Upori v Šentjerneju: 2150 din.
Do ponedeljka, 1. marca dopoldne, je bilo zbrano in oddano na hranilno knjižico Jelke Lavrič pri DBH 68.460,28 din. Vsem: prisrčna hvala!
DOLENJSKI LIST
Št. 9 (1092) — 4. marca 1971
DOLENJSKI LIST
kultura
in
izobra-
ževanje
Kakšno (sodobno) šolo hočemo?
Pozabljeni glasbenik
Slavko Strajnar, skladatelj in glasbeni pedagog, ki je za življenja vložil toliko truda v razvoj glasbenega življenja v Novem mestu, je nekaj let po smrti malone docela in neupravičeno pozabljen. Spominjajo se ga le še njegovi sodelavci in pevci, in še to ne preveč pogosto. Ali pa je tako prav, ^ ni to dokaz, kako malo spoštovanja izkazujemo na Dolenjskem prav tistim nesebičnim kulturnim ustvarjalcem, ki so svoje življenjske moči porabili za delo? Slavko Strajnar svojih skladb bržkone ni pisal za rokopisni oddelek Študijske knjižnice Mirana Jarca, pa je vendarle res, da ve zanj in ga zna ceniti le še ta kulturna ustanova, ki hrani več kot 50 njegovih rokopisnih skladb, kar pa gotovo ni vse. Ali na Dolenjskem ni pogumnega zborovodje, ki bi si „upal“ v spored uvrstiti tudi kakšno Strajnaijevo?
Kje bodo prvi?
Na Dolenjskem, v Beli krajini in Spodnjem Posavju teko'^zadnje priprave na ustanovitev kulturnih skupnosti. Iniciativni odbori, ki že nekaj časa delujejo v večini občin na našem območju, so že dali v javno razpravo osnutke statutov za kulturne skupnosti in predvideli sestavo skupščin. Vsi zapovrstjo se na ustanovne skupščine pripravljajo s svinčnikom v roki, ker jih bolj kot kaj drugega zanima, koliko več denarja bo letos za kulturo. Prve skupnosti na našem območju naj bi predvidoma dobili že sredi tega meseca: v Novem mestu. Krškem, Brežicah, Trebnjem, Črnomlju in drugje. S pripravami na ustanovitev kulturnih skupnosti so, kot je znano, manj pohiteli v Sevnici, Metliki in Ribnici.
  "
111	* ’ * i't ii I :u *
Tone Kralj: PTlCJE GNEZDO - les, 1966. Z umetnikove lanskoletne retrospektivne razstave v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici
V torek zvečer, 2. marca, so v prostorih Galerije 22 v Ljubljani odprii prvo samostojno retrospektivno razstavo kipaija-samo-rastnika Rudija Stopaija, tehr^ iz Sevnice. Razstavo mu je pripravilo uredništvo Antene. Mladega in sposobnega ustvarjalca, ki dela predvsem v vaijenem železu, smo spoznali lani na taboru slovenskih samorastnikov v Trebnjem, predtem pa že večkrat na raznih občasnih razstavah v Spodnjem Posavju. - Na sliki: Rudi Stopar-Tavs (vaijeno železo, 1969, vis. 35 cm, darilo avtoga Goijupovi galerigi v Kostanjevici. Detajl).
Ali smo na pragu znanstveno tehnološke revolucije se lahko zadovoljni s šolo, ki učencem vbija najrazličnejše podatke o preteklosti, sodobnim aktualnim dogajanjem pa kaže hrbet? — Kako naprej?
Znanje, šola, vzgoja in idejnost pouka so med seboj tako tesno povezani, da jih ne moremo obravnavati ločeno. Tega spoznanja se še bolj zavemo pri iskanju poti za sodobno šolo, ali bolj učeno povedano, za šolo, ki nastopa kot proizvodni dejavnik. S teh izhodišč gredo tudi priprave na sejo CK ZKS, ki bo razpravljal o nekaterih idejno-političnih vprašanjih vzgoje in izobraževanja na Slovenskem.
VAS-FARA: TEŽAVE ŠOLNIKOV
Vodstvo osnovne šole Vas-Fara v kočevski občini in zaposleni prosvetni delavci zelo skrbijo, da bi učenci dosegli čim boljše učne in ostale uspehe. Hkrati pa ugotavljajo, da se srečujejo z vrsto težav, kot je nadaljnje strokovno usposabljanje, reševanje stanovanjskih vprašanj in drugo. Se večje težave pričakujejo čez dve leti, ko se bo začel uresničevati predpis, da mora imeti vsak učitelj na predmetni stopnji pedagoško akademijo. Tega ne morejo doseči tako hitro z izrednim študijem, saj so z delom zelo obremenjeni, njihov kraj je zelo oddaljen od Ljubljane, pa tudi prometne zveze so slabe. Zato so členili, da bodo s svojimi težavami in problemi seznanili občinski sindikalni svet Koče]oe, občinsko skupščino in ostale dejavnike.
v njihovem imenu in zanje se v teh razpravah potegujemo za sodobno in življenju ter soci^istični vzgoji še bolj približano šolo. Na sliki: učenci osnovne šole na Radoviči med poukom. (Foto: Ria Bačer)
KAJ PRINAŠA ZAKON O KULTURNIH SKUPNOSTffl?
Skoraj trikrat večja pomoč kulturi
O ustanavljanju kulturne skupnosti v Sevnici govori Mišo Keršič
Kulturna dejavnost ne more živeti samo od besed ali moralnih priznanj, potrebna ji je večja materialna družbena pomoč. V Sevnici zato prav nič ne tajijo, da jim je med novostmi, ki jih prinaša s seboj ustanovitev temeljne izobraževalne skupnosti, všeč zlasti tista, ki pravi, da bo 0,5 odst. republiškega prometnega davka namenjeno potrebam kulture v občini.
Zakaj je tako, nam jc več pojasnil Mišo Keršič, načelnik oddelka za družbeno {»moč.
občini smo že doslej velikokrat opozarjali na večje potrebe kul-ture,'vendar denarja ni bilo, ker so bile dt\«od potrebe še večje in porabniki šc bolj glasni. Zamislite si, kaj se da narediti s 100.000 ali
120.000 dinarji, če vemo, koliko stane eno samo gostovanje profesionalne ^edališke skupine.
Zdaj bo precej drugače," je nadaljeval tov. Keršič, ,,0,5 odst. pr»; metnega davka bo prispevalo kulturi
170.000 dinarjev,' in če temu prištejemo še 130.000 din, kolikor bo namenila kulturi občinska skupščina, dobimo skoraj trikrat toliko denarne pomoči, kot jo je lani dobila vsa kulturna dejavnost v občini.“
,,Kaj pa pomen samoupravne ureditve, ki jo prinaša zakon o kulturni skupnosti? ‘
,,Pripomogla bo do večje samostojnosti in vsestranske odgovornosti Ker to zakon dovoljuje, bo v Sevnici administrativne posle opravljala temeljna izobraževalna skupnost, s čimer želimo, kolikor jc mogoče, zmanjšati režijske stroške. Ce bi imela temeljna kulturna skupnost
1
Milil
LIKOVNI SVET OTROK - Razstavo s tem naslovom so odprli pred kratkim v osnovni šoli v Šoštanju, ko so obudili spomin na pesnika Kajuha. Prikazali so likovna dela učencev osemindvajsetih slovenskih šol, od tega tudi dela učencev dveh šol z Dolenjskega: iz Novega mesta in Kostanjevice. Pokrovitey zanimive prireditve je bil Pionirski list.
UTESNJENI MUZEJ - Pomanjkanje prostorov ali neprimerni prostori so huda in na Dolenjskem značilna ovira za hitrejši razvoj kulturnih ustanov. Dolenjski muzej je zaradi tega šc posebej prizadet, njegovi oddelki pa so hudo utesnjeni. Tako hrani muzej več kot 500 etnografskih predmetov, ki pa so po sili razmer javnosti nedostopni. Ce bi ne bilo tako, bi muzej iz tega gradiva lahko ustvaril stalno ali posebno etnografsko razstavo.
OBCNI ZBOR BO MARCA -Upravni odbor DPD Dušan Jereb je na seji minuli četrtek sklenil izvedi občni zbor 16. marca. Dogovorili so se, da na tem zboru ne bodo razpravljali o obstoju društva, ker to ne bi vodilo nikamor. Temeljito pa se bodo pomenili o delovnem načrtu v naslednjem obdobju, zlasti še o prispevku, ki ga društvo lahko da Novemu mestu. Kako povrniti društvu
prejšnjo ceno - to bo os, okoli katere se bo vrtela bržkone vsa razprava na tem občnem zboru.
JUTRI PREMIERA - Amatersko gledališče v Novem mestu bo uprizorilo jutri zvečer Goldonijevo komedijo „Krčmarica Mirandolina“. Predstava bo kot običajno ob 19.30 v Domu kulture. To bo druga krstna uprizoritev na novomeškem odru v sezoni 1970/71.
INICIATIVNI ODpOR ŽE DELA - O ustanovitvi iniciativnega odbora za sevniško kulturno skupnost (predsednik tega odbora je Jože Bogovič) smo že poročali. Trenutno pripravljajo osnutke samoupravnih listin za kulturno skupnost in gradivo za ustanovno skupščino. Tudi v Sevnici pričakujejo ustanovitev kulturne skupnosti v upanju, da bo poslej kulturna dejavnost drugače vrednotena, bolj cenjena in bolj podpirana. Izračuni žc kažejo tako.
V ČRNOMLJU ZAGOTOVO MARCA - Predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev črnomaljske kulturne skupnosti Janez Dragoš je pred kratkim sporočil, da bodo tudi v Črnomlju ustanovili kulturno skupnost gotovo žc ta mesec. Kaže, da JC odpadla možnost, da bi imeli Belokranjci skupno kulturno skupnost - tako vsaj na začetku.
rK!:ŠtRNtn'A
1'KV'2I!A
Redna letna knjižna zbirka 1971
v letu 1971 bo izdala Prešernova družba za svoje člane naslednje knjige:
1. PREŠERNOV KOLEDAR za leto 1972. Pester odraz dogajanja doma in po svetu ter poln vsakovrstnih uporabnih nasvetov.
2. Dane De bič:	TOKOVI ŽIVLJENJA. Roman mladega, že znanega pisatelja, ki prikazuje ponesrečen zakon mladih zakoncev.
3. Nada Kraigher:	MAJA. Roman o mladem dekletu in sodobni mladini, svetu polnem spodrsljajev.
4. Anton Aškerc: BALADE IN ROMANCE. Najboljše pesmi slovenskega pesnika. Knjiga bo hkrati prišla prav učencem osemletk ter dijakom gimnazij.
5. Anders Bodelsen: MISLI KiA neko Število. Detektivska povest, ki jo na Danskem štejejo med najboljša Bodelseno-va dela.
6. Ivan Spolar: PRAKTIČNI NASVETI. Knjigo bomo lahko vsak dan jemali v roke, saj nam bo pomagala v sleherni zadregi.
7. France Demšar: SPOLNO VPRASANJE. Knjiga govori o spolni vzgoji na zdrav in zares vzgojen način.
Vseh sedem broširanih knjig bodo prejeli člani Prešernove družbe za 40 din v platno vezane (koledar bo broširan), tiskane na brezlesnem papirju pa bodo veljale 65 din.
VSI CLANI bodo UDELEŽENI PRI NAGRADNEM ŽREBANJU!
Člane vpisujejo zaupniki Prešernove družbe, knjigarne in Uprava Prešernove družbe 61000 Ljubljana, p. p. 41
svojo upravo, bi zanjo porabili tretjino vsega denarja, ki je sicer namenjen kulturi."
,,Na kak način nameravate deliti pomoč posameznim kulturnim skupinam? “
„S pomočjo natečajev. Razpisali smo natečaj, na katerega so nam zainteresirane organizacije ali skupine poslale svoje letne delovne načrte. Večino teh imamo že zbrano, dokončno besedo o pomoči pa bo seseda rekla skupščina temeljne kulturne skupnosti. Iniciativni odbor, ki ga je imenovala občinska skupščina, že pripravlja ustanovitev kul: turne skupnosti, s čimer je treba pohiteti, da bomo dobili tudi tiste republiške denarje."
v,	M.	L.
„KADAR SE ŽENSKI RAZVEŽE ...
Dramska sekcija mladinskega aktiva v Stranski vasi pripravlja za dan žena komedijo v treh dejanjih „Kadar se ženski razveže jezik". Premiera bo v Stranski vasi, skupina pa bo gostovala tudi drugod, če jo bodo povabili. Igro režira Franc Bar-tolj. Člani dramske sekcije bodo delo pripravili za oder v nekaj več kot mesecu dni; tako hitro, kljub temu, da so pretežno vsi zaposleni.
To misel je v pogovoru s časnikarji 22. februarja nakazal tudi Stane Kranjc, predsednik komisije centralnega komiteja za družbeno politična in idejna vprašanja znanosti in prosvete ter idejno-politično usposabljanje komunistov. Med drugim je dejd, da so idejno-politična vprašanja dandanes križišče gibanj na vzgojno-izobraževalnem področju, in poudaril, da so pred vstopom v obdobje znanstveno tehnološke revolucije naloge gospodarstva, šole, političnih in drugih dejavnikov tudi te, da združijo prizadevanja za napredek.
Komisija je v začetku februarja v „Komunistu" objavila teze o idej-no-političnih vprašanjih vzgoje in izobraževanja kot gradivo za javno razpravo pred sejo CK, kjer bo govor o teh vprašanjih. Teze pogumno odpirajo vprašanja v zvezi z družbe-no-ekonomskimi odnosi na vzgojno-izobraževalnem področju, vsebinska vprašanja (socidistične) vzgoje v šolah in ne nazadnje vprašanja kadrov. S tem pa nočejo biti recept za razreševanje, ampak nakazujejo le smer za razmišljanje in naj bodo le kažipot za nove spodbude v javni razpravi.
Clan republiškega izvršnega sveta dr. Vladimir Bračič je v pogovoru s časnikarji opozoril na nekatera vprašanja, mimo katerih v javni razpravi ne bi smeli, kot so: zaostajanje v kadrovski sestavi šol, osip učencev, nazadovanje izobraževanja ob delu (strokovno izpopolnjevanje), razvoj strokovnega šolstva, idejna in vzgojna usmerjenost šol, trajanje osnovnošolskega pouka (predlog za podaljšanje osnovne šole na devet let), odnosi med šolo in cerkvijo, razvoj delavskih univerz, izobraževanje v delovnih organizacijah itd. Vsa ta vprašanja namreč tvorijo celotnost idejno-vzgojno-izobraževalne problematike, ki ji namerava CK ZKS nameniti res vso pozornost.
Ne gre torej samo za to, kakšen^ nazor naj ima ta ali ona izobraževalna ustanova (šola). Dejstvo je, da je vzgojno-izobražcvalna dejavnost na osnovni stopnji precej odmaknjena od našega časa in malone od vsega, kar mora zanimati vse ljudi. Teze pa so zelo dober kažipot za razmišljanje o tem, kako bi naposled prišli do take vzgojno-izobraževalne dejavnosti, ki bo bolj odzivna na razmere, vprašanja, dogodke danes in - tu.
IVAN ZORAN
TEZE POGUMNO' O- RAZVOJU
IZOBRAŽEVANJA	t.
Kažipot za sodobno šolo
Milan Kučan, član sekretariata CK ZKS, prvi govornik na novomeški razpravi o tem vprašanju
„Znanje je usodno povezano s splošnim družbenim napredkom, tega pa se moramo na pragu znanstveno tehnološke revolucije še zlasti zavedati. To spoznanje narekuje novo vrednotenje vzgoje in izobraževanja, komunisti pa morajo biti prvi, ki se bodo za to zavzemali. Teze omogočajo celoten pristop k razreševanju vzgojno-izobraževalne	problematike.“
Tako je Milan Kučan, član sekretariata CK ZKS, na kratko označil
Študije o Kostanjevici
Prof. Jože Mlinarič se je javnosti že nekajkrat predstavil kot izbrušen in tenkočuten prevajalec starih tekstov (npr. prevodi Vah^asorja, iz starogrške knjfeevnosti) in pisec študij. Kot arhivar Dolenjskega muzeja jc opravil številne raziskave s področja gospodarske zgodovine na ozemlju ob spodnjem toku Krke za čas od 13. do 18. stoletja. Plod teh raziskav so študije, ki jih je že objavil ali pa so pripravljene za natis.
Dolenjski kulturni festival v Kostanjevici mu je lani založil in izdal študijo „Kostanjeviško gospodarstvo po urbarju iz leta 1625". Približno 80 strani obsegajoča knjižica je izšla v nakladi 800 izvodov. Žal je imelo to delo do zdaj v javnosti manjši odziv, kot ga je zaslužilo, recenzijo, ki bi spregovorile o pomenu in namenu takšne študije, pa so bile zelo redke.
19.248 OBISKOVALCEV
Oddelke Dolenjskega muzeja v Novem mestu je obiskalo lani (preštetih) 19.248 ljudi. Umetnice razstave v Dolenjski galeriji si je ogledalo 9754 obiskovalcev (razstavo del Maksima Gasparija 3720), muzejske zbirke v Novem mestu 7554, oddelek v Dolenjskih Toplicah 1240 in krajevno muzejsko zbirko v Pleterjah 700 ljudi. V primerjavi z letom 1969 pomeni to napredek, čeprav še vedno drži, da se na otvoritvah slikarskih in drugih razstav zbere še vse premalo ljudi.
Prof. Mlinarič je za tem napisal študijo topografije ozemlja kostanje-viške opatije od leta 1234 di 1786. Rokopis tega dela obsega 150 strani, delo pa bo, kot kaže, izšlo letos. Hkrati pripravlja avtor obširno monografijo o kostanjeviški opatiji. Gotovo pa s tem snovi iz kostanjeviške preteklosti niti do polovice šc ni izčrpal.
izhodišča za v Komunistu objavljene teze o idejno-političnih vprašanjih vzgoje in izobraževanja na razpravi, ki jo je 25. februarja medobčinski svet ZK za Dolenjsko sklical v Novem mestu.
Ivan Žele iz Metlike je dejal, da so teze izšle prepozno, saj je veliko tega, kar nakazujejo in odpirajo, že urejeno. Ugotovil je tudi, da ne obravnavajo učnega kadra, kar je njihova pomanjkljivost. Jože Skufca-i iz Novega mesta je razpravljal o tistem delu tez, kjer je možno razbrati, da je v prosvetnem poklicu ostal le slabši del kadrov. Po njegovem je taka formulacija žalitev za prosvetne delavce, ki so kljub temu še ostali v svojem poklicu. Roman Ogrin iz Trebnjega pa je ugotovil, da vprašanje vzgoje in izobr^vanja ni samo stvar šole, ampak širše ^up-nosti.
O tezah je razpravljalo .še več drugih udeležencev. Povedali so vse tisto, kar jih teži, in izrazili prepričanje, da bodo sklepi plenarne seje CK ZKS, ki bo. razpravljal, močna opora za sodobno vrednotenje vzgoje in izobraževanja in dober kažipot za nadaljnji razvoj na tem področju.
I.Z.
Kajuhovi nagrajenci
Enajsta jsodelitev nagrad zavoda Borec — Prva nagrada za zbornik o revolucionarnih Slovenkah
Zavod Borec je žc enajstič podelil Kajuhove nagrade. Letos je bilo sedem nagrad; štiri za kn^ge in tri za knjižne opreme. Nagrade je dobitnikom izročil predsednik žirije Milan Apih.
Prvo nagrado je dobil uredniški odbor (Stane Gerk, Ivka Križnar, Štefanija Ravnikar-Podbevšek) zbornika „Slovenke v narodnoosvobodilnem boju". Zbornik v treh debelih knjigah je široko zasnovano delo in pomembno pričevanje o revolucionarnem delu slovenskih žena in deklet.
Prvo nagrado je žirija prisodila tudi Alojzu Ravbarju za knjigo ,,Zakaj je propadla španska republika". To je prvo večje delo slovenskega pisca o španski državljanski vojni pred tremi desetletji in pol.
Knjigo spominov udeležencev te vojne, slovenskih prostovoljcev, z naslovom „Bili smo v Španiji"- Ravbarjevo delo dopolnjuje in razčlenjuje razloge za nesrečni propad španske republike.
Drugo nagrado je prejel Vinko Trinkaus za delavski roman „Crna dolina", tretjo pa Jože Vidic za zgodbe „Beg z morišč".
Za opremo knjig je žirija podelila tri enake nagrade, dobili pa so jih: Matjaž Vipotnik („Pokol v Novem Sadu"), Zdravko Vatovec (,.Požgane slovenske vasi", zbirka reportaž) in Ernest Krnaič (,,Roparski zaklad").
France Demšar - Jože Valentinčič
SKRIVN0ST. ¥i\ NI SKRIVNDST
SLAVJA PIO'NIRJEIV OB 30-LETNICI VSTAJE
!
i
Otrokova čustva so spremenljiva kot aprilsko vreme: veselje in žalost, smeh in solze si sledijo v hitrem zaporedju. Vse to se dogaja bolj na površini srca kot v njegovi globini, vse to doživljanje se tudi zrcali na otrokovem obrazu.
V	mladosti postajajo čustva močnejša: žalost in radost lahko segata prav v globine srca. Njuni odtenki so čedalje bolj pestri, saj imata tako žalost kot radost toliko različnih obrazov. V mladosti privrejo na dan tudi nova čustva, ki jih razodenemo komaj svojemu dnevniku ali najboljšemu prijatelju, včasih pa jih zaklepamo v svojo notranjost s sedmimi ključi.
Pravimo, da je mladost čas prebujanja čustev, čas, ko srce poleti, da je mladost „tisto življenje, ki prepeva s škrjanci in soncem visoko pod nebom in se ne dotika še tal“ (I. Cankar).
Cas prebujanja čustev . . . Samo pomisli, kako ti je pri srcu, kadar doživiš kak neuspeh, kadar ti starši kaj očitajo ali te sošolci žalijo. Dekleta izbruhnejo v pritajeno ihtenje, se zaprejo v sobo in debele solze drsijo po licih. Tudi fantje ne doživljajo drugače, čeprav premagajo svoje solze, ker hočejo biti bolj „trdni in m6žati“.
Cas, ko srce poleti.. . Kolikokrat poletiš na krilih mladostne domišljije iz ,,puste vsakda-njosti‘‘ v sanjski svet priljubljenih povesti, med občudovane junake, med osvajalce vesolja ali pa med filmske zvezde in zvezdnike. To so leta, ko mladi ,,odkrijejo" pesmi, v katerih ritmu in melodiji najdejo odmev tega, kar se je porodilo v njihovem srcu.
Prej ali slej bodo v tebi privrela na dan še nova, nepoznana čustva. Prebudila se bodo ob nekom, ki se bo približal tvojemu srcu in ti postal drag. Že misel nanj ali nanjo bo vznemirljiva in osrečujoča.
Tedaj bodo v tebi privrela na dan nova ljubezenska čustva, ki bodo spočetka le rahlo razgibala tvojo notranjost. To bodo čustva simpatije, ki bodo lahko hkrati namenjena več osebam: tistim, ki jih srečuješ vsak dan, pa tudi takim, ki jih vidiš le na filmskem platnu ali slišiš njihov glas na ploščah.
Tem simpatijam, tej rahli in ne globoki zaljubljenosti bo pozneje sledila prva ljubezen. To bo prva zaljubljenost, to bo globoko doživeto nagnjenje do enega samega, do ene same. Med toliko poznanimi bo srce izbralo nekoga, ki bo v tvojih očeh zasenčil vse druge.
Tedaj ti bo dano doživeti in razumeti, kar je napisal pesnik v takih trenutkih:
„Tiho, brez besed hodim s svojo srečo med ljudmi; in nikdo ne ve, odkod, in nikdo ne ve, zakaj sije moji duši maj. .
(O. Župančič)
Tedaj sc ti bo v vsej svoji razsežnosti odprl svet ljubezni, kije bil doslej odmaknjen, zunaj tvojega doživetja. Tvoje srce bo prodrlo v skrivnost čustev, ki so navdahnila umetnike, da so ustvarili v besedi, glasbi, v barvah, marmorju' in bronu dela, ki bodo živela večno.
Leta, ko bo taka ljubezen vzklila v tebi, niso več tako daleč. Ko bo prišla ljubezen, ti bo razkrila najgloblja človeška čustva in ti razodela, kaj se pravi -imeti rad.
IMETI RAD
,,Ljubezen je sreča, ki jo dajemo drug drugemu.“
(G. Sand)
So	sc kdaj že ustavile tvoje misli ob tem, kaj pravzaprav je človek in kaj je tisto, kar ga loči od drugih živih bitij na zemlji? Nekaj posebnega in velikega jc človek, če izmeriš njegovo razvojno pot na tem planetu, če preceniš njegove stvaritve, pre-dirnost njegove misli in globine njegovih čustev.
Človek je edino bitje, ki misli, dela in ustvarja.
Človek je tudi edino bitje, ki ljubi.
8
Z mislijo in delom je človek ustvaril najbolj zapletena čuda znanosti in tehnike: velikanske' stroje, ki opravljajo delo stotine človeških rok, elektronske naprave, ki nadomeščajo na stotine strokovnjakov, vesoljske ladje, sestavljene iz sto tisoč delov, ki letijo milijone kilometrov daleč v vesolje . . .
Resnična veličina človeka pa ni le v njegovem ustvarjalnem razumu, ampak tudi v njegovi edinstveni sposobnosti, da ima sočloveka rad, da z ljubeznijo osrečuje njega in sebe!
Kaj pomeni imeti rad?
Ce se vrneš s spominom v svojo preteklost, se ti bodo v vsem tvojem otroštvu razkrile nevidne vezi ljubezni, ki so te povezovale z najbližnjimi. Ljubezen se je prebudila v tebi že v prvem de-tinstvu kot odsev ljubezni matere, očeta in vseh, ki so se sklanjali nad teboj in skrbeli zate.
Pozneje je ta ljubezen zajela prijatelje in prijateljice, pa seveda tudi tvojo priljubljeno punčko ali medvedka, še pozneje tudi rože, nekatere živali in sto drugih stvari, ki so te obkrožale .. .
Rad imeti pa v tvojih letih pomeni že mnogo več. Zdaj lahko že v sebi razlikuješ, da te posebna čustva vežejo s starši, drugače pa čutiš do brata ali sestre, spet drugačna je tvoja naklonje-' nost do najboljšega prijatelja ali prijateljice.
Ljubezen ima tisoč obrazov.
Morda je najvišja ljubezen med starši in otroki: tisto toplo čustvo, ki odseva v očetovih in materinih očeh in se kaže v "njuni nesebični skrbi za svojega otroka.
Najbolj prjsrčna je gotovo ljubezen, s katero otrok obdarja svojo mater, očeta, vse, ki jih ima rad.
Najlepša pa je verjetno tista resnična in globoka ljubezen, ki nastane med fantom in dekletom, da ju osrečuje in poveže v trdjio zakonsko skupnost - v moža in ženo>
Tudi ti si sad take ljubezni dveh» ki sta se nekoč na svoji življenjski poti srečala in se vzljubila ter dala življenje novemu bitju!
Prav taka ljubezen bo nekoč vzklila tudi v tebi! Pred to zrelo ljubeznijo pa te čaka doba pričakovanja in iskanja prave, resnične ljubezni.
Kaj je resnična ljubezen?
Resnična ljubezen med fantom in dekletom je po eni strani podobna pravemu, resničnemu prijateljstvu, kakršno srečujemo v mladosti. To niso več tista prijateljstva iz otroštva, ki nastanejo ob skupni igri, na skupni poti v šolo med mnogimi vrstniki. Mladostna prijateljstva so globlja in trajnejša. Prijatelja ali prijateljici povezuje to, da čutita in mislita v mnogočem enako, da sta si po značaju in zanimanju sorodna, da se res razumeta, si zaupata in sc lahko zaneseta drug na drugega. Drug za' drugega sta pripravljena marsikaj storiti, vse dobro bi si najraje delila. Kadar je komu od njiju težko, potoži prijatelju, ki ga razume in z njim sočustvuje - in življenje je spet lepo.
Mlada prijatelja sta težko drug brez drugega. Če sta dalj časa narazen, si pišeta dolga, zaupna pisma. Ko se spet srečata, si imata toliko povedati!
Podobno je tudi pri pravi ljubezni.
Mnoga mladostna prijateljstva ostanejo živa vse življenje. Tudi prava, resnična ljubezen traja ponavadi vse živjjenje.
Marsikatera prijateljstva v tvojih letih pa ne trajajo dolgo. Lahko je bila medsebojna skladnost le začasna, morda samo navidezna. Zato se je' prijateljstvo razdrlo.
Tudi marsikatero mladostno ljubezen doleti ista usoda. Všeč sta si, privlači ju lepa zunanjost, pa se zaljubita drug v drugega. Vendar v tej njuni ljubezni manjka globlje razumevanje in medsebojno ujemanje. Ljubezen je zagorela in kmalu - dogorela. Kadar spoznamo, da jc bila idealnost drugega samo videz, da smo se pri njem zmotili, tudi čustva hitro zamrejo.
S
Republiška zveza prijateljev mladine bo organizirala srečanje slovenskih pionirjev v Trnovskem gozdu — Kurirčkova pošta na Dolenjskem
(Nadaljevanje s 1. strani)
Republiška zveza prijateljev mladine bo v vseh večjih središčih Slovenije organizirala posvete, na katerih se bodo pogovorili o enotnem programu praznovanj. Tak posvet je bil te dni. v Novem mestu. Udeležili so se ga zastopniki OZDPM in občinskih združenj ZB Novo mesto, Trebnje, Sevnica, Krško, Brežice, Kočevje, Ribnica, Črnomelj in Metlika. Na posvetu so se pogovorili o pomembnejših akcijah slovenskih pionirjev: o proučevanju krajevne zgodine NOB pod naslovom „Ljudska vstaja v mojem kraju“; o tem bodo pisali pionirji (ob pomoči ZB in vzgojiteljev) v šolah in bodo ustanovili zgodovinske krožke pri pionirskih organizacijah, ki bodo naloge s tega področja študijsko obdelali in nato sodelovali na drugem srečanju pionirjev zgodovinarjev 25. in 26. junija v Kamniku. Ti krožki bodo stalna oblika proučevanja vsega gradiva o NOB, njihovo delo na šol^ pa bodo usmerjala tudi občinska združenja ZB po svojih komisijah ter KOŽB, ki bo mentor krožkov v odredih.
Na zletu pionirjev v Trnovskem gozdu, ki bo 19. junija v kraju Mala
Lažna blizu Lokev, pričakujejo okrog 10.000 slovenskih pionirjev skupaj z borci in komandanti IX. korpusa, ki bo pokrovitelj tega srečanja. Prireditelji bodo vsem udeležencem poslali posebne knjižice o bojih Primorske v NOB.
Kurirčkova pošta, ki bo letos že desetič zaporedoma, bo od 5. aprila do 20. maja prekrižarila vso Slovenijo. Na Štajerskem bodo kuričkovo pošto začeli z oznako S v Mariboru, na Gorenjskem z oznako G v Dražgošah, na Primorskem z oznako P v Cerknem, na Koroškem pa v Šoštanju. Dolenjski pionirji jo bodo poslali s Frate z oznako TV.
Na posvetovanju so se dogovorili, da bodo v tej pionirski akciji sodelovale tudi vse družbeno-politične organizacije iz vseh devetih občin.
Kurirčkova pošta na našem območju bo šla s Frate^kjer bo večje slavje, nato pa skozi Žužemberk do Dobrave, kjer bo 6. aprila predaja torbe in čestitk za maršala, trebanjski pionirji pa jo bodo nato predali dalje mirenskim, ki jo bodo ponesli do Mokronoga, Trebelnega in Smar-, jete. Tam jo bodo novomeški pionirji predali pionirjem iz krške občine. Kurirčkova pošta bo potovala tudi skozi brežiško, črno-
I
Uspešen začetek leta
Razgibano delo brežiške mladine v februarju
Franci Kene, predsednik občinske konference ZMS v Brežicah pravi: ,^četi je treba takoj! Kdor odlaša, je vedno prepozen. Do pomlad moramo opraviti še kopico nalog/*
Občinsko mladinsko vodstvo je v februarju organiziralo dve pomembnejši akciji, W sta med mladimi imeli velik odmev. To sta bili: seminar za vodstva aktivov in ustanovitev dveh novih mladinskih aktivov, s čimer so v mladinsko organizacijo pritegnili več kot 200 mladih.
Dvodnevnega seminarja za vodstva aktivov, ki je bil pred kratkim v Šmarjeških Toplicah, se je udeležilo 46 mladincev. Predavala sta pred-^dnik republiške konference ZMS Živko Pregl in direktor Zavoda za šolstvo - enota Novo mesto, Miroslav Vute. Mladi so po končanem seminarju povedali, da so bili s predavanji zelo zadovoljni in da jim bo znanje, ki so si ga tu pridobili, v veliko pomoč pri delu v aktivih.
Na pobudo občinske konference ZMS so v februarju ustanovili dva nova mladinska aktiva: aktiv na srednji trgovski šoli, ki šteje okrog 160 mladih, in aktiv v podjetju Agraria, v katerega je vključil okrog 60 mladincev.
Trenutno se brežiško mladinsko vodstvo ukvarja z dvema nalogama. Pripravljajo se na regionalni zbor mladih samoupravljavcev, ki bo 14. marca v Krškem za občine Brežice, Krško in Sevnica, razen tega pa pripravljajo tudi problemsko konferenco o položaju vajencev, ki jih je v občini okrog 400.
maljsko, metliško, kočevsko in ribniško občino.
Organizatorji pričakujejo, da bodo v vseh akcijah še posebno pa v kurirčkovi pošti pomagali pionirjem tudi borci, saj bodo akcije vsebovale tudi naloge iz streljanja in prve pomoči. Razen tega bodo s svojim pripovedovanjem oživili dogodke iz NOB, kar bo pionirjem prav gotovo v pomoč pri razumevanju zgodovine NOB v šoli.
MARJAN TRATAR-UCO
TELOVADNICA VEDNO ZASEDENA
Največji prostor na Vinici je telovadnica v šoli, kjer imajo otroci telovadbo, razen tega so tam razne proslave, prireditve in sestanki. V letošnji zimski sezoni je bilo v tem prostoru rekordno število obiskoralccv. Vse od srede decembra dalje je bila dvorana vsako nedeljo zasedena in običajno nabita do zadnjega kotička. Po krajevni konferenci SZDL so bila štiri nedelje zaporedoma dopoldne in popoldne predavanja iz obrambne vzgoje civilnega prebi-.valstva, nato je bil roditeljski sestanek, sledili pa so redni letni občni zbori borcev, prosvetnega društva, Rdečega križa itd.
F. P.
KOCEVJE: poživiti STRELSKO DEJAVNOST
Pred dnevi je bil občni zbor občinske strelske zveze Kočevje. Iz izčrpnega poročila o delu strelcev v občini je bilo razvidno, da ni tako živalme dejavnosti v strelskih društvih, kot je bila včasih. Zveza je sicer priredila nekaj tekmovanj z zračno puško, usposobila pa je tudi strelišče. Delegati so se v glavnem strinjali, da so delno tudi sami krivi za mrtvilo, ker so popustili z delom, čeprav so za strelstvo v Kočevju dobri pogoji. Končno so ugotovili, da se da z dobro voljo marsikaj narediti. Začeli bodo znova in k delu pritegnili zlasti mladino. A. ARKO
Spet so zmagali Slaki
1. »Visoko niad oblaki«, Slaki — 36 glasov
2. »Obriši suze, draga«, 6. Stefanovič — 35 glasov
3. »Više nećeš biti moja«, K. Slabinac — 14 glasov
4. »San Bernardino«, Christie — 13 glasov
Priljubljeni slovenski ansambel je zmagi tokrat sicer samo z enim som pred prav tako priljubljenim Bobo Stefanovičem, vendar zmaga je njegova. Ko smo ugotavljali, ka-
»Vemo, kaj hočemo, ________________toda...«	___________
Zakaj mladi odhajajo iz Ribnice? — Kdo ostaja doma? — Kakšno naj bo mladinsko vodstvo?
Franc Ponikvar Je član predsedstva ribniške mladine in predsednik mladinskega aktiva v tovarni Inles, ki je vključen tydi v ,Akcijo 75“.
-	Kako poteka „Akcija 75“ v vašem kolektivu in koliko je že narejenega?
„Imeli smo že več predavanj, med drugim o razvojnem načrtu podjetja, za kar je bilo med mladinci izredno zanimanje, sedaj pa pripravljamo še razgovor o stanovanjski problematiki mladih v podjetju, kar je tudi eno izmed najbolj perečih vprašanj naših mladincev. Prihajajo namreč iz šol ali od vojakov, se zaposlijo, stanovanja pa ne morejo
dobiti. Veliko jih zaradi tega odhaja drugam, pretežno šolana mladina, v Ribnici pa ostaja kmečka mladina z velikokrat niti nedokončano osnovno šolo
-	nekvalificirana delovna sila. O tem se bomo morali pogovoriti z vodstvom podjetja in drugimi odgovornimi v občini.
Trudimo se, da bi tudi naš aktiv dosegel v ,,Akciji 75“ čim-boljše uspehe, vendar imamo težave, ker ne najdemo skupnega prostega časa. Delamo v izmenah, zato nam ostaja prosta le sobota, takrat pa ima veliko mladincev tudi delo doma, saj je pri nas zaposlene veliko kmečke mladine iz okolice, ki se po končanem delu vozi domov. Razen tega tudi nimamo svoje sobe in je tu še vprašanje prostora."
-	Ali je stanovanjsko vprašanje edino, kar sili'mlade, da odhajajo drugam?
„Doma ostaja največ kmečka mladina. Potrebovali bi šolo, ki bi mlade zadrževala doma in jim omogočila potrebno izobrazbo ter pozneje tudi zaposlitev. Potrebno bi bilo večje izobraževanje mladih v različnih večernih šolah, kot je to v drugih mestih, razen tega pa tudi močnejše mladinsko občinsko vodstvo. Ce hočemo, da bo mladina naredila nekaj tudi tu v Ribnici, bi mladinska občinska konferenca nujno potrebovala stalno zaposlenega sposobnega mladega človeka, ki bi znal mlade zainteresirati za različne oblike dejavnosti in tildi usklajevati delo v aktivih ter se truditi, da bi k temu pritegnili večino mladih. V vaseh je namreč še veliko mladine, ki pa ni organizirana, pa bi bila pripravljena delati, če bi jo znali pritegniti.”
teri ansambel je bil v naši lestvici največkrat med prvimi, se je pokazalo, da so bili to prav Slaki. Tudi po vaših pismih sodeč, v katerilf* nam sporočate, da najraje poslušate ta ansambel in jim pošiljate pozdrave, lahko trdimo, da večina naših bralcev daje prednost domači narodni glasbi pred zabavno.
Morda še ne veste, da je nekako pred mesecem dni izšla tudi prva plošča „Fantov z vseh vetrov“ z naslovom „Na Otočcu“, ki jo že prodajajo v naših trgovinah. Na plošči tega vokalno instrumentalnega ansambla so štiri skladbe.
Tokrat so bili izžrebani:
1. Zlatka Oberstar, Koprivnik 36, 61333 Koprivnik pri Kočevju,
2. Ivanka Leščanec, Božakovo 23,68330 Metlika,
3. Drago Janc, Gorenje Vrhpolje, 68310 Šentjernej.
Plošče so darilo Mladinske knjige iz Novega mesta.
SENOVO
Mladinski aktiv v obratu tov^ne Lisca šteje čez 80 članic, izmed katerih jih veliko šc ni starih 17 let. Najbolj se udejstvujejo v ^ortu, veliko pa jih sodeluje tudi v dramski sekciji. Kljub temu bi mladinke lahko pokazale veliko večje uspehe. Delna krivda za nedelavnost pa ni samo v oddaljenosti do doma, ampak tudi v neizkušenem oziroma premalo sposobnem vodstvu aktiva.
NOVO MESTO Glasbena sekcija Kluba mladih je organizirala v soboto, 27. februarja, mladinski ples v Domu JLA. Igral je znani ansambel Faraoni iz Izole. V nedeljo ob 18. uri pa so v prostorih kluba organizirah glasbeni večer. Mladi so ob komentiranju Draga Vovka poslušali naj novejše plošče in plesali. Glasbena sekcija bo podobne večere na željo organizirala tudi v bodoče. K poslušanju vabi tudi mladino iz drugih krajev.
Zadnje leto je na novomeški gimnaziji zelo veliko zanimanje za Planinsko društvo. V zadnjem času se je število članov povečalo kar za 60. Februarja so organizirali dva smučarska izleta na Krvavec, 6, marca pa nameravajo organizirati izlet na Peco. Vodstvu društva pri organizaciji izletov zelo pomaga avtobusno podjetje Gorjanci ki nudi avtobusne vožnje po zelo ugodni ceni.’^
STRAŽA
Med mladinci v tovarni Novoles, ki tudi sodeluje v „Akciji 75“ je veliko zanimanje za možnosti izobraževanja na delovnem mestu. Mladi, ki so prišli iz šol, bi si radi pridobili vigo kvalifikacijo, ker menijo, da bi moralo njihovo znanje na delovnem mestu rasti, saj so od tega odvisni tudi osebni dohodki. Po končani akciji nameravajo izdelati načrt izobraževanja, hkrati pa poiskati možnosti za večkratne kolektivne zabave. Ker delajo v izmenah in v med seboj oddaljenih posameznih obratih, zelo redko najdejo čas za skupne sestanke ali družabne prireditve. Zato bi radi čimprej dobili svojo sobo ali klubske prostore, v katerih bi se v prostem času sestajali.
SEVNICA
Med sevniško mladino je zadnje čase občutno poraslo zanimanje za dejavnosti Ljudske tehnike in drugih mladinskih organizacij. Ker ima vsaka izmed organizacij svoje težave, posebno zaradi pomanjkanja sposobnega vodstva, se bo občinsko mladinsko vodstvo zavzelo za bolj organizirano delo. S tem, upajo, b(^o zaživele tudi nekatere druge organizacije, ki so zadnja leta popol noma zamrle.
BREŽICE
V „Akcijo 75“ je vključen tudi aktiv Tovarne pohištva, vendar se doslej ne more pohvaliti z večjimi uspehi. Po mnenju občinskega mladinskega vodstva so mladinci zelo neresni in kažejo za delo zelo malo zanimanja- Več kot polovica zaposlenih mladincev ima le nedokončano osnovno šolo, razen tega ^ tudi premalo mladinske zavesti.
V brežiški občini je 12 vaških aktivov, izmed katerih pa se niti eden ni prijavil za sodelovanje v republiScem tekmovanju za najboljši va!^i mladindci aktiv. Vaška mladina je pretežno zaposlena in se sestaja le ob sobotah, razen tega je največ zanimanja za zabavno-kultur-no dejavnost in za šport.
DOLENJSKE TOPLICE
Pred kratkim je bil v Dolenjskih Toplicah dvodnevni seminar za mlde komuniste iz občin Metlika, Črnomelj in Novo mesto. Udeležilo se ga je 25 mladih komunistov, ki so poslušali predavanje o spremembah v našem družbeno-političnem in ekonomskem sistemu, o religiji ter o metodah političnega dela. Čeprav je bil, seminar dobro pripravljen, pa mladi niso bili zadovoljni, ker je bil program prenatrpan s predavanji, ostalo pa je premalo časa za razgovore. Bili so mnenja, da so take oblike seminarjev potrebne, vendar bi morali uvodoma udeležence seznaniti z določenimi stališči in vsebino predavanj.
LOT
NAJ
Ta teden sem najraje poslušal(a) melodijo:
Ime in priimek
Kupon
marca
POTA
msvnf
ŽRTVE POLEDICE - Štiri prometne nesreče so se pripetile 23. februarja'zaradi hude poledice, ki je bila ta dan na vseh cestah na območju novomeške UJV. Hujša nesreča je bila na avtomobilski cesti pri Jezeru, kjer je Ljubljančan Ivan Kranjc s tovornjakom zadel tovornjak Alojza Draba iz okolice Stične.
ZALITA POLNOLETNOST -Metliški miličniki so 26. februarja pridržali do iztreznitve komaj 18-letnega Jožeta Režka z Radoviče. Svojo polnoletnost je „dokazoval“v točilnici samopostrežne trgovine Mercator, izzivsd na pretep in razbijal kozarce.
TEPEŽ ,J»RI MARICKI" - V gostilni „Pri Marički** v Bučni vasi sta se 28. februarja stepla Jože Ljubi iz Ždinje vasi in Jože Hrovat iz Novega mesta. Ljubi ima poškodbe na glavi, prvo pomoč pa so mu dali v novomeški bolnišnici. Pretepača se bosta zagovarjala pred sodnikom za prekrške.
NI SE ZNAL OBVLADATI - 27. februarja zvečer so novomeški miličniki pridržali do iztreznitve Vlada Manojloviča iz Novega mesta, ker se je v Domu JLA nedostojno vedel, izzival na pretep in med tepežem poškodoval nekega občana. Prijavih ga bodo sodniku za prekrške, kjer bo moral za to dejanje odgovarjati.
POŽAR V ZIDANICI - 26. februarja popoldne je izbruhnil požar v zidanici Janeza Švajgerja iz Črnomlja. Pri zidanici, ki stoji v Rodinah, je Švajger požigal suho travo.
' Ogenj se je razširil na kup suhih smrekovih odpadkov, od tam pa preskočil na zidanico. Slamnata streha je popolnoma zgorela, da je škode za okoli 9.000 din.
NI VERJEL V POŠTENJE - V pretekli številki Dolenjskega lista smo poročali, da imajo na postaji milice v Kočevju žensko uro, ki je bila najdena pri NAMI. Lastnica je prišla takoj, ko je prebrala objavo, ponjo. Povedala je, da izgube ni prišla prijavit na postajo milicc zato, ker so jo znanci pregovorili, naj s prijavo ne izgublja časa, ker ni več takih poštenih ljudi/ da bi najdeno uro vrnili. Ker ni verjela v poštenje, bi ostala kmalu brez ure. Poštena najditeljica ure pa je bila Kristina Terkovnik iz Željn 18.
RAZBIJAL JE - 27. januarja po
20.	uri je v gostilni „Rog“ v Kočevju pijan razbijal in se nedostojno vedel Vlado Žurga iz Kočevja, Ljubljanska cesta 6. Miličniki so ga privedli na postajo milice in ga kasneje izpustili. Zagovaijal se bo pred sodnikom za prekrške.
NI PRIJAVIL NESREČE - 28. februaija ob 10. uri je bila postaja milicc Kočevje obveščena, daje ob Ljubljanski cesti skrit karamboliran avto NM 111-60. Avtomobil je precej poškodovan, saj seje na križišču Ljubljanske in Kolodvorske ceste prevrnil na streho.
-RAZPRAVA O' CESTNI TRAGEDIJI IZ MRTVIC KONČANA
Voznik renaulta RtO Šuštar obsojen
Novomeško okrožno sodišče na kraju nesreče zaslišalo priče in prometnega izvedenca — Obtoženemu ključavničarju iz Hrastnika krivda dokazana — Sodba: leto in šest mesecev strogega zapora — Redek primer
24. februarja je ponovno sedel na zatožno klop 314etni Franc Šuštar, ključavničar iz hrastniške steklarne, obtožen hudega ogrožanja javnega prometa. Ko je 3. septembra lani proti večeru peljal funkcionarje hrastniškega rokometnega kluba s tekme v Brežic^, je na avtomobilski cesti pri Mrtvicah z renaultom R-10 zavil na levo in treščil v morris zagrebške registracije. Trčenje je bilo katastrofalno: vozili sta zgoreli, pet oseb-pa je zaradi tega umrlo.
Na prvi obravnavi pred novomeškim okrožnim sodiščem 11. februarja je Šuštar trdil ga je tragičnega dne zadel morris zagrebške registracije, ki naj bi se bil pripeljal iz iste smeri kot renault. Zaslišani priči sta izpovedali vsaka svojo verzijo, zato sodišču ni preostalo drugega.
kot da razpravo preloa in zasliši nove priče deloma kar na kraju dogodka.
Pred pričetkom nadaljevanja razprave 24. februaija se je to tudi zgodilo. Odpeljali so se v Mrtvice, kjer so dogodek ponovno rekonstruirali in tam zaslišali dve priči nesreče.
Zakaj ste šli na milico?
Kaj je resnica o prometni nesreči v GotnI vasi? Pismo Tatjane Vidovič in odgovor UJV
11. februarja smo v Kroniki nesreč poročali tudi o prometni nesreči, ki se je zgodila 7. februaija v Gotni vasi. Tatjana Vidovič iz Črnomlja, udeleženka v tej prometni nesreči, nam je poslala pismo, v katerem med drugim pravi;
„Ni mi znano, kdo' daje podatke za omenjeno rubriko, želim pa o tem dogodku povedati resnico. Ni res, da meje hotel Stanko Goršin, ki je trčil v mojo škodo, tedaj prehiteti. Prehitevanje se da zvečer pri prižganih lučeh na vozilih' prav dobro opaziti. Tudi ni res, da bi tedaj prihajalo nasproti drugo vozilo. Ce bi držalo, da bi Goršin res zavrl in se umaknil na desno, bi bila razbita leva stran avtomobila. To pa ni res, ker je moje vozilo poškodovano zadaj na sredini. Torej je več kot očitno, da je mogel Goršin voziti le za menoj, ne da bi me prehiteval.
Lastnik vozila, ki ga je vozil Goršin, Alojz Staniša je predlagal poravnavo brez milice in ni bil navdušen za to, ker sem poklicala prometne
organe. Dejal je: ,JCaj ste šli na milico, zdaj bo pa fant ob 20 do 30 juijev! Ali pa se je voznik zavedal, kaj bi se zgodilo, če bi bil pred njim namesto mojega vozila pešec? “ Pismo Tatjane Vidovič so prebrali na novomeški UJV in povedali tole; „Objavljeno je bilo le, da se je nesreča zgodila. Miličnika, ki sta jo obravnavala, sta našla že spremenjeno stanje: avtomobila sta stala na dvorišču Drenikove gostilne v Gotni vasi. Zapisnik sta naredila po pripovedovanju obeh prizadetih strank. Na podlagi tega je novomeška postaja milice predlagala sodniku za prekrške uvedbo upravnokazenskega postopka, v katerem bo Vidovičeva sodelovala kot priča in bo tudi tam lahko povedala vse, kar navaja v pismu.**
Svoje mnenje je dal na kraju dogodka tudi izvedenec za take primere dr. inž. Milan Muršič iz Ljubljane. Razlogi za to, zakaj se je zgodila nesreča, so bili na dlani, hkrati pa ovržena inačica, naj bi bil morris pripeljal za renaultom. Obramba obtoženca je^s tem izgubila močan argument v zagovoru. V razpravni dvorani se je zatem nadaljevala razprava po običajnem postopku. Sodišče je naposled Šuštarju odmerilo kazen: leto dni in šest mesecev strogega zapora.
Z razpravo na novomeškem okrožnem sodišču in odmero kazni je dobil tragični dogodek iz Mrtvic svoj epilog. Vse je pojasnjeno in razčiščeno, pravici je zadoščeno. Kljub temu pa ta primer še dolgo ne bo šel v pozabo: v analih sodišča bo ostal kot eden redkih primerov, ko je moralo sodišče zaslišati priče na kraju dogodka, ljudje pa bodo govorili, da je bila to katastrofa leta, če ne desetletja.
PREGLASEN V GOSTILNI -Miličniki iz Dolenjskih Toplic so 23. februaija zvečer pridržali do iztreznitve Martina Sekulo z Uršnih sel, ker je v domači gostilni razgrkjal.
KOMAJ SO JO REŠILI - 27. februarja zjutraj je začela v Dragi pri Šentrupertu goreti hiša Jožefe Do-lenšek. Ogenj se je razširil iz dimnika, kjer se je vnel tram. Požar je hišo uničil, z njo pa tudi osebne stvari lastnice. Škode je za več kot
15.000	din, hiša pa je bila zavarovana za 10.000 din. Dolenškova je že več mesecev ležala bolna na postelji. Požrtvovalni sosedje, so jo iz goreče hiše rešili in jo odpeljali v novomeško bolnišnico.
Čatež: otrok obležal,
AVTO NA STREHI - 20. februarja je Marjan Horžen iz Zgormih Skopic, pred gostilno Grič na Čatežu ob Savi zbil Zlatico Surčič s Čateža, ko je stekla pred avtomobil. Voznik je močno zavrl, nesreče pa ni mogel preprečiti. Po trčenju se je avtomobil prevrnil na streho. Ranjeno Zlatico so odpeljali v brežiško bolnišnico.
MOKRICE: AVTO V DREVO, SOPOTNICA V BOLNIŠNICI - 20. februarja opolnoči je Zlata Muhare-mović iz Bosanskega Broda v Mokricah zapeljala avtomobil s četrtoraz-redne ceste v jarek, vozila 25 m po njem, nato pa treščila v drevo. Sopotnica Fikreta Jakupovič iz Bosanskega Broda je bila huje ranjena, odpeljali pa so jo v zagrebško bolnišnico. Gmotno škodo so ocenih na
5.000	din.
METLIKA: PRI HOTELU V ŽELEZEN DROG - 1. marca je na Cesti bratstva in enotnosti v Metliki zaneslo fička, ki ga je vozil Marjan Matekovič. Na ovinku pred hotelom je avto zavozil na pločnik in treščil v železen drog javne razsvetljave. Ranjena sta bila voznik in sopotnik Slobodan Udovičič. Škodo so ocenili na 10.000 din.
BUCNA VAS: TRČENJE MED SREČANJEM - 28. februarja zvečer je na ovinku v Bučni vasi zaneslo avtomobil, ki gaje vozil Milan Šinkovec iz Novega mesta. Zadel je avtomobil, ki ga je naproti vozil Anton Kumelj in Male Bučne vasi. Škodo so ocenili na 4.500 din.
NOVO MESTO: PRI SAMSKEM DOMU V OGRAJO - 28. februarja se je Alojz Šinkovec iz Cegelnice peljal po Ljubljanski cesti iz Novega mesta in pri samskem domu SGP Pionir treščil v ograjo. Odneslo ga je na avtobusno postajališče. Škodo so ocenili na 4.000 din.
BRUNA VAS: MOPEDIST IN SOPOTNIK POLOMLJENA - 27. februarja zvečer je Vinko Pelko iz
humoreska
Mladostni spodrsljaji
Peterica fantov brez zaposlitve je trikrat vlomila v Dolenjkino skladišče zaradi hrane — Zborno mesto so imeli v čolnarni na Loki
D. G. in D. S. iz Novega mesta. J, F. iz Straže, S. F. iz Malega Lipja in A. D. iz Brezja pri Trebelnem so se 12. februarja na novomeškem okrožnem sodišču zagovarjali,, ker so lanskega septembra dvakrat uspešno in enkrat neuspešno vlomUi v Bršlinu v skladišče trgovskega podjetja Dolenjka.
Prvič so odnesli za 290 din najrazličnejših jedil, drugič pa za 810 din, obakrat skozi streho. Ko so prišli še tretjič, jih je prepodil nočni čuvaj.
Obtoženi so bili takrat stari 18 do 22 let, nihče ni imel zaposlitve, zbirali pa so se v čolnarni ob Krki v Novem mestu, kamor so prinašali tudi plen. Čolnarna jim je bila zavetišče, saj so v njej tudi prespali.
Sodišče jih je obsodilo na zaporne kazni od 2 do 14 mesecev zapora. Štirim obdolžencem je sodišče pri odmeri kazni upoštevalo okoli-
ščine, v katerih so zašli na stran-pota, pri J. F. pa poleg tega tudi dejstvo, da tretjič ni hotel na vlomilski pohod, ker se je malo prcdtem zaposlil, zato jim je kazni pogojno odložilo za čas od enega do štirih let.
Nepogojno kazen je dobil S. F., ki je sodeloval le pri nedokončanem dejanju. S. F. edini med obtoženimi ni pokazal trohice iskrenosti, ni pri-zni dejanja v celoti in je valil krivdo na druge; poleg tega je bil štiri dni pred zadnjim vlomom v skladišče „Dolenjke** na občinskem sodišču obsojen na tri mesece zapora zaradi prejšnjih podobnih dejanj.
0
4
4	Fido Ogrizek je bil po dolgem
5 času spet ves iz sebe. Prebral je ^ namreč naj novejši članek o tem, ^ da je treba premagati težave, v
katerih se je znašlo gospo-^ darstvo. Sklenil je, da se tudi J sam utrdi in poboljša. Potrudil
0	se bo posnemati prizadevna pod-^ jetja in zagotovo bo uspel.
4	„Ga boš kozarček? **
J	,JJe pijem več, niti	kaplje!**
^	.3eži, beži, šema! Si se po-
4 babil, revše? **
^	„Sam se tako odločil	.. .**
J	„Norec. Le čemu?	Stopi	in
5 pij!**
^	Beseda je dala besedo in Fido
4 se je res znašel v gostilni. Najprej ^ kozarček, nato drugi in tretji, pa ^ je začelo kar samo teči. Noč se ^ je umaknila zori, ko jo je Fido 4 primahal do domačih vrat. Spa-^ nec ... in potem hud maček.
^	,JCje si, sveta obljuba, kje lep-
4 ša pot? ** se je spraševal in vno-
4 vič, še trdneje sklenil, da bo od-J slej bolje.
^	„Huš, huš, mraz pa tak! Greš
^ na požirek? **
 5___________________
Obljuba
,JMe, res ne .. .**
,JJe bodi reva. Te spet baba pesti? **
,,0, to pa ne,** je odločno zanikal in stopil.
Vesela družba je bila tam. Modrovali so o vseh mogočih rečeh, in spet je bilo jutro, ko je našel toplo posteljo. Spet spanec in spet .maček, to pot še hujši. Uvidil je, daje slabič, in prelistal je jutranjik, da bi našel kaj spodbudnega. Končno mu je pogled obvisel na debelem naslovu: Kljub vsemu rekorden razkorak med uvozom in izvozom ... Obraz se mu je razlezel in globoko si je oddahnil. Prebral je drugič, petič - vedno isto. In obšle so ga nove moči. Saj sploh ni skrenil s poti! Saj vendar posnema - kot je svečano obljubil
-	prizadevna podjetja in - ne dr5^ obljube.
Tako ugotovitev je spodobno proslavil, slavje pa je končal v mestnih zaporih, kjer so ga zaradi razgrajanja in pretepa pridržali do streznitve.
JAKA PRAVIČNIK
V	svojem poklicu sem star mojster, in če kaj vem, vem, ali bo kaj iz kakega zelenca. Za oceno mi zadostuje samo en pogled. To je neke vrste občutek, instinkt. Pogledam in vem.
Zato sem, ko so pripeljali Martina Samsona, da bi delal z Piano, takoj vedel, da ni za nas.
O,	bil je lop. Visok, prijeten, uglajen mladenič, lepe zunanjosti, mehkega glasu. Kategorija
-	bomboni.
-	Marty - sem dejal - življenje kriminalca ni zate. Poslušaj me. Takšnim, kot si li, vlomi nikoli ne uspejo. Smolo imaš. To čutim.
Ni uboga! mojega nasveta. In nič mu ni uspelo. Že pet let je več v kehi kot zunaj. Vedno so ga prijeli, kot kukavica vedno pogleda iz ure, da napove čas.
Bil sem prepričan, da tako ne more več iti. Skušal si bo zamisliti kak zares velik posel in se bo pahnil v ječo - za vedno.
Spet sem imel prav. Zakopal se je - do groba. Zgodilo pa se je takole:
Marty se je prekvalificiral v strokovnjaka za operacije po hotelih. Lahko delo, če imate močne živce, lepo obnašanje in -srečo. Marty je imel vSe - razen zadnjega.
Pride v hotel okoli devetih zvečer, oblečen v večerno obleko, in pravi vratarju, da išče tega in tega, ‘iz te in te sobe. Vratar telefonira v sobo, in če gosta ni tam, gre Marty na delo. Sicer pa se dela, kot da bo šel gor do gosta, toda že v prvem nadstropju spremeni smer.
Naslednji večer - isti trik.
samo v drugem hotelu.
Tako je prišel na vrsto tudi hotel Galaxy. Marty je sedel za točilno mizo, počasi pil in čakal, da bo ura devet. Za točilno mizo ni bilo nikogar več, razen krasne plavolaske, take vrste, ki so mu bile nenavadno všeč. Na srečo je delal, pri delu pa ga ženske niso zanimale.
Točno ob devetih je stopil k vratarju in ga prosil, če pogleda, ali je gospodična Eva Delamain v sobi 303. Seveda je ni poznal. Prebral je njeno ime v knjigi gostov pred dvema dnevoma.
Stranskega izhoda nikjer. Moral se je skriti za zaveso pri oknu v spalnici. Ni bil grobijan. Raje bi se izmazal brez hrupa. Zato se je odločil, da počaka.
Vstopila je oseba, ki je sploh ni pričakoval. Dekle je sleklo plašč, pogledalo v kopalnico in vključilo gramofon. Soba se je napolnila s tiho, opojno glasbo, kot v vzhodnih pravljicah.
Marty še ni videl bolj ljubkega bitja. Že se je kesal, da si je prav njo izbral za žrtev. Toda kaj hočete, takšno je delo. Upal je, da bo kmalu legla in zaspala. Tedaj
zavese, za katero je stal naš fant.
- Prej ko slej le mora spat -se je tolažil Marty.
Dekle je izvleklo iz nedrij zlato verižico z ogromnim rdečim kamnom na koncu. Obračala ga je v roki in njegov bleščeči sijaj je omamljal njegove oči.
Dekle, ki se ziblje, piton okoli njenih ramen in ta kamen ... Marty je čutil, kako se njegovo telo rahlo giblje po taktu glasbe.
Nenadoma - klik! Igla je zdrsnila .s plošče. Dekle je nehalo plesati in rekla:
- Ven!
ŠARMANTNO DEKLE
-	Žal mi je. Ne oglasi se, -se je ljubeznivo priklonil vratar.
Marty se je zahvalil - od srca. In stopil pred dvigalo.
V	sobo 303 je prišel brez posebnih težav. Hodnik je bil prazen. Našel je bogato opremljen apartma - kopalnico, salon, spalnico. Na mizi - velik šopek rdečih nageljnov ter steklenica viskija.
Začel je preiskovati spalnico. Tam je našel nezakljenjeno škatlo, polno nakita - zadosti, da bi živel leto dni. Tu so tudi srebrna tobačnica, vžigalnik in sveženj čekov, ki jih je vedno lahko zamenjati.
Marty je pospravil plen v žep in samega sebe počastil s kozarčkom viskija na zdravje dobrega posla. Tisti hip je zaškripal ključ v ključavnici.
bi se lahko po tihem izmuznil.
Ni imel sreče. Namesto da bi šla spat, je dekle zamenjala ploščo in izvlekla izpod postelje pleteno košaro.
-	Umazano perilo - je pomislil Marty. Zaradi tega košare prej tudi ni odpiral, ko je preiskoval sobo.
Dekle je dvignila pokrov in Marty bi bil kmalu padel skozi okno, tako je bil presenečen.
Si	lahko mislite, kaj je vzela iz košare? Ne boste verjeli, pa je le res. Iz košare je vzela kačo. Da, kačo. Ne kakšne majhne. Nasprotno, bila je dolga najmanj dva metra in zelenosiva, gibka in spolzka ... piton.
Nato si je dekle ovilo kačo okoli vratu in telesa ter se tako zibalo ob zvoku vzhodnjaških piščali. Pogleda ni odmaknila od
Marty je ubogal. Obstal je pred njo.
- Veste, kdo sem? - ga je vprašala.
- Eva Delamain - je odgovoril kot robot.
- Eva Delamain, hipnotizer in iluzionist. Hipnotizirala sem vas in niti premakniti se ne morete od tod.
Marty je skušal hoditi - zaman.
- Sedaj ste v moji oblasti -seje nasmejala. - Videla sem vas v baru. Ko ste odšli, mije vratar rekel, da me nekdo išče. Opisal vas je. Zato sem šla gor, da vidim, kaj hoče neznanec od mene. Vi pa niste samo neznanec, vi ste tudi lopov. Lopovi pa morajo biti kaznovani, kajne?
- Prav imate, - je zamrmral.
- Potem vas bom kaznovala, je nadaljevala. - Cujte, dajte na posteljo vse stvari, ki ste jih ukradli, in se potem zgubite od tod! Ne bi rada imela opravka s policijo, ker potujem v Pariz in vas bom kaznovala na drug način. Recimo: ko boste prišli dol, boste šli do bazenčka v sredini hotelske veže, stopili boste v bazen in sedeli v vodi pet minul. Ste razumeli?
Marty je pokimal. In napravil je, kot je rekla. Vrnil je plen in stopil na hodnik.
Samo minuto pozneje je hotelska veža oživela. Gostje so se smejali moškemu, ki je oblečen sedel pod vodometom. Prišel je tudi policaj in Martyju ukazal, naj pride ven. Ni ga ubogal - to je storil šele po petih minutah. Tedaj je nekaj v njegovi napravilo klik! in spomnil se je, kaj se je zgodilo zgoraj v hotelu.
In to je konec. Marty je stal sredi hotela popolnoma moker, ljudje pa so ga gledali kot na razstavi.
Potem pa še enkrat - klik! in Moral e kupiti dva ducata rdečih nageljnov. Stopil je v dvigalo in spet odšel do sobe 303, za sabo pa je puščal mokro sled. Potrkal je. Ko je prišla Eva, ki je dal-cvetje in rekel:
- Gospodična, vaša lepota in talent sta me osvojila za vedno. Kamorkoli greste, grem za vami.
- Vstopite raje in slecite to mokro obleko, medtem pa vam bom nalila viski.
Marty je nazadnje - enkrat -le imel srečo!
Šentjanža vozil tovornjak od Mokronoga proti Tržišču. Pri Bruni vasi je mopedist Jože Umek iz Zgornjih Mladetičev nasproti pripeljal sopotnika Franca Berka. Mopedista je med srečanjem zaneslo v zadnje to-vornjakovo kolo, nakar sta s sopotnikom obležala v jarku: Umelc z ranami na glavi in zlomljeno ključnico, Berk pa z zlomljeno nogo, odpeljali so ju v bolnišnico.	*
PODTURN: AVTOBUS Z DELAVCI V HIŠO - Na poledeneli cesti v Podturnu je 27. februarja zaneslo delavski avtobus, ki ga je od Dolenjskih Toplic proti Soteski vozil Drago Irt iz Straže. Na križišču je avtobus zadel hišo. Škodo so ocenili na 3.000 din.
DOLE: NE BI SMEL ZAVIRATI
-	Stane Grahek iz Ljubljane je 27. februarja, ko je potoval proti Metliki, nad Dolami pri srečanju z nekim vozilom zavrl svoj avtomobil.
Na zasneženi cesti pa ga je zaneslo, zadel je skalo in se prevrnil spet na cesto.
DOLENJSKE TOPLICE: „TESNO** SREČANJE - Na nepreglednem ovinku zasnežene ceste sta se 27. februarja med srečanjem oplazila avtomobila, ki sta ju vozila Avgust Štravs iz Podturna in Ivan Turk iz Dolenjskih Toplic. Škodo so ocenili na 1.000 din.
BELA CERKEV: ODLETEL NA BANKINO, ZADEL DREVO - Janez Gregorc iz Razdrtega je vozil
27.	februarja osebni avtomobil proti Ljubljani. Pri Beli cerkvi je zapeljal s ceste na bankino, zadel drevo in obstal, obrnjen proti Zagrebu. Pri trčenju je dobil voznik poškodbe na obrazu, gmotno škodo pa so ocenili na 7.000 din.
KARTELJEVO:	TOVORNJAK
ZRINIL GRKA S CESTE - Grk Christos Petroy je 26. februarja na karteljevskem klancu med vožnjo proti Ljubljani prehiteval tovornjak. Tedaj pa je začel tovornjak prehi- ^ tevati vozilo pred seboj in odrinil Grka s ceste. Petroy je zapeljal po nasipu in obstal v go^u. Škodo so ocenili na 5.000 din.
BiC: KOMBI NA NJIVI - Zvonko Domačinovič je vozil 24. februaija kombi proti Ljubljani. Po neuspešnem prehitevanju pri Biču ga je zaneslo sem ter tja, zapel^ je s ceste na njivo in se prevrnil. Škode je za 2.000 din.
POJASNILO - UJV Novo mesto daje naknadne podatke k prometni nesreči Antona Redka in Jožeta Vidmarja, ki je bila objavljena 25. februarja v Dolenjskern listu. Redek se je tedaj pripeljal po priključku avtomobilske ceste in zavil na levo na prednostno cesto, koder se je pripeljal Vidmar. Prejšnji teden je bila nesreča opisana tako, kakor bi se bil Vidmar pripeljal na prednostno cesto.
EVA
m
n [ DnylG
8
„Pojdite in opravite še drugo polovico,** je rekel Holmes. „Jaz vam tega ne bom branil, če vam ne bo kdo drug.“
Dr. Sterndale je dvignil svoje orjaško <elo, se slovesno priklonil in zapustil uto. Holmes si je prižgal pipo in mi izročil svojo tobačnico.
„Prav prileglo se bo nama zdajle nekaj nestrupenega dima," je rekel. ..Menda mi boš pritrdil, Watson, midva nisva poklicana, da bi se vtikala v to zadevo. Preiskovala sva neodvisno, zaio bo tudi najino ravnanje neodvisno. Saj ti menda tega človeka ne boš ovadil? **
„Kako neki!“ sem odvrnil.
,,Sani nisem nikoli ljubil, \Vatson, toda če bi ženska, ki bo jo ljubil, dočakala takšen konec, bi nemara tudi sam storil isto. kar je ta lovec na leve. ki ne priznava zakona. Kdo ve? No, Watson, ne bom žalil tvoje razumnosti s tem, da bi ti razlagal tisto, kar se razume samo po sebi. Seveda je bil pesek na okenski polici izhodišče mojega raziskovanja. Prav nič ne bi bil podoben ničemur, kar vsebuje vrt okoli vikarjeve hiše. Šele potem, ko sta pritegnila mojo piv zornost dr. Slerndale in njegova koča, sem našel tisto, kar mu je ustrezalo. Svetilka, ki je gorela pri belem dnevu, in ostanki praška na senčniku so bili nadaljnji členi verige, ki je ni bili težko odkriti. In zdaj, dragi moj NVatson, pustiva to stvar in začniva spet z mirno vestjo proučevati tiste kaldejske korene, ki jih je mogoče zanesljivo izslediti v corn\vallski. veji znamenite keltske govorice."
(KONIC)
Od 1. marca 1971 spet odprt. Mednarodni artistični program in striptiz. Odprto od 22. do 4. ure. Obiščite ga!
Temeljna izobraževalna skupnost Sevnica
razpisuje
JAVNO LICITACIJO za prodajo
avtobus TAM — A 3000/S
leto izdelave 1964, v voznem stanju
Licitacija bo v sredo, 10. marca 1971, ob 8. liri pri garažah TIS Sevnica. Ogled in vse informacije dobite v pisarni Temeljne izobraževalne skupnosti.
Komisija za medsebojna delovna razmerja pri Kmetijski zadrugi Bizeljsko
razpisuje E>rosto delovno mesto
vodje komerciale
Pogoji: Visoka ali višja st’-okovna izobrazba ekonomske, agronomske ali trgovske stroke in najmanj 2 leti delovne prakse v tej stroki, ali srednja izobrazba s 5 leti oziroma nižja z 10 leti prakse iste stroke.
Nastop službe je mogoč takoj ali po dogovoru.
Pismene p>onudbe z dokazili o izpolnjevanju gornjih pogojev naj pošljejo kandidati komisiji za medsebojna delovna razmerja zadruge v 8 dneh po objavi.
Kovinsko podjetje »UNITAS«, Ljubljana Celovška cesta 224
razglaša
naslednja prosta deJovna mesta:
1. Čistilec odlitkov v livarni
2. livar v kokili v livarni
3. livar predkokil v livarni
4. brusač v galvanizaciji
Pogoji: starost najmanj 18 let. Možnost priuCevanja.
Ce se želite zaposliti, se prijavite v krajevnem uradu vaše krajevne skupnosti, in sicer: Zagradec, Žužemberk, Dobrnič, Velilca Loka in Velilcl Gaber, Mokronog ali direktno podjetju »UNITAS«, Ljubljana. CelovSka cesta 224.
v primeru, da bo prijav do<volj, bomo organizirali prevoz za prihod na delo.
Glede ostalih pogojev se lahko vsak dan zglasite v kadrovski službi podjetja, kjer boste dobili vse informacije.
Kmetijsko in trgovsko podjetje AGRARIA Brežice
razpisuje
JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
— 4 traktorji Ferguson 35
— 1 traktor Ferguson 35 v kompletu z nakladalcem »Peschi« — 1 goseničar fiat 55
— 1 goseničar TG 50 — Kruševac
— 1 kombajn »Zmaj«
— 1 mlatilnica »Zmaj«
— 1 traktorski plug, dvobrazdni
— 1 elektromotor AEG 16 KM
— 1 osebni avto »Volga« v voznem stanju
Licitacija bo na dvorišču podjetja, Brežice, Sentlenart 72 (pri žel. postaji) v petek, 12. marca 1971, in sicer* od 8. do 9. ure za družbeni sektor in od 9. ure dalje za zasebnike.
Interesenti iz družbenega sektorja morajo pred začetkom licitacije p>redložiti pooblastilo svoje delovne organizacije, 2sasebnlki pa p>oložiti varščino 10 % vrednosti izklicne cene v goto\^ni.
Vse infonTkacije o prodaji osnovnih sredstev posreduje komercialni oddelek podjetja, telefon 72-036.
> I
'
mmmm
Ekipa ribni^dh rokometašev po uspešnem nastopu v Ljubljani. (Foto: S. D.)
IZREDEN USPEH ROKOMETTAŠEIV IZ RIBNICE
Ribničani stali na tretji stopnički
Ribniški rokometaši so na zimskem republiškem rokometnem prvenstvu osvojili odlično tretje mesto — Za uspeh je zaslužna vsa ekipa — Po prikazani Igri lahko sodimo, da bodo letos Ribničani izredno nevarni
v nedeljo je bilo v Ljubljani finalno tekmovanje v okviru zimskega rokometnega prvenstva v Sloveniji.
V	dvorani Tivoli so moške ekipe tekmovale za uvrstitev od 1. do 12. mesta. Od dolenjskih ekip so nastopali rokometaši Ribnice in Brežic.
Brežiški rokometaši, ki so v glavnem nastopali s pomlajeno ekipo, niso dosegU vidnejšega uspeha, saj enajsto mesto ni pravo merilo za to sicer odlično ekipo. Trener Darko Šetinc je pripeljal v Ljubljano v glavnem mladince, ki so si v težkih srečanjih nabirali izkušenj. Starejši, prekaljeni rokometaši, kot so Rovan, Bosina, Pavlič, Antolovič, Iskra in drugi, so ostali doma.
Povsem v drugi luči pa so se tokrat pokazali Ribničani, ki so se uvrstili med štiri najboljše slovenske ekipe. Zato so prišli na nedeljski turnir, ko so morali odločiti, kdo bo letošnji zimski rokometni prvak s polno ekipo. V prvem srečanju z zveznim ligašem Cejjem so borbeni Ribničani slabo začeli. Nato pa so ob pomoči svojih zvestih navijačev, ki so prekričali vse ostale, Celjanom vsilili svoj način igranja. Res, da so slabša ekipa kot izkušeni Čelani,
vendar so s svojo borbenostjo in domiselnostjo navdušili sicer maloštevilne gledalce v dvorani. Imeli smo občutek, da se Ribničani niso ustrašili favoriziranih Štajercev in so jim vračali milo za dr^o. Srečanje so, razumljivo, izgubili, vendar so pokazali igro, ki je obetala, da bodo lahko celo osvojili tretje mesto. V odločilnem srečanju za tretje mesto z odlično ekipo Umaga so Ribničani izkoristili svoj polet in jo premagali z dvema goloma razlike. S tem so dosegli svoj naj večji uspeh, ki ga tudi sami verjetno niso pričakovali. Številni ribniŠci navijači so jih za izreden uspeh sproti nagrajevali. Vsako njihovo lepo potezo so nagradili z burnim navijanjem, ki mu je potem pritegnilo še ostalo občinstvo.
Na tribuni smo srečali tudi znane dolenjske rokometaše Stanko Mola-novo iz Brežic, Jožeta Šilca iz Sevnice in Nikolo Radiča, kapetana Ribnice. Radič je bil pred tekmo izredno razpoložen. Napovedal je presenečenje, povedati pa ni hotel, na kaj misli. Vendar, če je Nikola predvideval, da bodo premagali Umag, je bila njegova prognoza pravilna. Jože Sile je ob tej priložnosti
SNEG JEl, WmA NI.
povedal, da se bo njegov klub zelo dobro uvrstil, čeprav sam ne igra. Na tem turnirju sta nastopala namreč tudi dva prejšnja Silčeva kluba, ljubljanski Slovan in Ribnica. Torej je Jože imel prav, zasedel je drugo in tretje mesto, čeprav sam niti njegov sedanji klub Sevnica nista nastopila.
SLAVKO DOKL
yjXBO/)
TO
Bogata zimsl(a nedelja za Dolenjce
Mladi dolenjski smučarji so se dobro postavili na množičnih tekmovanjih na Veliki Planini in v Kranjski gori — Največji uspeh je požel Novome^ ščan Aleš V\^achter, ki je bil prvi v mednarodni konkurenci
Na Dolenjskem imamo snemo sušo, na Gorenjskem in na Štajerskem pa je v vi^ih predelih snega dovolj. Zato so to nedeljo mladi dolenjski smučapi odšli v Kranjsko goro in na Veliko Planino, kjer so se udele&U večjih smučarskih tekmovanj cicibanov in pionirjev. V Kranjski gori se je tekmovanja v veleslalomu za kategorizacijo udeležilo 300 cicibanov, cicibank, mlajših
LESKOVEC - V prgateljski rokometni tekmi so Leskovčani premagali ekipo Laboda iz Novega mesta. Ekipi sta se menjavali v vodstvu, vendar so domačini na koncu zasluženo zmagali. Le^ovec: Plut, Skrabar, Hruševar, N. Mlakar 5, Kovač 5, Žnidaršič 1, Vakselj, M. Mlakar 6, L. Sribar, Arh, E. Sribar, Janc. Labod: Marn, Gantar 7, Se-tina 1, Pungerčič 1, Zupančič 4, Kaplan 3, ‘Seničar 2, Ilc, Pekes in Stupar.	(A.	L.)
pionirjev in pionirk. Na tekmovanju je sodelovalo tudi pionirsko zastopstvo iz sosednje avstrijske Koroške.
V	izredno zahtevni in močni konkurenci se je odlično uvrstil Novo-meščan Aleš Wachter, ki je zasedel prvo mesto. V isti kategoriji so še trije mladi Novomeščani zasedli naslednja'mesta; 12. M. Serini, 30. R. Peric in 50. M. Turk. Med ciciban-kami je bila Tatjana Sebenikova dvaindvajseta. V kategoriji mlajših pioniijev se je Viki Turk dobro odreži, zasedel je 16. mesto, prvi trije pa so bili Avstrijci.
Na Veliki Pianini je v kategoriji starejših pionujev hastopilo 205 tekmovalcev (148 fantov in 57 deklet). Novomeško zastopstvo so sestavljali Doris Adamčič, Matjan Sonc in Tonček Zupanc. Ker se je tekmovanje precej zavleklo, ni bilo moč dobiti rezultatov, znano je le, da se je Marjan Sonc uvrstil nekje okoli 20. mesta. Za ostala dva tekmovalca tudi približna uvrstitev ni znana.
Prvak za letos Osterman
Drug! Cimer (Kočevje), tretji Praznik (Stična), najboljši Novomeščan pa je bil Škerlj, ki je zasedel 4. mesto
v nedeljo, 28. februarja, je bilo v Kočevju hitropotezno š^ovsko prvenstvo Dolenjske posameznikov za letos. Udeležili so se ga skoraj vsi najboljši šahisti Dolenjske. Med 23 udeleženci so bih najštevilneje zastopani Kočevarji in Novomeščani, sodelovali pa so Še šahisti Metlike, Mokronoga in Stične.
Dolensjki prvak za letos je Osterman (Koč.), ki je zbral 193 točke. Naslednja najboljša mesta so zasedli
2.	Cimer (Koč.) 19. točk, 3. Praznik (Stična) 16,5, 4. Škerlj (N.m.) 16,
5.	Penko (N.m.) 15,5,6. Ivič (Koč.) 14,5, 7. Gornik (Koč) 14, 8. Avsec (Metlika) 13,5, 9. Picek (N.m.) 13, 10. do_ 12. mesto pa so si delili
Sčap, Šporar (oba N.m.) in Podko-ritnik (Koč.).
Mojstrski kandidati se niso dali presenetiti in so v strnjeni skupini zasedli prvih sedem mest. Presenečenje turnirja je bil tretjekategornik Avsec (Metlika), ki se je uvrstil takoj za mojsUskimi kandidati in je pustil za seboj vse prvo, drugo in tretje-kategornike.
Najboljši trije so prejeli diplome. Čeprav so šahisti skromni ljudje, blagajne šahovskih klubov pa so običajno prazne, bi bilo le lepo, če bi organizator prvenstva, to je šahovski klub Kočevje, priskrbel za nekaj boljših šahistov vsaj skromne nagrade.	J.	P.
Danes in jutri pa bo v Kranjski gori republiško prvenstvo šol I. stopnje, na katerem bo nastopilo trinajst novomeških smuč^ev. To so; Wachter, Serini, Peric, Zupanc, Pucelj, Saje, A. Peric, Marolt. Sonc, Serinijeva in Adamčičeva, Zupančičeva in Tovšakova. Po tem tekmovanju pa se bo celotno zastopstvo udeležilo še smučarskega tekmovanja za „Bibijev memorid“. ki ga prireja smučarsko društvo Novinar na Veliki Planini.	M.	H.
Srečanje v Brežicah
v soboto, 6. marca, bo v brežiškem prosvetnem domu športno-zabavna prireditev, ki sta jo pripravila ^ortno uredništvo Dolenjskega lista in Radio Brežice. Na tej prireditvi, ki se bo začela ob 18. uri, bomo poleg šestih najboljših športnikov Dolenjske v letu 1970 videli tudi nastop mladih brežiških telovadcev in telovadk iz Novega mesta. Zabavni program bo pripravil ansambel Henčka Burkata.
Športniki Franc Čargo, Ivan Molan, Marjan Spilar, Nevenka Jenkole, Tatjana Gazvoda in Anita Gajič bodo na tej prireditvi prejeli praktična darila, ki so jih podarila podjetja; NOVO-TEKS, GG Novo mesto, LABOD in KRKA.
Za obiskovalce so prireditelji pripravili zabavni kviz, darila pa so ravno tako pripr^jdla dolenjska podjetja.
KOČEVJE - Nedavni šahovski dvoboj med učenci osmih razredov kočevske osemletke in gojenci Doma Dušana Remiha se je končal z rezultatom s 6:4 za učence. Za šolarje so zmagali Mohar, Vizjak, Bokan, Orel, Levstek in Stimec, za gojence pa Zorko, Hudolivnik, Koritih in Janež.	(J.	P.)
NOVO MESTO - Prejeli smo dokončne uradne rezultate letošnjega republiškega atletskega prvenstva Slovenije v dvoranah, ki je bilo 20. in 21. f^ebru^a v Celju. Med mladinci je v daljini osvojil tretje mesto Milan Simunič (6,29), 11. je bil Vojko Dragaš (5,80), med člani je v isti disciplini zasedel 9. mesto Marjan Somrak (6,30). Na 60 m ovire je med mladinci Vojko Dragaš bil četrti s časom 10,5. Na kratki progi 60 m so Novomeščani dosegli naslednje rezultate: Dragaš 7,3, Somrak 7,5 in Retelj 7,6. Gazvodova je pretekla progo 60 m v času 8,0, v finalu pa se je poškodovala. (S. L.)
Črnomelj - v prijateljskem košarkarskem srečanju so košarkarji Partizana Črnomelj premagali oslabljeno ekipo BETI z rezultatom 83:36. Najboljši na igrišču je bil Tomaž Kavčič, ki je dosegel 26 zadetkov, pri gostih pa Vergot, kije zadel 12 košev. Partizan Črnomelj: T. Svetič 8, Zupanc 16, Weiss 6, D. Svetič 4, Fortun 12, Tkalčič 9, Kavčič 26, Glaser 2 in Črnič. BETI: Predovič 5, Vergot 12, Milek 8,Ile-nič 7, Orlič in Vidic 4.	(L.	A.)
NOVO MESTO - Med perspektivne mlade odbojkarice sta uvrščeni | tudi dve Novomeščanki: Marjeta Pučko in Zdenka Rajer. (M. Z.)
TREBNJE - V nadaljevanju dolenjske kegljaške lige sta se srečali ekipi novomeškega Železničarja in Iskre. Srečanje se je končalo z zmago Železničarja 4.555:4.358. Najboljša sta bila Bratož (789) in Badovinac (798 podrtih ke^jev). (J. M.)
VAVTA VAS - Na vavtoški osnovni šoli je v tekmovanju v znanju tekmovalo kar 121 učencev od 3. do 8. razreda. Sola si je tako pridobila pravico do znaka „Tisoč radosti". Rezultati so bili dobri. Zmagovalci pa so bUi Boštjan Primc, Jure Zalokar, Lučka Berdavs, Milan Hrovat, Bernarda Zemljič, Fanika Kulovec, Marjanca Počrvina, Janez Kren, Milan Mede, Jožica Turk, i Martin Kren, Irena Pečjak, Brane Kren.	(N.	N.)
LJUBLJANA - Nedeljskega preglednega tekmovanja mladih doven-skih telovadk sta se udeležili tudi ^Novomeščanki Anita Gajič in Maja Dokl. Ni nam razumljivo, zakaj so prireditelji pozabili povabiti Lili Plantanovo.	(C.	R.)
KOCEVJE - Na pionirskem šahovskem hitropoteznem turnirju za februar je bil najboljši Mohar, ki je dosegel 11 točk. Sledijo: Malnar
10,	Jambrovič 8, Stimec 7, Cuk 6, Žagar 5,5 itd. Tekmovanja seje udeležilo 30 pionirjev - šahistov. (J. F.)
VAVTA VAS - Dolžni smo objaviti še rezultate občinskega prvenstva v orientacijskem teku, ki je bil prve dni febrauija v Košenicah pri Vavti vasi. Zma^a je druga ekipa SSD Vavta vas (Ghvan, Mikolič, Sauver), pri pionirkah pa tretja ekipa istega društva, ki so jo sestavljale Zupančičeva, Kškurjeva in Že-leznikatjeva.	(J.	S.)
Črnomelj - Gimnazijke Jn gimnazijci iz Črnomlja so odirali dve prijateljski srečanji v odbojki z vrstniki iz Novega mesta. Obe srečanji so gostje odločili v svojo korist 3:0, pri dekletih brez težav, pri fantih pa je bil boj precej izenačen.
(A. L.)
VAVTA VAS - V organizaciji SSD „Jočica Venturini** je bilo izvedeno razredno prvenstvo v košarki. Nastopilo je 12 ekip pionirjev in pionirk. Pokazalo se je, da je košarka med učenci zelo priljubljena. Prvo mesto v obeh kategorijah je osvojil 8. b razred. Najboljše igralke so bile: Franko, Bučar, Cimeša, Ma-jerjeva, Kogojeva, Medetova in Rako šetova.	(J.	S.)
Črnomelj - v telovadnici osnovne šole v Loki pri Črnomlju je bil turnir v košarki za pionirje in pionirke. V obeh konkurenci so nastopale ekipe iz Metlike, Semiča in Črnomlja. Mladi so ukazali lepo košarko. W fantih so Cmomaljčani zmagali brez težav, medtem ko so pri pionirkah Metličanke po hudem boju s Semičem osvojile prvo mesto. Rezultati: (pionirji) - Semič : Metlika 36:32, Črnomelj : Metlika 38:12, Črnomelj : Semič 34:19, Vrstni red: 1. Črnomelj, 2. Semič, 3. Metlika. Najboljši strelci: Brus, Kamnikar (Črnomelj), Vergot (Metlika) in Picelj (Semič). Pionirke -Metlika : Črnomelj 13:11, Semič : Črnomelj 19:5, Metlika : Semič 18:16. Vrstni red: 1. Metlika, 2. Semič, 3. Črnomelj. Najboljše strelke: Popovič (Metlika), Potočnik (Semič) in Geltar (Črnomelj). (A. L.)
Udar 20. iuliia 1944
ATENTAT ISA KilltRJA
Buc-buc-buc, moja je pa daaaaljša!
BREZ BESED
Caj naj to pomeni, da rie delam? Stojim na vajencu in )ripovedujem, kako naj zapre ventil!"
Kaj so pred 80 l0tl pisale
2 hnHA VftoV
ŽENSKE NE DAJO MIRU...
,JCaj naj odgovorim ženskam, ki mi ne dajo miru in hočejo vedeti, kaj bodo dobile, ker so jih nedavno tega popisali kot starejše in onemogle? “ je na zadnjem zasedanju občinske skupščine v Metliki vprašal odbornik Kozjan.
,JCar potolaži se," mu je odvrnil predsednik Ivan Žele. ,J^ene je ena dobro uro zjutraj pred blokom čakala, kdaj bom šel v službo. “
Konec koncev se je izkazalo, da so ponekod popis ostarelih napak razumeli. Ljudje mislijo, da kogar so zapisali, lahko pričakuje najmanj velik paket.
OKROGLE ^0 PARTIZANIH
ORIENTACIJA
Med NOB so pri Vrhovnem štabu ustanovili oficirsko šolo. Pouk je bil teoretičen in praktičen V juniju 1942 so gojenci imeli pri Donjem Lapcu praktični pouk iz topografije. Predavatelj je spraševal grc^ivo, ki so ga bili že predelali: kako se s pomočjo različnih predmetov lahko orientiramo na neznanern terenu. Vprašal je tudi slušatelja Begiča:
,JVo, Begič, povej nam, kako se boš najlažje orientiral v neznani vasi. “
Begič je zakašljal, si pogladil dolge mustače in razložil:
„Najprej bi se spoznal s kakim vaščanom, nato bi se povabil k njemtt na kozarček in mimogrede bi ga vprašal, kje pravzaprav sem. “
oduCna propaganda
Med peto ofenzivo je II. liška brigada bila v akcijah blizu Knina. Nekega dne je priletelo sovražno letalo in zmetalo cel kup letakov na partizanske položaje. Borec Proko Počuča je v pogovoru rekel tovarišem: f „Fantje, tale sovražna propaganda je res odlična!“
To Prokovo izjavo so borci kajpak neugodno ocenili. Sklican je bil aktiv Skoja in na njem so po ostri kritiki vprašali Proka:
„Tovariš Proko, povej odkrito, zakaj misliš, da je sovražnikova propaganda odlična? “
„I zakaj? “ se je začudil Proko. „Odličen papir za zvijanje cigaret. “
Dolenjske Novice.
^1^	^	uro	doktor“;	14.	marca	pa	ljudska	igra	,J^a
Umrl je godec
(Iz I d r i j e). — Na večer prve postne nedelje letošnjega leta je umrl tukaj Antcm Ribič v 77. letu svojega življenja. Znan je bil prejšnja leta široko po Dole^ijskem kakor ženitvanski godec; s svojimi nedolžnimi burkami je znal razveseljevati vsako družbo. Akoravno je blizo 30 let v Novem mestu in njegovi okolici preživel, vendar ni nikdar pozabil svojega rojstnega kraja: Rake. Bil je vrl domoljub. Raškega vina in sadja, raške cerkve, orgelj in zvonov, prelepe lege farne vasi ni zamogel nikoli dovolj prehvaliti; vselej se je razveselil, koje slišal kaj raškega. Zato mu je pa tudi veliki raški zvon zapel žalostno pesem k poslednjemu počitku. Rajni je bil usmiljenega srca, zato pa je našel usmiljenje.
(Društvo novomeška godba) razposlal je svoja nova pravila in imenik. Pravila dopadejo nam povsem, posebno ker ustrezajo vsestransko in je razpor med gardo popolnoma poravnan ker ima ta vedno vse predpravice do godbe; srednja pot, najboljša pot. Vsled pomote izostali so tu navedeni podporniki iz imenika gg: Anton Kušlan, Janez Kušlan, Franc Perko, Adolf Guštin, požarna bramba v Novem mestu, Anton Medved star. in Viktor Durini, kar nai se blagovoli na znanje vzeti. — Ne moremo drugače, kakor da to društvo vsestranski podpori priporočamo.
(Slovenske predstave) bodo v tukajšnji čitalnici v nedeljo dne 8. marca, predstavljalo se bode „Šolski nadzornik** in „Eno
uro doktor“; 14. marca pa ljudska igra ,J^a Osojah“. Upamo, da bode naše občinstvo obakrat dolgo zaželjene predstave marljivo obiskalo.
(Pouk za cepljenje trt), vršil se bo dne 8. marca v Leskovcu, 15. v Metliki, 22. v Št. Rupertu, 25. na Grmu. Ker bo ta pouk spojen s poukom v zasaditvi novih vinogradov in tudi brezplačen, nadejati se je obilega udeleževanja. Poučeval bode vodja kmetijske šole g. R. Dolenc.
(Dijaška ustanova.) Bivši Belocer-kovski župnik, znani gosp. Jakob Gruden, ki biva sedaj vpokojen v Turjaku, je dal 1200 gld. za dijaško ustanovo. Uživdi jo bodo pred vsem dijald, sorodovina z imenom Gmden, ako pa teh ne bode, tudi dru^ dijaki sorodniki. •
(Srbi) imajo novo ministerstvo.
(Naš nadvojvoda Franc Ferdinand) se je vrnil iz Ruskega. Rusi kaj zadovoljno pišejo o tem obisku; upajo, da se bode prijaznost med Avstrijo in Rusijo vedno bolj utijevala. Govori se, da so naš cesar povabili mskega na lovV naši Avstriji.
(Nemška cesarica) je potovala v Pariz. Ob tej priliki se Francozi ne kažejo prijazne Nemčiji, ampak narobe.
(Italijani), ki so poseli kos Afrike na obrežju rudečega moija, so imeli na polotoku Buri neko prasko s tamošnjimi ljudmi, 600 mož jih je napalo, ali odbili so jih Italijani ter jim ubili 200 mož.
(Iz Dolenjskih Novic, 1. marca 1891)
Sigrid Muenster je z 9-mesečnim Ratfom ostala sama na svetu. Njen zaročenec (desno) se je ustrelil, ker težko pričakovanega dovoljenja za poroko niin ni bilo ...
IZ STRAHU PRED ZLOBNIMI JEZIKI SOSEDOV
Po smrti je prišlo poročno dovoljenje
Mladi avtomobilski mehanik se je ustrelil, ker ni kazalo, da bi se smel poročiti s svojo zaročenko
Mik, KraševčeV jelenček, je kar pohlevna živalca, vendar tudi včasih pokaže, da mu vsi ljudje niso ravno pri srcu. Pri Kraševčevih mu ni hudo, saj mu nudijo varno zavetje h prijetno ugodje. (Foto: S. Dokl)
Nemški časopisi poročajo o žalostnem dogodku, ki je hkrati pretresljiva podoba sodobne pisarniške birokracije in zastarelih pomislekov.
Avtomobilski mehanik Karel Schmidt (19) in njegova 20-letna zaročenka Sigrid Muenster sta sanjala o veliki sreči in skorajšnji poroki. Toda šele ko je bil na poti otrok, so bili njuni starši za poroko.
Po nemških predpisih je Karel takoj zaprosil pri uradu za mladoletne za potrebno dovoljenje (spregled let). Ko se jima je rodil fantek, sta se Karel in Sigrid vselila v dvosobno stanovanje, zaman pa sta čakala na poročno dovoljenje. Iz strahu in sramu pred sosedi sta jim zamolčala, da še nista poročena.
Vedno znova je mladi par spraševal v uradu za mladoletne, če je potrdilo oz. dovoljenje ns^isano. Vedno pa sta dobila enak odgovor: „Primer moramo .skrbno proučiti!“
Karal je medtem obupal. Določil je že dan poroke, ko pa je vse kazalo, da je vendarle še ne bo, so mu Ijopustili živci. Segel je po malokalibrski puški in se ustrelil v glavo. Sigrid ga je našla mrtvega v stanovanju.
Istega dne jima je sporočil urad za mladoletne: „Vajino prošnjo smo ugodno rešili...“ Prepozno. Sigrid, ta je ostala sama na svetu z 8-meseč-nim sinčkom Ralfom, pravi: ,,Zdaj nima življenje tudi za naju nobenega sniisla več ..
JELENČEK JB NAŠEL ZAVETJE PRI LJUDEH
Kraševcev Mik je velik sladokusec
Marija Kraševec Iz Komarne vasi skrbi za jelenčka, ki sliši na ime Mik — Udomačeni jelen je sladokusec, najbolj mu tekne tobak
Komarno vas nad Crmošnjicami v Kočevskem Rogu je druga svetovna vojna zbrisala z geografske karte. Ostala je samo ena hiša, ti nosi št. 1. V njej stanuje lovski čuvaj Adolf Kraševec z ženo Marijo. Čeprav so na samem, se tu kaj radi ustavljajo gozdni delavci in ljubitelji lova, saj je streljaj proč že kar lepo lovišče, kjer se zadržuje divjad.
Pri Kraševčevih pa imajo včasih kakšno posebnost. Gospodinja Marija je dobrega srca, zato je že večkrat sprejela v toplo zavetje divjad, ki je osirotela. Imela je že več zapuščenih sme, prašičev in drugo divjad.
Tudi zdaj ni brez varovanca. Pri Kraševčevih je lep mlad jele^ ki je star približno devet mesecev. Čeprav je jelenček pravzaprav še dojenček, je že zelo velik, kot kakšen teliček. Postal je ljubljenec Kraševčevih in ga za noben denar ne bi dali od hiše.
Kako je prišel k hiši, smo zvedeli . iz pripovedovanja gospodinje Marije:
Pred kakšnimi devetimi meseci so gozdni delavci v Jelenovem žlebu našli jelenčka. Košuta je poginila, pa je jelenček bil zapisan gotovi smrti. Delavci so ga vzeli in odnesli Jožetu Špeharju na Lovski vrh, od tam pa je že po nekaj dnevih prišel v oskrbo dobre Marije, ki ga je hranila kot dojenčka. Varovanec se je hitro opomogel in kmalu pokazal tudi nekatere svoje navade. Mik, tako je namreč jelenčku ime, ne mara otrok, sploh ne spoštuje ljudi, že ve zakaj. Kadar se razjezi, dvigne prednje noge in kar krepko udari. Mik je velik sladokusec in najbolj ljubi tobak. Ce mu obiskovalec ne prinese cigaret, kar hitro da vedeti, da sta opravila. Človek dobi občutek, da zna jelenček celo prositi. Več hrane mu ni treba, ker ga Kraševčevi dobro hranijo, če pa že prosi priboljšek, mu pa tega res ne moremo zameriti.
Bombniki iz lepenke?
Brez oddiha mečejo vojaški možgani in najsodobnejši stroji uničevalne načrte za nove vojne. Na dan so prišli tudi strogo zaupni poskusi mornariškega preizkuševalnega središča v Kaliforniji. Na China Lake ugotavljajo sposobnosti visokood-porne lepenke. Iz nje bi radi dobili gradivo za vojaško tehniko. Predvsem jih zanima, ali bi bilo mogoče iz te specialne lepenke izdelovati bombnike - letala za enkraten polet. Drugače povedano: radi bi začeli izdelovati „prava letala“, ki pa bi jih po enkratni uporabi zavrgli. Zdaj stane na daljavo usmerjevani bombnik, grajen na dosedanji način, kakih 5 mUijonov dolarjev. Če bi ga lahko naredili iz lepenke, bi jih stal le še kakih 250.000 dolarjev z vso
potrebno elektroniko za daljinsko usmerjanje in z vsemi mehanizmi za spuščanje bomb itd. Tak bombnik bi lahko tudi dlje letel in nosil s seboj več tovora.
Načrtovalci novega uničevalnega orožja računajo še z drugim prihrankom: odpadli bi stroški za šolanje letalskih posadk takih bombnikov, gradnja letal pa ne bi bila odvisna od dragocenih surovin.
Vsi v mestu so ^hoteli psička!
Za »Gollija« bi šli mešča-;ni skoraj na barikade!
« Mali oglas v lokalnem listu je
Sravil prebivalce predmestja iddinge pri Stockholmu na noge. Razkačeni in razjarjeni so brali:
„Majhnega, grdega pasjega ni«šanca podarimo komurkoli. “ Telefonska številka 88 30 57, ki jo je v oglasu navedel lastnik psa, se dva dni ni ohladila! Prijatelji živali so se pritoževali čez ».brezsrčnost** lastnika psa, vsi
E »a so tudi hoteli malega „Col-ija*‘, kot je bilo psičku ime.
Dobil ga je 13-letni Lars ^oehlin. Prejšnji lastnik kužeta pa je pojasnjeval sosedom: „Bil je le nesporazum! Psica je povrgla 8 mladičkov, in nismo ga niogli obdržati, res ne! Z ,obup-nim* oglasom smo iskali za psička samo dobrega novega gospodarja!**
.. .Na sedmem rednem zboru Dolenjske banke in hranilnice so vsi glasovali za poslovno politiko — manj investicij, več obratnih sredstev. Bojim se, da bo želja po investicijah kljub temu veliko!
... Mnogi se čudijo, ker novinar Ivan Zoran ureja v Dolenjskem listu kulturo in sodno kroniko. Ne vem, zakaj, ko pa sta si obe temi marsikdaj čisto blizu...
.,. Kapetan novomeških košarkarski veteranov Slavko Medle se pritožuje: pravi, da so nekateri njegovi igralci na zimskem prvenstvu Dolenjske pu-stovali, toda doma. Prva ekipa Novega mesta pa kar med tekmami!
... Ljudje vedo, kaj delajo: na zboru Dolenjske banke in hranilnice so v delovno predsedstvo izvolili inž. Slavka Nemaniča, direktorja trebanjske zadruge. Sumim, da zato, da ne bi razpravljal!
... Ganljiva je naša skrb do Ciganov, ko občan meni, da je občinsko ravnanje v Novem mestu genocid. Cigani pa pravijo, da bi morali otroci hoditi v šolo, oni pa v službo: torej hočejo „genocid"!
... S predsednikom črnomaljske občinske skupščine inž. Martinom Janžekovičem sva se pred mesecem zmenila za pogovor o belokranjskem turizmu, pa nikakor ne moreva priti skupaj. Če bo sodelovanje v turizmu tako kot v kulturni skupnosti, se tudi za Belokranjsko turistično zvezo ne mudi prehudo ...
,.. Brežiški rokometaši nosijo včasih reklamo Cateških Toplic: na zimskem prvenstvu Slovenije so imeli mrtvo sezono - tako kot zdravilišče...
Krfianov kotičdc
Velika skušnjava
Pred nekaj dnevi so me ustavljale žene iz vseh far od Ribnice do Kočevja. Že od daleč sem videl, da jim nekaj ni prav. Bile so hude kot nekdaj cesarica na Dunaju, ko me je oštela zavoljo posekane lipe nad kamnito mizo.
„Kaj boste povedale? “ jih vprašam
„Krpan, pomagaj nam vendar! Le ti nas lahko rešiš, “ so vpile.
„I, kaj pa je? Si ne znate same pomagati, ka-li? “
„Kaj bo z nami? Ostale bomo brez zaroda. Otroci so nam odšli proti Dunaju in še dalj, sedaj smo pa še ob zakonske može. Odkar hodijo gledat deklino, nas še ne pogledajo več, kot bi bile garjave. Prav gotovo jim je za-vdala ali pa zmešala pamet tista nepravdanska coprnica. “
„Pa bi jim stopile na prste," jih tolažim.
„Kaj hočemo?! Burkel nimamo več, odkar smo v naših hišah podrli črne kuhinje. Tudi valjarji ne pomagajo malo in dosti ne. Možje so se čisto poneumili Poglej revo, še za čevlje ji ne da novcev. Tam jih pa ni škoda. Pol leta bi bila obuta za tisto, kar zapravi on v enem večeru. Sram ga bodi!"
„Kje pa je ta reč, da vas rešim? "jim dalje pravim.
„Ne boš zgrešil Le-oha krčma je sredi gozda in s ceste se lidL "
Našel sem jo. Zavoljo voz brez konj za kobilico ni bilo prostora, pa sem jo privezal za smreko - ali hojo; v temi kajpak nisem dobro videl Stopim noter. Bilo je lepo kot v cerkvi Le zadaj sem dobil stol Hvala bogu, da sem^ velik; prav nerad stezam vrat kot kura, kadar pije vodo. Naročil sem pijačo, a kaj, ko so jo prinesli tako malo, da je izginila, kot bi kvišku posedal Zato je bila pa draga.
Že pozna ura je bila, ko se je deklina začela zvijati kot kača in slačiti Možje so buljili vanjo; tudi na pijačo in tobak so pozabili Ne vem, kaj je bilo lepega, saj moja'ranjka žena Marjeta ni bila nič slabša, preden sva se vzela.
„Ta je greha vredna," vzdihuje moj sosed.
„Bog ti daj toplo," primakne drugi
Razmišljam, kaj bi, da ne pridem v zamero. Koša revež nimam, da bi jo tovoril proč, za kmečko delo spet ni, ker je mehkobe vajena. Pustim jo, kjer je.
Ko pridem ven, so petelini že v drugo zapeli in dolgo bi iskal kobilico po raz-orani zemlji, da se ni sama oglasila, preden sva zasuk-nila proti domu.
MARTIN KRPAN
164 ljudi je zgorelo, ker je v napeljavi manjkala aluminijasta > cev, je ugotovila preiskava, ki so jo izvedli, da bi ugotovili, kdo je kriv za strahoten požar v plesni dvorani v francoskem mestecu Saint Lauterii du Pont pri Grenoblu. Vodilna cev za centralno kurjavo je bila namreč lesena in to je povzročilo požar. Tri osebe bodo postavili pred sodišče.
Križ, kraž, kralj Matjaž...
VODORAVNO: 1. glivična bolezen, 7. polkrožno okence npr. nad vrati, 8. središče vrtenja, 9. pravoslavni duhovnik, 10. vrsta embalaže, 12. južnoameriŠca država, 13. razte-leševalec, 16. časovna enota, 17. Sombor, 18. Kolinska tovarna hranil, 19. otroško vozilo, 21. molitvenik, 22. oblepek, 23. največja žival, 24. Adams John, 25. ^is, 28. bivši svetovni šahovski prvedc, 30. naša reka, 31. Cezarjev prijatelj, 33. držaj, 34. simbol za barij, 35. fant s čudežno svetilko, 37. morska ožina v Grčiji;
NAVPIČNO: 1. raven prostor, oder, 2. prazen strok, 3. glavni štev-nik, 4. zbor sedmih pevcev, 5. celjska tovarna kemijske stroke, 6. streha nad odprtim ognjiščem, 11. prelaz na Velebitu, 14. vrsta ribe, 15.
moško ime, 18. novozelandski noj, 19. naša republika, 20. prvotni prebivalec na našem ozemHu, 21. votla mera, 25. ostrivec, 26. angel, 27. oseba, na katero je izdana menica, 29. zimski športnflc, 31. lov^i pes, 32. rolete, 36. znana znamka olja za sončenje;
REŠITEV KRIŽANKE IZ ZADNJE ŠTEVILKE
VODORAVNO: 1. kaolin, 7. aršin, 12. antena, 13. iyiva, 14. oko, 15. trasa, 17. AP, 18. SA, 19. pevka, 20. kna, 21. karat, 22. šejk, 23. ba-rel, 24. Betka, 25. Talis, 26. sorta, 27. vrez, 28. Stipe, 29. riž, 30. perla, 31. TR, 33. DT, 34. Ravne, 35. Uri, 36. kolek, 38. Aachen, 40. anoda, 41. Dulong;
na črnem kontinentu
Ogenj posledica razprtij
Jože Žitnik, 39, z Obrha pri Šmarjeških Toplicah je dalj časa živel v prepiru z ženo, lastnico domačije. Z njo je večkrat tudi grdo ravnal. 30. oktobra lani sta se spet sprla.
1	2	3	4	5	6
7					
8		■			
10		11			
12					
13				14	15
16			■		
		, 1	18		
J		20			
21					
22		-		r	
23			1		
24		■		26	27
28		29			
	130			*	
31	32				
33			■	34	
35			3^		
37					
					
					
				.	
2itnik je jezen odšel iz hiše h kozolcu (dvojniku) in ga zažgal. Vaščani in gasilci niso mogh narediti drugega kot obvarovati pred ognjem sosednja poslopja. Pihal je močan veter, ogenj pa je ogrožal premoženje, vredno več kot 100.00(5 din. Kozolec je pogorel do tal, z njim pa tudi premičnine: seno, pšenično snopje, detelja, fižol, vprežni voz in plug. Škode je bilo za 10.000 din.
Dogodek je dobil epilog 25. fe-
bruarja na novomeškem okrožnem sodišču. Sodišče je Žitniku krivdo dokazalo, pri odmeri kazni pa upoštevalo številne okoliščine, ki so obtoženega privedle do dejanja. Žitnik je bil obsojen na osem mesecev zapora, pogojno za dobo ireh let, s tem da gre obvezno na zdravljenje v ustanovo za alkoholike. Ce sc tej odredbi ne bo pokoril, bo moral prestati odmerjeno mu zaporno kazen.
Med 57 novih naročnikov zadnjega tedna je žreb v torek opoldne razdelil 10 knjižnih nagrad. Po pošti jih bodo dobili:
Terezija Jamšek, Kamenica 7, Krmelj; Alojz CVelbar, Hrastovica, n. h., Mokronog; Ivanka Turk, Semič 24; Ana Brožič, Na Obrh 11, Metlika; Amalija Vrščaj, Brestanica 69; Franc Veble, Jereslavec 15, Kapele; Jože Blažič, Majde Sile 11, Novo mesto; Ivan Beljan, Delač, Nova Sela pri Kočevju; Stefan Držanič, Bukovica 2, Ribnica na Dol. in Marija Božič, Žurkov dol 2, Sevnica.
18. Nosorog! Zverina je zaro^^la mimo avta in niimo žirafe. Žirafa se je prestraši* in izpustila Klaro, da je zviška zajahala nosoroga ...
V tem hipu šele je Klara spet zadobila svoj glas. Na pomaganje! je zatuUla tako kiepko, da se je sam nosorog ustraša. Spustil se je v dir in ^ naš kabriolet za
njim!
Kdo ve, v čigavo korist bi se tekma končala, če se ne bi na nosorogovi poti pojavilo jezerce in je moral robavs nenadoma z vso silo zavreti. Klara, nepripravljena in netrenirana za tovrstni ^ort, je ob tem napravila pet kozolcev čez nosorogov nos.
Ko je pripeljal na prizorišče Paradižnik, je Klara lovila sapo na štoru v travi ob jezeru.
— Tabletke! je revica stegnUa roko.
Da, tabletke! Čudežni beli koleščki, ki umirijo razcefrane živce in razbijajoče srce, so bili v družini Paradižnik vedno pri roki.
8
Naslednja priložnost se je ponudila prav kmalu. Stauffenbergu so 14. julija ukazali, da mora spet poročati fuehrerju, kaj je z nadomestili - potrebovali so sleherno enoto, ki bi bila nared za boj, ker je armadna skupina Center v Rusiji izgubila sedemindvajset divizij in dejansko sploh ni bila več nikakršna bojna sila. Tistega dne, štirinajstega, je Hitler spet prenesel glavni stan v Wolfschanze pri Rasten-burgu, da bi osebno vodil obnovo centralne fronte, kjer so bile enote Rdeče armade le še šestdeset milj od vzhodne Prusije.
15. julija zjutraj je polkovnik Stauffenberg vnovič sedel v letalo in se z njim napotil proti fuehreijevemu glavnemu stanu. S seboj je nosil v aktovki peklenski stroj. Zarotniki so bili tokrat tako prepričani, da se bo atentat posrečil, da so sklenili naslednje. Prvo znamenje za operacijo Valkire, ob katerem bi čete morale zakorakati na berlinske ulice, tanki iz šole za častnike oklepnih enot v Krampnitzu pa 1)1 se morali zavaliti proti glavnemu mestu, naj bi dali že dve uri pred časom, ko naj bi se po napovedi začel Hitlerjev vojaški posvet - to se pravi ob enajstih dopoldne. Potem se ne bi smeli več muditi.
V soboto, 15. juUja, ob enajstih dopoldne je general Olbricht razposlal signal Valkire I za Berlin. Že pred poldnevom so čete korakale proti središču mesta. Ukazano jim je bilo zasesti Wilhelmstrasse in okolico. Ob enih popoldne, natanko ob napovedanem času, je Stauffenberg z aktovko v roki prikorakal v fuehreijevo konferenčno sobo, poročal o nadomestnih enotah in se nato za kratek čas odstranil Zunaj je telefoniral v Berlin Olbrichtu in mu z naprej dogovorjenim geslom sporočil, da je Hitler in da se zdaj namerava vrniti v sobo ter sprožiti mehanizem peklenskega stroja. Olbricht mu je povedal, da v Berlinu že korakajo čete. Po dolgem, dolgem času se je vendarle zazdelo, da se uspeh ne more več izmuzniti iz rok. Toda ko se je Stauffenberg vrnil v konferenčni prostor, je bil fuehrer že odšel. Vrnil se ni. Stauffenberg je ves napet ponovno telefoniral Olbrichtu in mu povedal, kaj se je zgodilo. General je hlastno preklical znamenje za operacijo Valkire. Čete so se vrnile v vojašnice naglo in precej neopazno.
Novica, da je atentat še enkrat spodletel, je hudo zadela zarotnike,
'ki so se v Berlinu ob Stauffenbergovi vrnitvi zbrali in jeli razglabljati, kaj zdaj. Goerdeler se je zavzemal za tako imenovano „zahodno re-Stev“. Becku je predlagal, naj bi šla oba v Pariz k feldmaršalu von Klugeju in se z njim dogovorila, da bi Kluge skušal pri zahodnih zaveznikih izposlovati premirje, ob katerem bi zavezniki obljubili, da ne bodo pritiskali čez francosko-nemško mejo. Nemške armade na zahodu bi lahko potem odpotovale na vzhodno fronto ter reševale rajh pred Rusi in njihovim boljševizmom. Beck je bil treznejši. Vedel je, je misel, po kateri bi zdaj sklepali separatni mir z zahodom, samo še sen. Navzlic temu bi bilo treba za sleherno ceno ubiti Hitlerja in strmoglaviti nacizem. To je treba storiti, je. dokazoval Beck, že zavoljo časti Nemčije, če zaradi drugega ne. Stauffenberg mu je pri-trdil. Prisegel je, da se mu v prihodnje ne bo več izjalovilo. General Olbricht, ki ga je bil Keitel krepko ozmerjal, ker je premikal svoje čete po Berlinu, je dejal, da tega ne more več tvegati, ker bi razkril vso zaroto. Rekel je, da se je pred Keitlom in Frommom komaj izmazal, češ da je šlo le za vajo. Ta strah pred premiki čet, dokler še ni znano, ali je Hitler mrtev ali ne, je naslednji četrtek povzročil katastrofalne posledice.
V nedeljo zvečer, 16. julija, je Stauffenberg povabil k sebi na dom v Wannseeju nekaj dobrih prijateljev in sorodnikov: brata Bertholda, mirnega, vase zaprtega in v znanost zaverovanega mladeniča, ki je bil svetovalec za mednarodno pravo pri glavnem poveljstvu mornarice; podpolkovnika Caesarja von Hofackerja, bratranca Stauffenbergovih in zvezo z generali v zahodni Evropi; grofa Fritza von der Schulen-burga, nekdanjega nacista, ki je bil še vedno berlinski policijski podpredsednik; in Trotta zur Solza. Hofacker se je bil pravkar vrnil z zahoda, kjer se je bil posvetoval z generali Falkenhausnom, Stuelp-naglom, Speidlom, Rommlom in Klugeijem. Poročal je, da se bo nemška fronta na zahodu vsak hip strla, še važnejše pa je bilo to, da bo Rommel podprl zaroto ne oziraje se na to, kaj bo ukrenil Kluge, a da še vedno nasprotuje atentatu na Hitlerja. Navzlic temu so mladi zarotniki po dolgi razpravi prišli do sklepa, da zdaj ni več drugega izhoda in je Hitlerja treba spraviti s sveta. Zdaj si niso več delali utvar, da bi njihovo obupno dejanje Nemčijo rešilo pred brezpogojno vdajo. Sklenili so, da se bo treba vdati celo Rusiji in zahodnim demokracijam hkrati. Dejali so, da je za Nemce — in ne za tuje zmagovalce - najvažnejše to, da se znebijo Hitlerjevega trinoštva.
Bilo je silno pozno. Nacistični despotizem je trajal že enajst let, k dejanjem jih je pognala gotovost, da bo prišlo do popolnega poraza v * vojni, ki jo je sprožila sama Nemčija, oni pa se ji skoraj niso postavljali po robu aU pa se marsikdaj sploh niso. Toda bolje pozno kot nikoli. Preostalo jim je le še malo časa. Generali s front so jim sporočali, da bo prišlo tako na vzhodu kakor na zahodu najbrž že v nekaj tednih do zloma.
Zarotnikom se je zdelo, da imajo pred seboj samo še nekaj dni, ko bodo lahko ukrepali. Prezgodnji izhod čet na berlinske ulice 15. marca je vzbudil sum pri OKW. Tega dne je prišla tudi vest, da so generala von Falkenhausna, vojaškega guvernerja Belgije in severne Francije ter enega voditeljev zarote na zahodu, nenadoma odstavili. Bali so se, da jih nekdo izdaja. 17. julija so zvedeli, da je Rommel ranjen tako hudo, da nanj sploh ne bodo mogli opirati svojih načrtov. Goerdelerju so prijatelji iz policijskega poveljstva naslednjega dne prišepnili, da je bil Himmler že ukazal, naj ga zapro. Stauffenberg je zahteval, naj se skrije. Goerdeler seje upiral, a je le ubogal. Se isti dan je Stauffenbergu kapitan fregate Alfred Kranzfelder, njegov osebni prijatelj in eden redkih mornariških častnikov v zaroti, povedal, kako se po Berlinu šušlja, da bodo v prihodnjih nekaj dneh pognali v zrak fuehrerjev glavni stan. Spet je bilo videti, da je nekdo iz zarotniških krogov preveč govoril. Vse je kazalo, da se Gestapo bliža središču zarote.
19. julija so Stauffenberga spet klicali v Rastenburg poročat, kako je kaj z novimi divizijami Volksgrenadier, ki jih je domača vojska hlastno urila za razpadajočo vzhodno fronto. Poročal naj bi o tem na prvem dnevnem posvetu naslednjega dne, 20. julija ob enih popoldne. Feldmaršal von Witzleben in general Hoepner, ki sta živela zunaj Berlina, sta prejela Stauffenbergov poziv, naj prideta takoj v mesto. General Beck je usmerjal še zadnje priprave za to, da bo lahko vodil udar, dokler se Stauffenberg ne vrne s smrtonosnega poslanstva. Glavni častniki posadk v Berlinu in okolici so zvedeli, da bo Der Tag dvajseti julij.
Stauffenberg je do mraka sedel za svojo pisalno mizo na Bendler-strasse in dokončaval poročilo za Hitlega. Iz pisarne je odšel malo po osmi uri zvečer in se odpravil domov, v Wannsee. Spotoma se je v ^	Dahlemu ustavil in šel molit v katoliško cerkev. Večer je preživel
-	mimo skupaj z bratom Bertholdom. Spat je šel zgodaj. Vsi, ki so ga
^	videli tisto popoldne in zvečer, so trdili, da je bil prijazen in miren,
f'	kakor da se ne pripravlja nič nenavadnega.
20. JULIJ 1944
0	V toplem, sončnem jutru 20. julija 1944 je polkovnik Stauffen-
berg skupaj s svojim pribočnikom, poročnikom Werneijem von J	Haeftnom malo po šesti uri vozil med zbombardiranimi berlinskimi
poslopji proti, letališču Rangsdorf. V njegovi nabiti aktovki so bili spravljeni dokumenti o novih volksgrenadier divizijah, o katerih naj	}
bi ob enih popoldne v „Volčjem brlogu** pri Rastenburgu v vzhodni Prusiji poročal Hitlerju. Med papirji pa je zavita v sr^co tičala ' bomba.
^	Peklenski stroj je bil prav takšen kot tisti, ki sta ga bila pred letom *
J	dni podtaknila v fuehrerjevo letalo Tresckow in Schlabrendorff, pa ni	i
^	eksplodirala.
Straški godbeniki za 8. marec
Novolcsova pihalna godba bo v tem in prihodnjem mesecu imela več gostovanj po Dolenjski. V počastitev 8. marca bodo v nedeljo, 7. marca, ob 15. uri igrali v Žužemberku, ob 19. uri pa že v Dolenjskih Toplicah. Pokroviteljstvo nad tema dvema prireditvama sta prevzela delovni kolektiv Žužemberške Iskre oziroma hotel Dolenjske Toplice. Poleg tega bodo Stražani imeli še naslednje nastope: 14. marca bodo igrali ob 15. uri v Šentrupertu, 21. marca ob 15. uri v Šentvidu pri Stični, 28. marca ob 15. uri v Šmarjeti in ob 18. uri v Mokronogu, 4. aprila pa bodo imeli dva koncerta ob 13. uri v Šentjanžu in ob 18. uri v Krmelju. Program koncerta izvajajo godba na pihala, kvintet in trio.
UČNE URE NA RAZSTAVAH
Novomeška študijska knjižnica prireja knjižne razstave z namenom, da opozori na pomembne kulturne dogodke in da občasno pokaže javnosti knjižno bogastvo, ki za bralce ni vselej dostopno. Prav gotovo pa je namen teh razstav še v nečem: dati možnost šolarjem, da se vsaj okvirno seznanjajo z delom kulturnih mož, ki jih šolska berila predstavljajo le v odlomkih. Lanskoletno razstavo o pisatelju Bevku so si ogledali učenci-iz 30 šol, nekateri razredi so imeli na razstavi kar učno uro. Študijska knjižnica želi,‘da bi v prihodnje njene razstave videlo še več šolarjev in da bi bilo v knjižnični avh ob raz-s'tavljenih knjigah in drugem gradivu še več učnih ur.
SUHOKRAJIN-SKI DROBIŽ
NABIRALNA AKCIJA za nabavo gasilne brizgalne za območje Ajdovca dobro teče. Do sedaj je največji prispevek dal BOGDAN ZUPANČIČ iz Dolnjega Ajdovca, ki je logar pri gozdni upravi Straža. Računajo, da bodo brizgalno dobili že za letošnji 1. maj. Matično gasilsko društvo Dvor, ki bo tudi prispevalo denar za brizgalno, jih bo oskrbelo še s priključki za brizgalno in za najnujnejšo opremo. Poleg podružničnega društva v Ajdovcu bodo dvorski gasilci ustanovili gasilsko trojko na Laščah in jo opremili.
PIONIRSKA RADIOAMATERSKA SEKCIJA, ki je ustanovljena pri društvu Ljudske tehnike Žužemberk, se je pred dnevi sestala in podrobneje razpravljala o svojem delovnem programu. Zanimanje pionirjev'za-delo v sekciji je izredno, zato je uspeh dela te sekcije obetajoč.
PIONIRSKO MAŠKARADO so organizirali v Žužemberku. Sprevod s harmonikašem je krenil skozi trg, nato pa v dvorano TVD Partizan, kjer je žirija nagradila najboljše maske.
POVPRAŠEVANJE ZA DELAVCE iz Suhe krajine je dokajšnje. Do sedaj so jih iskala podjetja NOVO-LES iz Straže, IMV iz Novega mesta in LITOSTROJ Ljubljana, sedaj pa jih išče tudi podjetje UNITAS iz Ljubljane. Težavo za zaposlitev predstavljajo slaba pota iz odročnih vasi.
MEHANIČNA DELAVNICA AMD NOVO MESTO v domu LT Žužemberk je od 1. marca zopet odprta. Delavnica je bila nekaj mesecev zaradi mrtve sezone zaprta. Vozniki motornih vozil so komaj čakali, kdaj bo spet odprta.
ZUŽEMBERŠKA KRAJEVNA SKUPNOST je pred dnevi dobila nov kamion prekucnik TAM 6500 in bo odslej lažje vzdrževala krajevna pota. Kamion bo služil tudi za prevoze peska strankam.
M. S.
VSEM ŽE3NAM ZA 8. MAREC:
Izliv materinega odprtega srca
Marija Petrov, mati petih otrok: »Ker se vsi pehajo za denarjem, ni več nekdanjega tovarištva in razumevanja med ljudmi...«
stila zaradi otrok. In ko zdaj pripoveduje o svojih petih, od katerih sta dva pri kruhu, ena pa korak pred njim, ji iz oči sije skrb zanje, pa hkrati hvalež-,,Dobro se razumemo, se imamo, pomagamo ' Kaj naj bi si mati še le-
nost: radi si... lela?
Ce bi materino srečo merili po številu otrok, potem bi bila Marija Petrov med najsrečnejšimi Sama se prebija skozi življenje s petimi otroki.'^nekda-nja aktivistka iz partizanskih bojev, ki živi v Novem mestu, je invalidsko upokojena, sicer pa še kuha v tovarni zdravil Krka.
„Močno sem hvaležna kolektivu, da so me vzeli na delo. Dokler bomo doma zdravi, bo vse v redu. Življenje smo si uredili tako, da smo zadovoljni Dva fanta sta pri kruhu. Zvone je gozdarski tehnik, mlajši pa dela v Krki, hodi pa v večerno osemletko, ker mu je v šoli spodrsnilo. Od petih otrok bo Nataša menda letos končala študij književnosti in francoščine, Marica hodi na medicinsko srednjo šolo, najmlajša, Marta, pa v šesti razred Zraven tega hodi h glasbenemu pouku, telovadbi, oh, če bo vedno tako pridnapove mati, ki je včasih delala v novomeškem okrožju, potem, po vojni, pa pet let v Ljubljani na centralnem komiteju mladine. Politično delo in službo je pu-
- In vzgoja? Družine s petimi otroki bi danes lahko iskali skoraj z lučjo pri belem dnevu?
„Težko je vzgajati Imam pa zadoščenje, ker me ubogajo, ker se pridno učijo, ker so taki, kakršne sem želela imeti...“
- Ko ste bili aktivistka, ste govorili Q bodočnosti Kakšna je zdaj ta bodočnost, dobrih 25 let po osvoboditvi?
„Pogrešam tistega pristne^ tovarištva in razumevanja. Ne vem povedati, a čutim, da je bUo i^ekoč drugače. Nekako zaprli smo se vase. Bržčas zaradi tega, ker se vsak peha za denarjem. Napredek je očiten, ampak moti me, da so socialne razlike prevelike. In zaradi vsega tega, bi rekla, ne bomo nikoli več prišli na tisto stopnjo tovarištva, kakršnega smo imeli pred 25 oziroma 30 leti To je škoda, to me boli!“
- Ko vam takole teden dni naprej čestitam za vaš praznik: ali ga sploh boste praznovali?
„O, bom: tovarna pripravi vsako leto, na terenu SZDL tudi In prijateljice, med katerimi nas je nekaj skupaj delalo med vojno, bomo šle v naravo.
Z enim strelom podrl medveda
27. februarja je lovec Franjo Kel-ner, član LD Novo mesto, proti večeru na mrhovišču na Brezovi rebri z enim strelom podrl okoli 1301^ težkega medveda. Srečnega lovca je spremljal Novomeščan Franjo Vehar. Lovci trdijo, da je kosmatinec prihajal na mrhovišče iz zimskega brloga, saj je imel obdrgnjeno dlako.
proti Pleterjam, tudi spomine obujat. In vem tudi, da bodo otroci vsi zbrani, z rožami me bodo obdarili Lani je Zvone nalašč za ta dan - praznujemo pa skupaj še moj rojstni dan -prišel iz Postojne in prinesel krasno primulo, še zdaj brli Zjokala sem se od sreče, od ve-sdja. “
- Kaj pa vi želite za 8. marec?
„Želja je veliko, izpolnile se pa najbrž ne bodo: vzgoja otrok je eno, otroško varstvo drugo, ker se mi srce trga, ko gledam mamice z otročki, ko navsezgodaj nosijo otroke po bloku. Partizanskim materam pa zdravje in vedrino!*‘
J. Splichal
Ne pri litru, ob knjigi!
Nedeljsko popoldne; polno miru in počitka po žuljavem tednu. Zakurjena peč, liter vina in topla klobasa, to pomaga premakniti kmetu težak dan v še težjega.
On pa je sedel za mizo ob knjigi, zatopljen v napisano življenje, napisan svet.
Veliko, močno posestvo je bilo dediščina in bo neokrnjeno ostalo, zapuščina Blažiča iz Ži-hovega Sela ob Krki.
Lepo je gospodariti na ravnih poljih in v polnih gozdovih, ampak treba je delati, garati. Saj delajo vsi: on, mati in petero nedoraslih otrok. Toda otroci hodijo v šolo, tako večkrat ostaneta le dva para-zanesljivih rok, ki morajo postoriti vse.
Šlo bi, no, saj gre, toda šlo bi bolje, če bi prišla kakšna plača k hiši. Pa bo treba še čakati, da eden od petih dorastes. Šele potem bo tudi pri njih zaropotala kosilnica in konje bo zamenjal traktor.
Za zdaj pa je res težko. Preveč je ust in premalo rok. Pa zboleti
nikar! Štirinajst dni bolnice, ko mu je hlod predrl drobovje, je požrlo več kot polovico denarja za davke.
Kdo bo prevzel, ko bodo ata izpregli? Za to pa res ni skrbi, saj trinajstletni Jožko že zdaj modruje, kaj vse bo treba preurediti in kako. No, pa to je še daleč.
Še nekaj je, po čemer bi ločila Blažiča od prenekaterih kmetov; tarnanje mu je tuje. Še za lani ne toži, ko mu je toča do tal zbila skoraj vse pridelke. „Bo pa letos bolje!“ To je vodilo njegove dobrodušne, malce lenive narave.
Tudi nad pretežkim delom ne trati besed.
Le branja bi rad več; takega branja, ki bi znalo odpreti trdo zapahnjene duri, za katerimi se skriva mehka narava kmečkih ljudi. To j>ogreša!
Cas teče. Nedelja prehiti nedeljo. Očetje se starajo, sinovi doraščajo, v njih pa že zdaj zori bogata misel za lepše, boljše življenje. Prav je,tako!
JANJA KASTELIC
NOVO V ORGANIZACIJI ZVEZE KOMUNISTOV
Mestni sekretariat v Novem mestu
Sekretarji organizacij ZK v Novem mestu predlagajo, naj ostanejo organizacije takšne, kot so, poseben usklajevalni organ pa naj bi povezoval
njihovo delo
Prejšnji teden je komisija za organizacijo in razvoj pri občinski konferenci ZK sklicala sestanek s sekretarji krajevnih organizacij ZK v Novem mestu. Sestanek je bil sklican, da bi se v zvezi s sklepom zadnje seje komiteja, ki je ugotovil, da je potrebno organizacije v mestu reor-ganizij^ti, pogovorili o tem.
Žal je bila udeležba na sestanku zelo slaba. Vabilu so se odzvali samo sekretarji organizacij ZK v Šmihelu, na II. in III. terenu, v Kandiji in v Ragovski, drugih pa ni bilo.
Prisotni so ugotovili, da vzroke za precejšnje mrtvilo v delu organizacij ZK v Novem mestu, v katerih je skoncentrirana večina komunistov v . občini, ni iskati toliko v sedanji razporeditvi in velikosti- organizacij, pač pa bolj v pomanjkanju volje do dela. Menili so, da s tem, ko bi ustvarili več manjših organizacij, ne bi veliko pridobili, ker so bili takšni poskusi opravljeni že pred leti, pa niso dali zaželenega rezultata.
Ponovno so poudarili, da je največ krivde za slabo udeležbo na sestankih in za to, da organizacij ZK v inestu ni čutiti tako, kot bi jih bilo treba, v nedejavnosti tistih članov, ki so po reorganizaciji 1967. leta prišli v terenske organizacije iz nekdanjih organizacij ZK v podjetjih. Večina aktivov v dejovnih organizacijah ne dela, samo na plačevanje članarine v podjetju pa dejavnosti komuiiista in njegove pripadnosti Zvezi komunistov ne moremo omejevati. Menili so, da morajo organizacije ZK v mestu dokončno razči-
stiti z udeležbo na sestankih in s plačevanjem članarine ter uresničevati sprejete akcijske programe.
Ker deluje v Novem mestu ena sama krajevna skupnost in ker	.
ski programi vsebujejo precej kom^l® nalnih nalog, pa tudi zato, da bi bilo nastopanje ZK v mestu bolj poenoteno, so predlagali, naj bi ustanovili v Novem mestu usklajevalni organ, ki bi povezoval delo organizacij.ZK v mestu. V tem organu naj bi bili sekretarji vseh organizacij, v njem pa bi se dogovarjali o skupnih akcijah, in sproti izmenjavali izkušnje. »
VEDNO VEČJE ZAHTEVE PO KOMUNAI.NI UREDITVI
Kdo naj nam preskrbi načrte?
Tako se sprašujejo odborniki, na katere pritiskajo občani z zahtevami, kadar na občini kaj predlagajo, pa jih odpravijo z obljubami, ki največkrat niso uresničene
Občinska konferenca SZDL je 17. febmaija sklicala posvet odbornikov skupščine in predsednikov organizacij SZDL z območja KS Novo mesto, na posvetu pa so sodelovali tudi predstavniki KS Novo mesto in Centra za socialno delo.
Na posvetu so se najprej pogovorili o pomoči starejšim občanom. Ugotovili so, da živi na območju KS 87 starejših ljudi, ki so potrebni pomoči, ker so sami in onemogli. Za takšno pomoč so že do zdaj deloma skrbeli organizacija RK, osnovna šola in Center za socialno delo, medtem ko Zdravstveni dom nima organizirane patronažne službe za po-
Kultura in zahteve mladih
Novomeška mladina o kulturnih skupnostih
O ustanavljanju kulturnih skupnosti so zadnje čase razpravljali tudi novomeški mladinci. Svoja mnenja so oblikovali v naslednje sklepe, kijih bodo posredovali iniciativnemu odboru ZKPO.
Mladi se zavzemajo za ustanavljanje kulturnih skupnosti, ki naj zagotovijo skladnejši razvoj kulture v občini. Potrebno je večje povezovanje amaterskih jn poklicnih kulturnih delavcev, delovnih organizacij, druž-beno-poUtičnih organizacij in društev ter družbeno-polidčnih in samoupravnih skupnosti. Potrebno je usklajeno usmerjanja kulturne dejavnosti v občini na vseh področjih. To naj bo tudi izhodišče ob ustanavljanju kulturnih skupnosti, ki bodo morale biti tudi pobudnik dolgoročnega načrtovanja kulturnega razvoja.
Kulturna politika ne sme nastajati
v ozkih krogih, ampak morajo biti pri tem udeleženi vsi zainteresirani v občini. Kulturne skupnosti morajo nuditi ljudem možnost za kritično presojanje in opredeljevanje do kulturnih stvaritev.
Amaterske dejavnosti morajo dobiti enakopravno mesto z ostalimi zvrstmi. Občinska ZKPO mora v kulturni skupnOsti imeti načrf razvoja, ki mora tudi mlade spodbujati k sprejemanju kulturnih stvaritev. Mladi zahtevajo tudi načrt vzdrževanja, obnove in preurejanja kulturnih domov v manjših krajih.
A. V.
moč starejšim. Krajevna skupnost bo namestila patronažno delavko, ki bo te ljudi obiskovala, v naseljih, kjer živijo, pa bi jim okoliški prebivalci in zlasti mladina morali nuditi več solidarnostne pomoči.
Omenili so tudi naloge SZDL pri evidentiranju, nato pa precej časa razpravljali o komunalnih delih na območju KS. Predstavniki KS so prisotne seznanili s tem, kaj je KS opravila lani, in z načrti za leto 1971. Posebej so na posvetu poudarili, da je mesto brez otroških igrišč.
Sorazmerno velike zahteve po komunalnih delih v mestu bo težko uresničiti zaradi stabilizacijskih ukrepov in zato, ker je denar, ki se zbira s prispevkom od uporabe mestnega zemljišča, že porabljen z doslej najetimi posojili. Letos bodo prišli v poštev pri komunalnem urejanju mesta samo bančni krediti.
Da bi komunalno urejanje in razna dela, kijih predlagajo občani, potekala bolj organizirano in da bi KS Novo mesto laže ustvarila boljši stik s prebivalci, so predlagali, naj bi v mestu ustanovib v okviru SZDL organ, ki bi povezoval delo organizacij SZDL na območju KS, v mestnih naseljih pa ustanovili oddelke organizacij SZDL, ker so sedanje organizacije prevelike. Odborniki so na posvetu poudarili, da bi sc morale upravne službe na ObS bolj zavzemati za izdelavo programov, ki so potrebni ob posameznih pred-
MENIŠKA VAS: KONJ SKOCiL PRED AVTOBUS - To se je zgodilo 23. februarja v Meniški vasi, ko je Franc Slatner iz Loke pri Tržiču vozil avtobus od Dolenjskih Toplic proti Ljubljani. Škodo na avtobusu so ocenili na 500 din, konj, last Franca Goršeta, pa ima odrgnjeno kožo.
logih občanov za razna komunalna in ureditvnena dela. Brez programov je organizirano delo onemogočeno, z obyubami, ki jih ne uresničimo, pa povzročamo zgolj vročo kri. Menili so, da od odbornika ne moremo zahtevati, naj sam išče strokovnjake, ki bodo izdelali programe in načrte.
J
J
S
J
4
4
4
%
Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja!
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Janez Ambrožič, upokojenec iz Gabrja; Fani Gazvoda, članica Laboda, Novo mesto; Jože Rajk, Leopold Rajk, Stanko Šime, Jože Brulc, Janez Može, Anton 'Sašek, Albin Grčar, Albin Luzar, Franc Lobe, Marija Brulc, Avgust Pavhč, Franc Zupančič, Franc Brulc, Martin Šafer, Franc Rajk, Miha Konda, Ivan Luzar, Alojz Vrtačič, Jože Božič, Anton Miklavčič, Milan Jenič, Alojz Drab, Marjan Cvetko, Miha Kovačič Jože Luzar, Anica Šafer, Franc Rukše, Franc Klemenčič, Marjan Konda, Jože Boltez, Slavko Nagelj, Anton Jordan, Alojz Starc, Anton Jordan, Miha Gregorčič, člani IMV Novo mesto; Avgust Bobič in Jože Pakar, člana Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Pepca Jerman, gospodinja iz Ločne; Martin Medle, kmet iz Jugorja; Angel Blatnik, član Splošne bolnice Novo mesto; Ana Cesar, Marija Zarabec, Anton Cesar, Alojz Tramte, Anton Janc, Miha Božič, Majda Arko, Sonja Kokalj, Ivan Barbo, Bruno Koprivnik, Peter Kumer, Alojz Hrastar, Jovo Grubiša in Rihard Resnik, člani Novoteksa, Novo mesto; Ivan Vidic, član Pionirja, Novo mesto; Martin Luzar, delavec z Jugorja; Jožefa Vovko, gospodinja iz Brezja; Martin Saje, delavec iz Gabrja; Jože Gorjanc, kmet iz Gornjega Suha-
dola; Alojz Jaklič, član KZ Krka, Novo mesto; Darinka Čeboklin, članica Mercatorja, Novo mesto; Stanko Tramte, član PTT Novo mesto; Anton Škedelj, kmet iz Gabrja.	f\
NOVO MKS ro v P013015I
»■d
Novomeška bolnišnica bo do konca leta v novem prizidku kirurgije (na sliki desno), ki sodi v drugo fazo izgradnje bolnišnice, dobila nove prostore za okulistični, patološki, nevropsihiatrični in., dermatovenerološki oddelek ter transfuzijsko postajo. V novi stavbi bodo tudi prostori za ambulante otroškega oddelka in za ambulante novo organiziranih oddelkov. Na sliki — nov prizidek. (Foto: S. Dokl)
NOVOMEŠKA TRIBUNA
ČETRTKOV INTEI^U
Trikrat več vode bo
Direktor Vodovoda Miloš Matko: »Če sem optimist, pričakujem vodo iz novega — 1972.
leta«
Direktor Dominvesta Miha Hrovatič je prejšnji četrtek vprašal direktorja Vodovoda, kako je z gradnjo novega vodovoda in kako z bodočim napajanjem. Zakaj se je torej podjetje odločilo za gradnjo:
„Zmogljivosti tega vodovoda so premajhne. V konicah so njegove zmogljivosti do konca izkoriščene, sicer pa med 90 in 95 odstotki.
>■
t
#
•• ^
■ 4 - P ■- ^ 0 4 0 0^
Zaradi tega ni mogoče pričakovati, da bi ta vodovod dajal vodo tudi okolici mesta. Ko smo se odločali za nov vodovod, smo imeli v mislih tudi preskrbo Mirne peči, Straže in Dolenjskih Toplic. Zdajšnje zmogljivosti so 78 litrov vode na sekundo, novi vodovod v Družinski vasi pa bo imel 250 litrov vode na sekundo, torej trikrat toliko. “
- To so načrti, kdaj pa bo pritekla voda iz novega vodovoda?
„Ce smem biti optimist -1972. leta, ob koncu. Tehničnih zadržkov ne bo, tako kaže projekt. Bodo pa verjetno finančne težave. Po sedanjih cenah bo veljala gradnja 8 milijonov, če upoštevamo podražitve, brez katerih v gradbeništvu ne gre več, bomo ceno zaokrožili
na 10 milijonov. Čez to vsoto pa menda ne bo šlo... Za ta denar bo napeljan vodovod do Novega mesta, urejeno pa bo vse potrebno za položitev cevi proti Mimi peči in Dolenjskim Toplicam. “
- Miho Hrovatiča je zanimala preskrba v višjih legah.
„Nasploh je na Dolenjskem zaradi oblikovitosti težko napeljati vodovod Novo mesto bo zaradi tega razdeljeno na dve coni. Iz tehničnih in tudi finančnih zadržkov Novo mesto ne bo imelo drugačne preskrbe kot doslej. Izjema so Mestne njive, kjer bo voda pritekla do 220 metrov nad morjem, sicer pa bo omejeno tako kot doslej - na okrog 210 metrov. Lahko bi sicer šli više, toda potem bi morali polagati dvoje cevovodov. V nižinah bi namreč bil tako hud pritisk, da tega pipe v stanovanjih ne bi zdržale . .. “
- Za vodovod bo potrebno okrog 10 milijonov. Kako je z denarjem?
„Pri Dolenjski banki in hranilnici v Novem mestu oročamo denar. Skupaj z bančnim denarjem bomo nabrali 7,5 milijona dinarjev -toda šele takrat, ko naj bi vodovod že imeli Računamo na prernostip’eni kredit in pomoč komunalnega sklada novomeške občinske 'kupščine in banke. Za razliko pa pričakujemo razumevanje občine in gospodarstva.”
- Kaj boste vprašali za naprd?
„Želim odgovor direktorja Dolenjske banke in hranilnice Iva Novšaka na vprašanje, kdaj bo več denarja za bančna posojila pri urejanju komunalnih težav Novega mesta in občine, še posebej za gradnjo vodo-
vodov. “
J. SPLICHAL
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
S
0
0
0
0
S
s
0
i
0
s
0
0
0
0
0
0
i
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
S
0
0
0
0
s
0
0
0
0
s
0
0
0
0
0
I
I
0
MOiRDA DA, MOtRDA NE V INDUSTRIJI:
Izvoz je zdaj pametna naložba!
v januarju letos: proizvodnja manjša kot lanskega januarja, prodaja in izvoz pa večja — V industriji občine zaposlenih 8552 delavcev
v industriji novomeške občine je bilo januarja zaposlenih 8552 ljudi, kar je za 8 odstotkov več od lanskega poprečja. V novomeški občini ima IMV 2177 delavcev, Krka 1419, No-voles 1414 in Novoteks 1117.
V letošnjem januarju je bila proizvodnja manjša kot lani januarja: letos je bila vredna v industriji novomeške občine 61,309.000 dinarjev, lani v enakem mesecu pa 74,377.000. Glavna vzroka za manjšo proiz-••••••••••
Gospodinjski
pripomočki
-Od-
vodnjo: v Industriji motornih vozil so zaradi že znanih vzrokov naredili znatno manj avtomobilov — minijev, maxijev in 1300, v Krki pa manj oksitetra-ciklinov in klortetraciklinov. Vrednost proizvodnje v IMV je bUa dobrih 18 milijonov, v Krki pa nekaj več kot 17 milijonov dinarjev. Novoteks je naredil za 9,6 milijona, Novoles za 8,1 in Labod za 4,4 milijone dinarjev izdelkov. Zanimivo pa je, da so razen v dveh največjih podjetjih industrije novomeške občine skoraj povsod drugod naredili več kot v lanskem januarju.
Prodaja na domačem trgu je bila letos vredna 55,411.000 dinarjev, lani pa v januarju 32,017.000 dinarjev. Na domačem trgu največ proda Krka, potem IMV, Novoteks, Labod in Novoles.
Takoj po devalvaciji dinarja so vsi napovedovali: izvoz po-
staja zanimiv, kdor bo več iz-' važal, bo na boljšem. Tega rekla so se v industi'^i novomeške občine držali, saj se je letos izvoz v primerjavi z lanskim januarjem povečal za okrog 250.000 dolarjev. Skupna vrednost izvoza je bila 1,409.422 dolaijev. Industrija motornih vozil je izvozila za 993.172 dolarjev izdelkov, Novoles za 174.553 in Krka za 162.020 dolarjev.
In upanja po prvem mesecu? Ko se bo avtomobilski trg Umiril, ko bo Krka z večjo zmogljivostjo začela delati te-tracikline, lahko pričakujemo naglo povečanje proizvodnje. Ker so že v prvem mesecu druga podjetja pokazala svoje načrte, upravičeno pričakujemo letos še večjo proizvodnjo. To, da si vsi prizadevajo za čim večji izvoz, pa menda sploh ni treba posebej poudarjati.
Krožki res delajo?
V 8. številki Dolenjskega lista smo 25. februaija na 15. strani objavili odgovor sveta osnovne šole Žužemberk, učiteljskega zbora in ravnatelja na članek „Kdo bo potegnil krajši konec". Danes odgovarja pisec članka Slavko Dokl;
Veliko izbiro praktičnih gospodinjskih strojčkov in pripomočkov imajo v prodajalni ELEKTROTEHNA v Novem mestu. Posebno zanimivi in praktični so izdelki znane nemške tovarne BAUKNECHT. Na zalogi imajo kombiniran strojček, ki služi kot mikser ali mesoreznica, lahko pa z njim na-bmsite kuhinjske nože. Praktični so tudi pražilci kruha, avtomatski ražnji, v katerih lahko hrati spečete tudi dva piščanca, ekspresni kuhalnik jajc in drugi izdelki tovarne Bauk-necht.
V Elektrotehni imajo tudi hladilnike Bauknecht, hladilni-ke-zmrzovalnike, pomivalne stroje in kuhinjske nape. — (PO-E)
S pismeno izjavo sveta osnovne šole Žužemberk, učiteljskega zbora in ravnatelja se ne strinjam. Očitajo popačenost, površnost in neresničnost dejstev v mojem članku, ne morem pa tudi prevzeti očitka, da sem nasedel štirim „upornim" mentorjem.
TEMA TEDNA • TEMA TEDNA • TEMA TEDNA • TEMA
Novo mesto visoko nad oblaki
Cene med najvišjimi, osebni dohodki pa cen ne dohajajo! Zato je upravičena ugotovitev: življenje v Novem mestu je med najdražjimi
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Ivanka Mueller iz Črnomlja - Roberta, Martina Jakše iz Gornjega Gradišča - Romana, Silva Pirkovič iz Gornjega Vrhpolja
- Ireno, Olga Turk iz Visejca - Jožeta, Milena Brajdič iz Šmihela -Stojana, Dragica Šuštarič iz Drage -Suzano, Vida Blatnik iz Dobindola
- Matija, Fanika Cerovina iz Ljubljane - Aleksandro, Marija Pirc iz Srednjega Pijavškega - Jožeta, Sava Vrlinič iz Adlešičev - Gordano, Milka Hajko iz Metlike - Roberta, Ivanka Zaman z Vrtače - Dušana, Marija Bajuk iz Rakovice - Roberta, Dragica Bagari s Senovega -Nevenko, Anica Kuralt iz Žabje vasi
- Antona, Hedvika Malgaj iz Brestanice - Matejo, Tončka Kuralt z Dolnje Prekope - Mojco, Ana Avsec iz Oskoršnice - Jožico, Julijana Hrvat iz Srednje vasi - Vero, Milena Hostnik iz Kr^ega - deklico, Anica Kastelic iz Gornjega Polja - dečka, Slavka Povhe z Blata - dečka, Marija Jurčič iz Velikega Cerovca -deklico, Antonija Majerle iz Jelšev-nika - dečka, Marija Stamfelj iz Po-tovrha - deklico, Nada Kobe iz Kotov - deklico, Mihaela Marn iz Cerkelj ob Krki - dečka, Marija Režen iz Gradišča - deklico in Karolina Banič iz Žabjeka - Antona.
- Čestitamo!
Ob tej priložnosti moram opozoriti na nekatere ,,malenkosti", ki kažejo na določena nasprotja v pismu, ki ga zgoraj objavljamo, in mečejo medlo luč na izjave.
Na začetku pojasnila piše, da VSI krožki in druge dejavnosti niso prenehale delati. V nadaljevanju trdi odgovor, da so na sejah razpravljali o dejavnostih, ki so jih OMENJENI MENTORJI RAZPUSTILI, ter da prevzeti mentorstvo med šolskim letom ni lahka naloga.
Opozorim naj še na njihovo trditev, da sc po tem, ko se ni nihče javil za vodenje razpuščenih dejavnosti, ne more sklepati, da člani učiteljskega zbora niso pripravljeni prevzeti delo. S takšno izjavo me ni nihče prepričal, da vsi krožki delajo. Zato je moja pripomba v članku, da zdaj ne bo več take dejavnosti, verjetno utemeljena. Kot družbenopoh-tični delavec imam pravico opozoriti na spor, kije bil in je še.
Mentorji so trdili, da je ravnatelj predlagal, naj gre nagrada v sklad skupne porabe za osebne dohodke, v pismu pa beremo, da to ni res. Ali je bila torej izjava mentorjev zvita iz trte? Na dlani je, da nekdo prikriva resnico. Komu je takšnaa taktika v prid, bo verjetno javnost najlaže sama presodila.
SLAVKO DOKL
^ MINI ANKETA:
Kratek stik
Winston Churchil je nekoč dejal: ,JCadar odpovedo vse pridobitve znanosti, se moramo vrniti k materi naravi.“ Komu izmed nas se podobno že ni zgodilo, ko je nenadoma ostal v temi in je med tem, ko je stikal za svečo, zadeval ob stole in mize, pri tem pa potihem ali na glas preklinjal elektriko? Eden izmed ukrepov ZIS, ki naj bi pripomogel k izboljšanju stanja v našem elektrogospodarstvu je tudi sklep o podražitvi elektrike. Na kakšen odmev je ta ukrep naletel med našimi občani?
Zavrteli smo pet telefonskih številk in dobili pet odgovorov naših someščanov iz različnih poklicev.
Milan Bratož — 21727: .Javno mnenje o podražitvi elektrike poznamo. Seveda smo vsi dolžni vlagati v zboljšanje energetike, vendar bi bil potreben družbeni dogovor, ki bo res zagotavljal zboljšanje stanja. Menim, da je elektrogospodarstvo zgubilo zaupanje ljudi, ker so sc doslej zbrana sredstva izgubljala in neracionalno trošila. Marsikoga bo podražitev zelo prizadela, posebno tiste gospodarske organizacije, ki trošijo veliko elektrike."
Nada Gostič - 21469; ,JCot potrošnik vsekakor ne morem biti zadovoljna. Šoli se bo podražitev prav gotovo močno poznala, saj je potrošnja elektrike velika in nujna. Denar za to bomo morali prihraniti kje drugje. Vsekakor bo manj denarja ostalo za učila in modernizacijo pouka, kar gotovo ni razveseljivo."
Maijan Hrastar — 21209: ,.Zaradi podražitve bomo morali še bolj paziti na dinar. Pravzaprav to ni nič novega, cene se kar naprej višajo. Tisti, ki veliko delajo z električnimi aparati, bodo podražitev zelo občutili, prav tako pa tudi gospodinjstva. Pri nas smo prav zaradi tega kupili štedilnik na plin.“
Vida Kulovec - 21095: ,J*o-dražitev bo občutil vsak družinski proračun. Že sedaj je kuhanje na plinskem štedilniku veliko cenejše kot na električnem, kaj šele po podražitvi. Podražitev je nujna, toda tudi poraba elektrike je nujna. V gospodinjstvu jo lahko zmanjšamo, v bolnici na primer pa ne, pa naj cene šc tako poskočijo.“
Polde Cigler: 21240: „Sem proti podražitvi. Že sedaj je elektrika predraga. Brez nje seveda ne moremo, vendar se sprašujem, kako bomo upokojenci zmogli vse te podražitve, ki prihajajo dan za dnem, naši mesečni dohodki pa ostajajo skoraj nespremenjeni. Mislim, da bomo, upokojenci s tem najbolj prizadeti/^___________
A. V.
ČRMOŠNJICE: FICKO DVAKRAT NA STREHI — Gabrijel Popovič iz Škemljevca se je 23. februarja peljal z zastavo 750 proti Novemu mestu. Pri Crmošnjicii ga je zaneslo s poledenele ceste in se je dvakrat prevrnil. Škode je za 4,500 din.
Novomc5]<a kronika
Cene in osebni dohodki so si v novomeški občini očitno hudo navzkriž. Medtem ko statistika ugotavlja, da so bili lanski poprečni osebni dohodki v občini 1304 dinarje, ugotavlja republiški zavod za statistiko, da so cene januarja v Novem mestu n^^bolj poskočile.
PLAČNIKI PA TAKI
Okoli 90.000 din so še dolžni prebivalci Žabje vasi za komunalna dela, opravljena lani v tem kraju (kanalizacija in drugo). Izterjavo samoprispevka je prevzela krajevna skup-.nost. Po posebnem sklepu občinskega komunalnega sklada bo ta denar ostal krajevni skupnosti, porabljen pa bo za nadaljnji razvoj' Žabje vasi. Izterjevalec krajevrie skupnosti ima precejšen uspeh, saj je v nekaj tednih zbral že okoli 10.000 din samoprispevka, na katerega so ljudje, kot kaže, že pozabili.
ZAVRNJENA POTRDITEV
Upravni odbor sklada za kulturo na seji 24. februarja v Novem mestu ni hotel potrditi zaključnega računa sklada za leto 1970, ker ni našel možnosti za kritje nekaterih neplačanih računov. Ta primanjkljaj bi lahko odpravili le, če bi lahko uporabili denar 3-odstotne rezerve, ki jo je- moral sklad lani izločiti iz svojih sredstev. Sklenili so, da bodo s takim stanjem seznanili pristojne oddelke občinske skupščine, nato pa o zaključnem računu ponovno sklepali.
Osebni dohodki namreč v Novem mestu niso tako visoki kot v Ljubljani, Kopru ali Mariboru, v januarju pa so cene v Novem mestu v primerjavi z lanskim poprečjem za 6,7 odstotka višje, v Mariboru za 6,2, v Ljubljani za 5,1 in v Kopru za 4,4.
Prav gotovo statistični pregled ne kaže številk, ki bi šle v prid prizadevanjem za stabilizacijo: med 45 različnimi artikli namreč samo dva kažeta, da sta cenejša od lani - vse drugo je dražje. Najbolj sc je podražila kurjava - za 37 odstotkov, jajca pa so za 19 odstotkov dražja. Približno tako se je podražilo tudi sadje. Cel kup stvari je dražjih za desetino.
V.se to pa seveda dokazuje, da cene, čeprav so zamrznjene, niso ustaljene. Še v posebno hudi obliki se je to pokazalo ob močnih krmi-Hh. Zaradi teh je nastal krik in vik v živinoreji in zadruge nikakor ne morejo iz težav.
Tako se stara povest ponavlja: dogovorov se zelo neradi držimo, izjave o tem, da mora biti človek na prvem mestu, se na papirju lepo preberejo, v resnici pa ni vedno tako.
Novo mesto, o tem ni nobenega dvoma več, postaja med najdražjimi v Sloveniji in Jugoslaviji. To zgovorno izpričujejo tudi statistične številke in vsakomesečni pregledi nekaterih osnovnih živil. Žal pa ni mogoče ugotoviti, daje Novo mesto ^ tudi po osebnih dohodkih v slovenskem ali jugoslovanskem vrhu. Zaradi tega nesorazmerja pa je očitno življenje- v dolenjski metropoli med najdražjimi.
J. SPLICHAL
Več kot 1200 maskiranih otrok, ki so šli v sprevodu skozi mesto na pustni torek popoldne, priča, da Novomeščani zmoremo množičnost in kvaliteto. Množica gledalcev pa je bila dokaz, da ljudje pogrešajo domačega pusta. Kot organizator karnevala se je letos osnovna šola Katje Rupena zares izkazala! (Foto: Ria Bačer)
HORTIKULTURNO DRUŠTVO prireja v petek, 5. marca, ob 17. uri v dvorani Sindikalnega doma zanimivo in poučno predavanje z naslovom „Gore in cvetje na mojih poteh." Gost iz Kranja Ivan Tušek bo ob 200 lepih diapozitivih prikazal naj lepše predele Avstrije, Švice in naše domovine ter posebej govoril o vrtnicah. Hortikulturno društvo vabi na predavanje vse svoje člane in ljubitelje naravnih lepot.
V SOBOTO dopoldne Je bilo na novomeških ulicah slišati harmoniko in petje fantov, ki odhajajo k vojakom. Z rdečimi nageljni v gumbnicah in vriskajoč na okrašenih vozovih so se nekateri fantje poslovili od svojega kraja za leto ali leto in pol.
DEJAVNOST v Klubu mladih postaja zadnje čase taka. kot si jo je ob ustanovitvi zamišljalo občinsko mladinsko vodstvo. Mladinci so se organizirali v različne sekcije, ki žc pridno delajo. Posebno je treba pohvaliti glasbeno sekcijo, ki vsak teden pripravi kaj novega. Zadala si je tudi nalogo, da bo v mestu organizirala mladinske plese, kijih doslej ni bilo. Zadnji dve soboti so organizirali ples za vso mladino v Domu JLA. Igral je ansambel Faraoni iz Izole. Obisk je bil izredno velik, kar pa tudi ni čudno, saj doslej mladina v mestu ni iinela priložnosti za ples.
BLIŽA SE dan žena in v cvetličarni so poskrbeli, da jim cvetja ne bo zmanjkalo. Razen domačih lončnic bodo imeli veliko izbiro rezanega cvetja: nageljnov, vrtnic in spomladanskega cvetja.
OSREDNJA PROSLAVA v počastitev dneva žena bo v soboto, 6. marca, ob 19. uri v Domu kulture.
Program bodo pripravili učenci osnovne šole Katja Rupena. Programski svet za pripravo proslav pri občinski konferenci SZDL priporoča vsem krajevnim organizacijam, šolam in krajevnim organizacijam SZDL, naj pripravijo proslave za praznik žena.
CENE NA TRGU: cvetača 3,50 din, čebula 2 din, česen 8 din. fižol 6 din, krompir 1 din. koleraba 3 din. korenje 6 din. motovilec 6-8 din, ohrovt 4 din. brstični ohrovt 6 din. pesa 3.50 din, por 3,60 din, peteršilj 8 din, kisla repa 4 din, radič 12 din, kislo zelje 3,50 din, zelena 6 din, suhe fige 7 din, orehi 8 din, pomaranče 4.50 din, jajca 0,70	0,80
din, smetana 16 din, sirček 6 din.
RODILA JE Marija Žagar, Adamičeva 30 - Janeza.
UMRLA JE Albina Urbančič, Šmihelska 5-68 let.
Ena gospa je pohvalila izredno pester program obeh novomeških kinematografov: zadnja dva teci na so kar nepretrgoma vrteli kavbojke . .
48 živinorejcev nagrajenih
25. februarja sta občinski sklad za pospeševanje kmetijstva in kooperacijski obrat pri A^arii v Brežicah nagradila 48 rejcev za 68 telic. Za vsako telico so prejeli po sto dinarjev. V poštev so prišle samo telice tistih ibav, ki jih imajo pod nadzorom A in jim redno kontrolirajo mlečnost. Za brežiško občino je zanimiv podatek, da se v decembru in januarju odkup mleka ni zmanjšal, čeravno velja to za večino drugih območij.
Za oddajo mleka so nagradili tri najboljše kooperante. To so bili Alfonz Vašcer iz Crnca za 13.887 litrov, Drago Gerjevič za 12.857 litrov in Anton Marinček za 11.174 litrov. Tisti dan so naaajenci in drugi udeleženci poslusi dvoje predavanj; o pašnokošnem načinu ter njegovih prednostih in o reji mle-k^ic.
Cene v Brežicah in Krškem
Preteklo soboto so veljale v trgovini s sadjem in zelenjavo v Brežicah in Kr3cem naslednje maloprodajne cene;
		Brežice	Krško
		(cena v din za kg)	
cvetača		5,00	5,00
čebula		3,00	2,50
česen		10.00	10,00
fižol		5,00	5,00
	in	6,50	in 6,50
krompir		1,00	0,80
korenje		3,00	7,00
	in	6.00	
kumare		12,00	-
ohrovt		—	3,60
pesa		-	2,50
por		3,60	3,60
peteršilj		8,00	7,50
paradižnik		14,00	—
repa — kisla solata - endiv		4,00	—
	Ua	5,00	4,50
zelje		1,00	2,80
zelje - kislo		3,50	3,80
zelena		5,00	—
fige - suhe		6,80	-
hruške		6,00	4,00
jabolka		2,80	3,50
	do	4,20	do 4,00
limone		5,20	5,80 in 6,40
orehi		6,80	-
ofehi - jedrca		32,00	26,40
pomaranče		5,20	5,50
slive - suhe		5,00	5,00
banane		6,40	—
jajca		0,55	0,60
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekla dva tedna so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici; Marija Jekoš, go^odinja iz Okiča, se je poparila z vodo po desni roki; Vilim Mustač, kmet iz Rakovca, je padel v stanovnju in si poškodoval desni kolk; Jožica Petelin, učenka iz Kalc-Naklega, se je poparila z vrelo vodo pb obeh nogah; Anton Skoberne, zavirač iz Brestanice, si je pri premikanju vagonov poškodoval levo nogo; Nežo Ban, gospodinjo iz Okljukove gore, je nekdo pretepel in ji poškodoval glavo; Zdenko Šoštarič, gospodinjo iz Sen-kovca, je nekdo pretepel in ji poškodoval levo roko; Maks Radej, kmet iz Kladja, si je pri padcu v hlevu poškodoval rebra; Marija Cizelj, gospodinja, z Malega vrha, si je pri padcu na poti zlomila levo nogo; Rudi Smodič, učenec iz Brestanice, si je pri padcu poškodoval obe roki.
ŽIVLJENJE JO JB NAUČILa SKROMNOSTI
Pri nas ženske ne vemo za praznik
Kadar pri hiši zmanjka denarja, odfoerem jabolka, jajca In še kaj ter vse skupaj odnesem v mesto na trg —< Starejša sem, težja je pot
s praznima košarama v rokah je stopala v hrib, utrujena od dolge poti. Prispela je komaj do Velike Doline in do doma v Lazah je imela še pol ure hoda.
,JDo poldneva bom doma,“ je dejala ženica in obstala za kratek čas. Marija Vogrinova se je vračala iz Samobora, vso pot peš. Ob pol šestih zjutraj je šla od doma in v Bregani še zadnji hip ujela avtobus do Samobora.
„Kaj ste nesli naprodaj tako daleč? “
„Jajca in jabolka. Jajca sem prodala po 50 par, jabolka (kos-mače) po dva dinarja in pol kilogram. V Samoboru je veliko tega na trgu in pridelkov ni lahko prodati.**
, J*ogosto hodite na trg? “
,JCadar se kaj nabere. Ko bomo začeli delati, ne bomo
RADIO
BRE2ICE
ČETRTEK, 4. MARCA: 16.00 do 16.10 Napoved programa in poročila. 16.10 do 16.30 — Nove plošče RTB. 16.30 do 16.40 - Aktualnost tedna. 16.40 do 16.50 — NAJ POP LOT - najraje poslušane melodije. - 16.50 do 17.00 - Obvestila in reklame. 17.00 do 18.00 - Glasbena oddaja; Izbrali ste sami.
SOBOTA, 5. MARCA; 16.00 do
16.30 - Pol ure za pop glasbo.
16.30 do 16.40 - Turistično predavanje; Anton Krušnik - Se o lepšem okolju našega stanovanja. 16.40 do 16.50 - Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam. 16.50 do 17.15 — Ansambel MEMORIA v našem studiu — 17.15 do 17.30 — Za naše naimlajše - Martin Krpan - zaključek. 17.30 do 18.00 Narodnozabavne na valu 192 m.
NEDELJA, 7. MARCA; 10.30 Domače zanimivosti - Pred dnevom žena - Za naše kmetovalce; inž. Konrad Kozole - Vpliv rezi na vzgojo, rast in rodnost vinske trte — Pojeta Rezika Koritnik in Sonja Hočevar - Poročilo s seje občinske skupščine Brežice — Obvestila, reklame in spored kinematografov.
12.30 do 15.00 Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOREK, 9. MARCA; 16.00 do
16.15 - Napoved programa in srečanje z ansamblom Vdteija Skoka.
16.15 do 17.15 - Poročila - Jupo-ton vam predstavlja - Novo v knjižnici - Iz naše gl^bene šole - Kaj prinaša nova številka Dolenjskega Usta - Obvestila, reklame in pregled filmov. 17.15 do 18.00 - Iz slovenske glasbene zakladnice.
UMRU SO
Pretekla dva tedna so v brežiški bolnišnici umrii; Karel Strel, upokojenec z Vel. Kamna, star 6l let; Alojz Mihelič, upokojenec iz Deč-nih sel, star 60 let; Josip Nemčič, kmet iz Vučilčevega, star 65 let; Mar^a Fakin, upokojenka iz Loga, stara 76 let; Alojz Toporišič, upokojenec iz Vel. Obreža, star 58 let.
NOVO v BREŽICAH
MENTORJI MLADINSKIH AKTIVOV v osnovnih šolah sc bodo v soboto srečali v Brežicah. Poslušali bodo informacijo o zaposlovanju v občini in odhajanju mladih v tujino. Na dnevnem r^u je tudi razprava o delu mladinskih klubov OZN in pomenu preučevanja mednarodnih dogajanj za mlade IjudL Udeležence bc^o na seminarju seznanili s pogoji, ki so potrebni za ustanavljanje klubov OZN. Mentorji se bodo v soboto srečali s člani predsedstva občinske konference ZMS, ki so prav tako kot oni vabljeni na predavanje in razgovore.
SKLAD ZA NEGOSPODARSKE INVESTICIJE je na petkovi seji pretresel vloge krajevnih skupnosti za pomoč pri gradnji vodovoda. Razpravljal je ie o naročilu študije in glavnega načrta za kanalizacijo v občini.
STIPENDIRANJE, NAGRAJEVANJE, ZAPOSLOVANJE V TUJINI ter pregled strokovrte zasedbe delovmh mest bodo na dnevnem redu občinske konference Zveze komunistov, ki bo sklicana 15. marca. Gradivo za to sejo zbirajo komisije. Za podatke so zaprosile 67 delovnih organizacij, vend^ jih je le tri četrtine odgovorilo na anketo.
KOMISIJA ZA REKREACUO IN Sport pri občinskem sindikalnem svetu v Brežicah bo ta teden razpisala nove delavske športne igre. Za letos bodo vključili v program nekaj novih veščin. Podrobneje bo o tem odločila komisija na seji v teh dneh.
SPREMEMBE GOSPODARSKEGA SISTEMA IN NACRT STABILIZAOJE bo 10. marca tolmačil komunistom iz brežiške občine član CK ZKS Ivan Lapajne.
V CATESKIH toplicah bo tovarna otroške konfekcije Jutranjka iz Sevnice jutri popoldne priredila tradicionalno mo^o revijo pod naslovom „Jesen in zima i97l“. Na ogled vabi podjetje ix>slovne sodelavce iz vse dr&ve. Vse večje odjemalce otroških oblačil bo na reviji seznanilo z novostmi otroške mode, s katerimi bo podjetje prijetno presenetilo trgovce in starše.
VARSTVO SOLARJEV PRIHODNJI TEDEN. S ponedeljkom uvaja osnovna šola bratov Ribarjev v Brežicah popoldan dco varstvo otrok. Odprla bo osem varstvenih oddelkov. Toliko je do sedaj prejela prijav, vendar je pričakovati k spremembe. Učenci bodo v varstvu najdlje do petih popoldne.
mogli več kaj prida prodati. Takrat vse sproti porabimo doma. Lansko jesen smo imeli malo sadja: obrodila je ena sama jablana, ker je prejšnjo zimo sneh polomil skoraj vse drevje v sadovnjaku.“
„Koga imate še doma? ‘* ,>Ioža, ki gre' že v 75. leto, in mlada dva. Midva skrbiva
Agronom pod stekleno strdio. Inž. Horžen, pomočnik upravnika vrtnarskega obrata Agrarie na Čatežu, se posveča vzgoji cve^ Zastekljeni vrtovi se ^ njo in to pomlad bo pokritih 32 kvadratnih metrov površine. V rasdinjaldh si podajata roko samo pomlad in p<4e^, saj topli vidci poskrbijo, da nageljnom zima ne pride do.živega. (Foto: J. Teppey)
IZ ERE
Pretekla dva tedna so v brežiški porodnišnici rodile; Jelka Juratovec iz Čateža - Renato; Dragica Rogo-vič iz Nedjel. brega - Marijo; Terezija Dvornik iz Rigonc - Marjanco; Ljudmila Pirc iz Kaplje vasi - Janka; Nada Jarkovič iz Skopic - Nadico; Bariča Zitkovič iz Samobora
- Kristino; Steflca Or^ič iz Lipnice
- Josipa; Marija Avšič s Čateža -Boštjana: Marija Haramina iz Trste-nega ~ dečka; Ivanka Lekše iz Se-nuš - Janeza; Marija Sotler iz Dobove - deklico; Steiica Komočar iz Žejnega - Suzano; Alojzija Levak iz Podgorja - dečka; Andjelka Jankov iz BreiUc - dečka; Slavica Zupančič iz Krškega - Vladislavo; Frančiška 2ibert iz Loč - Jožefo; Jožefa Oder iz Ledine - Metko; Zdravk^ Horvat iz Gabrovice - Maria; Ana Molan iz Globokega - deklico; Metka Vim-polšek iz Sentlenarta - Janeza; Anica Peles iz Slapnice - Djurdjico; Terezija 2galin iz Pišec - Ivana; Alojzija Kožuh iz Ledine - Matijo; Zofija Antalovič iz Mihalovec - Sandija; Ljudmila Podgoršek iz Brezja -Zdravka; Angela Novak iz Veternika
- Ivana.
KONEC TEČAJEV
Na Blzelijskem je obiskovalo tečaje civilne zaščite 700 Jjudi. Nedavno tega so se končali v Stari va^ na Bizeljskem in v Ore^u. Obisk je bil
Eresenet^ivo dober, zadovoljni so ili prirediteUi in tudi poslušalci. Za izobraževanje so ujeli ravno pravi čas, ko sc še ni pričelo delo v vinogradih..
zase, snaha in pastorek pa zase in za vnučka. Denarja ni pri hiši. Vse, kar imamo, smo si prislužili z rokami. V letih sem, p^ še vedno poprimem za delo, ne gre drugače. Dokler bom lahko, bo šlo, saj sem vajena trdega življenja. Takale pot me seveda zdela, noge bolijo.**
,JColiko časa pa že pešačite s trga? “
„Ob tri četrt na devet sem odšla iz Samobora, takoj ko sem prodala, kar sem prinesla s seboj. Malo čez poldne bom doma, če ne bom vmes počivala. Daleč je, zato ne grem vsak teden od hiše, čeravno bi nam za sproti prišel prav kak dinar. Kot vidite, moramo biti skromni, zdaj, na stara leta, še bolj kot včasih, ko smo bili še pri moči.
J. T.
Razglasitev športnilia Dolenjske ^
v soboto, 6. marca, bo v Prosvetnem domu v Brežicah ob 18. uri SPORTNO-ZABAVNA PRIREDITEV, na kateri bodo razglasili športnike Dolenjske za leto 1970.
Nastopali bodo: zabavni ansambel Henčka Burkata s pevci, telovadci brežiške ^nazije in mladinke TVD Partizan - Novo mesto.
Na prireditvi bo tudi zabavni kviz za gledalce, nagrade pa so prispevala dolenjska podjetja.
Cena vstopnicam; 1, 2 in 3 din. Dobite jih v predprodaji v Prosvetnem domu.
Na sliki; ansambel Henčka Burkata, ki bo zabaval Brežičane.
Vabita športno uredništvo Dolenjskega lista in radio Brežice!
DOBER ZGLED SOSESKE IN aRGANIZACIJE RK
Nova streha - darilo za dan žena
V Kraški vasi so vaščani iz Stankovega, Globočic, iz Vira, Kamene, Kraške vasi in Čedma na novo prekrili streho ostarelima ženicama
v Kraški vasi pod Stojdrago živita dve osamljeni sestri: Urša in Ana Klemenčič, stari 70 in 65 let. Starejša je oslepela kmalu po rojstvu, zato skrbi zanjo mlajša sestra. Živita v slabi leseni hišici, ki jo je preuredil iz zidanice že njun oče. Pokrita je bila s slamo, nima elektrike, vode in ne dimnika. Na tleh je še vedno zemlja. Preperela slamnata streha je puščala dež v sobico, njun edini bivalni prostor.
Ženici sta želeli priti do nove strehe, pokrite z opeko. Sta bolehni in brez sredstev, zato živita od ob; činske podpore. Sami ne bi zmogli vel^ih stroškov za novo ostrešje in opeko. Svojo željo sta zaupali tov. Jožetu Gramu, predsedniku krajevne organizacije RK Mrzlava vas. V njunem imenu je prosil za denarno pomoč pri občmski skupščini Brežice'in občinskem odboru RK. Trideset kmečkih domačy je brezplačno prispevalo les za ostreje.
To so vaščani naslednjih vasi: Kraška vas, Stankovo, Globočice, Izvir, Kamenca in Cedem. Sami so zbraU in pripeljali ves potrebni les. Občinska cestna uprava je poskrbela za prevoz opeke in strelih lat. Štirje tesarji so štiri dni tesali les, 24. februarja pa so priskočili na pomoč
130 TISOČ ZA BORCE
Prosilccm posojila za ureditev in gradnjo stanovai\j je Združenje borcev na BizeUskcm razdeliko letos 130 tisočakov. Najbolj potrebni so zdaj dobili kredite, nekaj manj nujnih prošenj pa bodo reševali pozneje. Do sed{y so na Bizeljskem razdelili članom ZB NOV okoli 300 tisoč din za stanovanja. Najmanjši znesek je bil 4.000 din, najveći pa 20.000 din.
SREČANJE ŠOL BRATOV RIBARJEV
Od 5. do 9. junija bo v Brežicah srečanje šol, ki nosijo ime po bratih Ivu in Loli Ribarju. V Jugoslaviji je deset takih šol in te se sestajajo vsako leto v drugem kraju. V Brc-žicc bo tedaj prispelo okoli 250 učencev in precej učiteljev. Učenci bodo tekmovali v plavanju in košarki. Zboroval bo tudi aktiv za telesno vzgojo iz vseh šol. Za to priložnost bodo gostitc^i pripravili bogat kulturni program.
Zvesta bralka za 25-letnlco
Med dolgoletnimi bralci smo sl izbrali Marijo Senica, ki j'ii pomeni knjiga najljubše razvedrilo
še vaščani iz Kraške vasi. Podrli so staro ostrešje, tesarji pa so ga zvezali in pokrili z opeko.
Ženici ne moreta verjeti, da jima poslej ne bo več tekla deževnica v sobo na posteljo. Posebno sta hvaležni za pomoč vsem dobrim ljudem, ki so jima darovali les in pomagali s prostovoljnim delom pri prebivanju hiše. Zahvaljujeta se tudi občinski skupščini, občinskemu odboru RK in krajevni organizaciji RK za denarno pomoč. Z dobljenimi prispevki pa seveda nista mogli poravnati vseh stroškov. Dolgujeta še okrog 1.800,00 din. Krajevna or-
Cvetje jih druži
Posavje in Zagreb si že podajata roke
Hortikulturno društ\'o iz Brežic je februarja priredilo drugo srečanje teh društev iz Posavja. Zbrali so se na Čatežu in prišli so še predstavniki Društva prijateljev cvetja in zelenja iz Zagreba. Sklenili so sodelovati tudi vnaprej in se dogovorili, da bo prihodnje leto srečanje v Zagrebu. Lani s(^ priredili v Krškem.
Na Čatežu so pedstavniki štirih društev zastopali 1.300 članov. Sklenili so, da bodo navezali stike z or^izacijami in občinskimi skup-ščmami povsod v Posavju, saj je od tega odvisno, kolikšno podporo bodo uživali. Ni vedno denar vse, včasih je dovolj razumevanje in priznanje, to pa spodbuja tiste, ki imajo denar, da odrinejo manjšo ali večjo vsoto za te namene.
Predstavniki štirih društev so sklenili širiti ljubezen do cvetja in urejanja okolja s sestavki v časnikih, v radiu in v svojih glasilih. Prirejali bodo izlete po domovini in čez mejo in skušali prenesti dobre zglede iz lepo urejenih krajev v svoje občine. Na Čatežu so se dogovorili za sodelovanje na razstavah cvetja.
V Zagrebu bo taka razstava 15. in 16. maja, v Brežicah pa 24. in 26. septembra.	.
ANTON KRUŠNIK
V Brežicah za 8. marec
Dan žena bodo praznovali po vsej občini, ponekod že v soboto, na podeželju pa v nedeljo. V Brežicah bo proslava 6. marca ob 18. uri zvečer v domu JLA. Kulturni program pripravljajo učenci osnovne Sole bratov Ribarjev. Lokalna radijska postaja bo posvetila dnevu žena velik del nedeljskega programa.
ganizacja SZDL Mrzlava vas-Velike Malence je poslala prošnjo skupščini občine Brežice za dovoljenje pri p<> biranju prostovoljnih denarnih prispevkov. Z zbranim dena^m bi poravnali preostali dolg, radi pa bi tudi zgradili dimnik in položili lesen pod v sobi.
IDA SMERDEL
»Dolenjski list« v vsako družino
Justine
Slovo
Kraljeve
Tinke ni več. Omagala je v hudi bolezni in ne bo več ^žala korak z nami na planinskih pohodih. Nič kolikokrat smo se z njo vzpenjali na vrhove naših gora. Ce je bila pot še tako naporna, smo jo z lahkoto premagovali, kadar nam je Tinka z vedro besedo, šalami in zvonkim smehom krajšala čas. Vedno dobre volje, takšna je bila naša tovarišica s planin in takšno bomo ohranili v
spominu, ko bomo spet obiskovali planine.
JusUna Kraljeva se je rodila 1920. leta v Kordunu. Nekaj let pred drugo svetovno vojno jo je pot zanesla v Slovenijo, najprej na Jesenice na Go-renjskerii in nato v Brežice. Bila je ena prvih članic brežiškega Planinskega društva in je dolgo delala v upravnem odboru.
Zdaj naša Tinka mimo počiva na pokopali^u v Brežicah - ob reki Savi, ki ji bo prinašala pozdrave z gorskih vrhov, od Triglava na Gorenjcem do Lisce v Posavjy. Pogrešali jo bomo na naših izletih v planinski svet.
PLANINCI IZ BREŽIC
„Nc morem si prcdstav^ati, kako bi prebila prosti čas brez dobre knjige. Dvajset let je, odkar sem v Brežicah. Redno zahajam v knjižnico in prepričana sem, da je v njej le malo leposlovnih del, ki jih nisem prebrala. Pri izbiri knjig mi je sprva ponižala knjiž^iičarka Savica Zorko. Njej sc imam zahvaliti, da me je vpeljala v svet knjižnega bogastva in mi dala osnovo za vrednotenje pisateljev ter njihovih del.
Berem predvsem leposlovna dela. Cas mi je skopo odmerjen in vedno mi ga primanjkuje za tovrstno razvedrilo. Ob knjigi pa spoznavam živ-Uenje v vsej i^egovi pestrosti. Knjige me zbližujejo s preteklostjo, mi od-
krivajo sedanjost z vsemi dobrimi in slabimi stranmi.
Naj^ubši pisatelji so mi Cankar, TavČM, Jurčič, Kranjec, Miheličeva in Svetina. Od tujih avtoijev pa n^-boU cenim Cronina, Zolaja, Tolstoja, GaIsworthyja, Dostojevskega in druge. Vrsto del sem prebrala po dvakrat ali celo večkrat. S knjigo je že tako - boh ko spoznavaš in se poglabljaš vanjo, bolj ti je všeč.
Kdaj spet avtobus v Dobovo
Prijatelji mladine iz Kapel se pritožujejo
(oda, da si naša knjižnica ne more kupovati več prevodov iz svetovne književnosti. Ptepričana sem, da so
še viri za nakup dobrih knjig in da bi tudi družbeno politične organizacije
lahko odstopile nekaj denarja za večanje bogastva v Imjižnici. Za bilejno obletnico bi bilo to lepo da-rUo.“
5S:
Starši otrok, ki sc vozijo v Solo v Dobovo iz Vrhov, Slogonskega, Je-reslavca, Kapel in Podvinj, se že dolgo vprašujejo, kako je s šolskim avtobusom, zjutraj in opoldne. Sedaj sc morajo otroci voziti z avtobusom redne proge Kumrovec-Ljubljana. Kolikor jih ne pobere ta avtobus, pa z avtobusom Bizeljsko-Dobova, če je prvi avtobus prepoln. V snegu in dežju čakajo na cesti, če pa (posebno pozimi) cesta ni splužena, avtobusa ni in vse čakanje je zaman: ali domov ali v Dobovo peš!
Nujno jc, da sc ponovno uvede avtobus zjutraj iz Župelevca do Dobove samo za Solarje, prav tako pa tudi iz Dobove do Župelevca ob 12.30 po koncu pouka, nc pa, daje ta avtobus sedaj redna proga iz Brežic do Bizeljskem in se otroci posebno ob uradnih dnevih vozijo kot sardine med ostalimi potniki. Društvo prijateljem mladine Kapele pričakuje, da bodo pristojni vsaj za prihodnjo zimo uredili tudi to pereče vprašanje Solarjev vozačev.
DAMJAN VAHEN
BR[2lfiH VESTI
ZDAJ PREUČUJEJO NAičRTEJ ZA OBNOVO DST RAZŠTRTIEV
Križ čez našo elektrarno, kje pa?
Tudi po ukinitvi rudnika Senovo In po izgradnji jedrske električne centra* le v Krškem brestaniška termoelektrarna ne bo zapisana koncu
Obstoj brestaniške termoelektrarne, sedaj obrata Elektrogospodarstva Maribor, so v minulih letih tesno povezovali z usodo rudnika na Senovem. Ta oskrbuje elektrarno s premogom. Približno 60 tisoč ton ga prodajo v Brestanico, manjše količine pa mora elektrarna že zdaj naročati v Kanižarici in La^em. Rudnik bo postopoma zmanjševal odkop premoga in nič se še ne ve, kako bo po letu 1975. Tedaj napovedujejo ukinitev rudnika in tudi elektrarni so prerokovali iztek življenjske dobe.
V Stari vasi pri Krškem bo takrat energijo. V sedanjih energetskih raz-
že skoraj dograjena nova jedrska centrala. Termoelektrarni v Brestanici se obeta kljub vsemu daljše življenje in njeno vlogo zdaj temeljito proučujejo. To je elektrarna za kritje toka v dnevnih konicah, ko je poraba največja. Na vo^jo daje dodatno
POJASNILO
Na pojasnilo, ki sta ga objavila uredništvo in uprava Dolenjske-g|.lista na 19. strani št 8 (1091) Dolenjskega lista z dne 25. 2. 1971 zaradi neljubega spodrsljaja, ki je nastal v leto&jih Pustnih novicah, sporočamo, da smo pod reklamno karikaturo zdravnika, ki predpisuje pacientu enkrat tedensko Dolenjski list, pomotoma natisnili tekst, ki nima prav nobene zveze z naročilom reklame za Dolenjski list. Predsednik Ob S Krško ter sekretarja občinskega komiteja ZKS in občinske konference SZDL ne smatrajo, da je priobčeni tekst z ObS Krško žaljiv, ker je bil pač tiskan v naših Pustnih novicah. Zaradi tega se tudi do-, sedanji dobri odnosi med Ek>-lenjskim listom in delavci uprave občinske skupščine Krško ne bodo prav nič pokvarili. Smatrajo tudi, da se taki in celo večji spodrsljaji pripetijo tudi večjim časopisom, katere urejajo sami profesionalni novinarji.
Bralce Dolenjske^ lista in Pustnih novic prosimo, da sprejmejo naše obvestilo z razumevanjem na znanje.
Za PUSTNE NOVICE odgovorni urednik: Janez Breskvar, 1. r.
Otroški vrtec gostuje zdaj v gasilskem domu in v šoli. V kakšnih razmerah dela, bo najbolje pojasnila vzgojiteljica Marija Učakarjeva, ki dela v vrtcu že osem let.
-	Malčki imajo prostor v gasilskem domu, sredinčki v šoli, kjer pa je zelo hladno in sonce nikoli ne p<^ sije vanj. Otroci tam se mi kar smilijo. Tudi mala šola ima prostore v šolski zgradbi. V gasilskem domu je naia soba vlažna. Nimamo umivalnice, naša stranišča pa uporabljajo tudi gasilci, kadar se sestajajo tukaj. Sredinčki prav tako nimajo vode in ne umivalnice. Na srečo smo vsaj ^ vrtec lani opremili in dobili pre- * proge za tla, aa ni tako mrzlo.
V	varstvu je okoli 60 otrok. Doslej jih še nismo odklanjali. V sili sprejemamo v vrtec malčke, ko dopolnijo dve leti in pol. Vrata našega
Prispevek staršev za varstvo je zelo različen, od 18 do 180 din na mesec, odvisno od dohodkov v družini. S tem smo omogočili varstvo vsem otrokom. Največja želja nas vzgojiteljic in starši je, da bi se kmalu zares lahko preselili v nove prostore. Vzgojiteljice v vrtcu kar ne moremo verjeti, da bo to že jeseni.
Zapisala J. TEPPEV
tega snujejo načrte za njegovo razširitev in obnovo, cilj vseh teh prizadevanj pa je cenejša električna energija tudi v dnevnih konicah, ko poraba najbolj naraste.
JOŽICA TEPPEV
merah računajo na 15-odstotno toplo rezervo (obratovanje z najmanjšo zmogljivostjo) in 5-odstotno hladno rezervo (naprave stojijo in jih lahko vsak čas poženejo).
V	Brestanici upajo na rekonstrukcijo. V tem primeru bodo zgradili plinski agregat z močjo 30-35 megavatov (MW). Zanj bi lahko uporabljali tekoče gorivo. Sestavni del plin-^e turbine bp tudi posebne vrste parni kotel, v katerem bo najprej izgoreval plin iz plinske turbine s precejšnjo kurilni vrednos^o. V tem kotlu naj bi se ustvarjala para za pogon obstoječih dveh agregatov.
Kombiniran tehnološki proces novih in obstoječih naprav bi zmanjšal proizvodne stroške. Poraba toplotne energije za kilovatno uro bi bila m^hna in to bi tok pocenilo. Prednost te dopolnitve v brestaniški elektrarni je, da bi naprave lahko hitreje ^rav^ v pogon in jih zopet ustavili. Sedaj to ni mogoče. Elektrarna dela vso noč, čeprav od desetih zvečer do šestih zjutraj ni potreb po energiji.
Gradnja jedrske centrale ob Savi torej ne pomeni, da brestaniški obrat ni več potreben. Prav zaradi
POSOJILO STILLESU
Upravni odboi občinskega sklada skupnih rezerv je te dni odobril podjetju StiUes 500.000 dinarjev mso-jil^ ki ga bo podjetje porabilo pri uresničevanju rekonstrukcijskega programa. Kot je znano, bo verjetno pomagal tudi republiški sklad, katerega upravni odbor o tem še ni odločal. Da bi Stilles to posojilo bolj zagotovo dobil, je zmai\jšal svoj zahtevek in bo rekonstrukcija zaenkrat zajemala samo prvo etapo.
Jutri v Krškem
V	petek, 5. marca, bo ob 10.30 v sejni sobi ObS Krško razgovor širšega političnega aktiva o vlogi in nalogah sindikatov v času ekonomskih sprememb. Razgovor bo vo^ popdredsednik RSZS Slovenije Ivo Tavčar; udeležili se ga bodo javni in drugi delavci občine Krško, predvsem pa vsi predsedniki sindikalnih podružnic in drugi sindikalni odborniki, kakor tudi slušatelji,2. oddelka politične ^le v Krškem.
Tov. Ivo Tavčar se bo istega dne popoldne udeležil tudi občnega zbora sindikata v tovarni celuloze in pa-piija na Vidmu.
v abljeni!
V politični šoli v Krškem se na pobudo komiteja občinske konference ZK izobražuje že druga slnipina mladih delavcev. Na sliki: kramljanje med odmorom. (Foto: Jožica Teppey)
KOSTANJEVIŠKI GASILCI SE PRIDNO USPOSABLJAJO
Rdeči petelin - še vedno nevaren
Že letos gasilski stolp — Lani so vključili v svoje vrste 66 članov
    ■■■ -----------------------------
Gasilko društvo v Kostanjevici že vrsto let uspešno deluje. Vsako leto si nakupi nove tdmične pripomočke in zdaj je že precej sodobno opremljeno. Še vedno mu manjka denarja za avtomobilsko cisterno, ki bi jo moral imeti vsak gasilski center v občini, zlasti še sedaj, ko so društva vključena tudi v civilno zaščito.
NA OBISKU V OTROŠKEM VRTCU NA SENOVEM
Samo ena želja - nič več
Prve varovance pripeljejo matere že ob petih zjutraj — Plačilo za varstvo je odvisno od dohodkov v družini — Kmalu nov otroški vrtec
Na Senovem so zakoličili gradbišče za novo varstveno ustanovo. Velika želja zaposlenih mater se bo do jeseni uresničila, otroke čaka že prihodnjo zimo več udobja v prijaznejših prostorih.
vrtca se odpro ob petih zjutraj. Nekaj otrok pripeljejo zaposlene matere že ob tej un. Njihovi varovanci še za kako urico ali več zaspijo, nato dobijo zajtrk. Drugim otrokom, ki pridejo ob sedmih, dajemo samo malico. S kosilom jim ne moremo
KosUeči, ker nimamo kje kuhati, lalico jim pripravijo v šoli. Otroci so tukaj do dveh popoldne.
Na nedavnem občnem zboru so gasilci ocenili nemajhno delo prejšnjega leta. Društvo je izurilo pionirsko četo za občinsko tekmovanje in ta je kljub močni konkurenci dosegla odlično tretje mesto. Člani so večkrat uprizarjali privlačne vaje v raznih krajih in pokazali občanom, kaj zmorejo. Med največje uspehe dru?tva štejejo, da so si lani pridobili
Janez Rošker — novi direktor »Djure Salaja«
Minulo soboto so imeli v tovarni celuloze in papirja „Djuro Salajpomembno sejo delavskega sveta. Po obravnavi in potrditvi zaključnega računa za 1970. leto so člani delavskega sveta potrdili tudi vse ukrepe, ki so jih za uresničenje letošnjega proizvodnega in finančnega načrta predložile tovarniške strokovne službe. Na seji je delavski svet s tajnim glasovanjem enoglasno izvolil za no-v^a direktoija tovarne štiriintridesetletnega diplomiranega pravnika JANEZA ROŠKARJA. Novi direktor se je zaposlil v krški tovarni 1964. leta kot pravni referent, lani pa so ga izvolili za vršilca dolžnosti
•	direktorja. Zaupano mu funkcyo je uspešno izvrševal in so zato njegovo kandidaturo za direktorja tovarne podprli vsi zaposleni, kakor tudi občmska skupščina in družbenopolitične organizacije.
Varovanci otroškega vrtca na Senovem pri mdici. (Foto: J. Teppy)
kar 66 novih članov, med njimi precej žensk. Ko je v decembru občinska gasilska zveza organizirala strokovno usposabljanje aktivnih članov, so se tudi gasilci iz Kostanjevice pridno udeleževali predavanj.
Letos namerava društvo zgraditi gasilski stolp. Zanj še nimajo dovolj denarja, a si ga bodo morali priskrbeti. Kupili bodo tudi praznične uniforme. Po vaseh nameravajo organizirati gasilske enote, ki bodo sposobne pomagati v raznih nesrečah.
Društvu predseduje Stanko Jordan. Na občnem zboru se je zahvalil za razumevanje in pomoč Splošnemu mizarstvu in Kleparskemu podjetju iz Kostanjevice. Ti dve delovni organizaciji sta dali zgled drugim organizacijam, od katerih prav tako pričakujejo vsestransko podporo društvu. Letos se bodo kostanjeviški
Je bil ogenj podtaknjen?
v Kolanovičih pri Kostanjevici je
14.	februarja ob 11. uri zvečer nenadoma začela roreti zidanica. Domnevajo, daje bil ogenj podtaknjen. Takoj po obvestilu o i^žaru sta gasilca Drago in Stanko Jordan odšla na kraj nesreče in se pustila v boj z ogljem. Z golimi rokami sta kopala zemljo in gasila, da je ostala ztuop vina nepoškodovana. Na kraj nesreče so pozneje prispeli še drugi gasilci iz Kostanjevice.
Nekaj dni pred tem je skoraj ob istem času gorelo na Starem gradu pri Podbočju. Tudi za ta požM domnevajo, da je bil podtaknjen.
A. B.
STO MASK V KRMEUU
Društvo prijateljev mladine iz Krmelja je na pustni torek priredilo dobro uspelo pustno maškarado. V sprevodu, ki je šel skozi kraj, je bilo nad sto mask, v Domu Svobode pa je sledilo rajanje in izbor najboljših mask. Petero izmed njih je bilo nagrajenih.
MANJ V KMETIJSKEM SKLADU
Sevniški občinski kmetijski sklad bo imel letos 145.000 dinarjev dohodkov, kar je nekaj manj kot v lanskem letu. To za kmetijstvo ni najbolj razveseljiva novica, saj vemo, koUkšne so potrebe in k^o nujno je v večji meri pomagati kmetijstvu. Upravni odbor sklada seje sestal 23. feoruaija in sprejel finančni načrt za letos. Iz dohodkov občinskega sklada bodo plačali licenciranje plemenjakov, molzno kontrolo, kmetyska predavanja, živinorejsko razstavo ter še nekatere druge posege v kmety-stvo, 60.000 dinarjev pa bodo oročili pri celjski banki, da bodo kasneje lahko dobili posojila.
gasilci udeležili številnih tekmovanj. Napovedujejo tudi več javnih nastopov in prikazov svoje pripravljenosti za pomoč pri požarih in drugih nesrečah.
A.	BURJA
Ognjeni krst
Dva dni pred novim letom so si gasilci iz Podbočja pripeljali nov gasilski avtomobil iz tovarne IMV v Novem mestu. Avto bodo registrirali spomladi, ko bodo slavili 70-letnico obstoja društva.
Ko je 11. februarja v Starem gradu gorela zidanica, so se gasilci z novim avtomobilom odpeljali gasit požar. Vse ostrešje je bilo že v Ognju, gasilcem pa se je vendarle posrečilo preprečiti, da se ni v^al leseni strop nad kletjo. V kleti so bili sodi, polni vina. Lastniku Jožetu Vintarju so v treh urah rešili premoženje, vredno 25 tisoč dinaijev. Neregistrirani avto je torej doživel ognjeni krst. Gasilci zaslužijo pohvalo, saj so bili na cilju (3 km daleč) prej kot v dvajsetih minutah.
J. S.
PREDAVANJE ZA LJUBITELJE CVETJA
v torek, 9. marca, bo ob 18. uri v domu Svobode na Vidmu predaval direktor Arboretuma v Volčjem potoku inž. Miha Ogorevc o urejanju vrtov pred hišami. Prikazal bo barvne diapozitive o lepo urejenih cvetličnih nasadih v okolici hiš. Pridite!
DOBRO OBISKANA PREDAVANJA
Te (tai so se v Krmelju, Šentjanžu in Tržišču končala predavanja, ki štejejo v obvezno strokovno obrambno vzgojo prebivalstva. Obisk je bfl zelo dober, k čemur so prii^mogli izvrstni predavatelji in zanimivost snovi. Značilno je, da so se žene v še večjem številu udeleževale predavanj kot moški.
B.	D.
Sekretar republiške konference SZDL Vlado Beznik je
12.	marca obiskal Krško. Slušateljem politične šole in predstavnikom družbenopolitičnega življenja je predaval o n^ogah Socialistične zveze pri roremembah druž-beno-politicnega sistema.
CEPLJENJE PSOV
Pred dnevi je bilo v Kostanjevici obvezno zaščitno cepljenje psov. Zal, ljudje ne pripe^ejo vseh na cep-^enje, razen tega pa je veliko psov neprija^jenih. Za take prekrške bi bil potreben stroi^i ukrep.
A. B.
KMALU ZASUTI JARKI
Lepo vreme je omogočilo Kosta-i\jevičanom nadaljevanje dela pri vodovodu. Urejati bodo začeli tudi kanalizacijo, potem pa se nadejajo, da bodo razrvane in skoraj neprevozne ceste skozi mesto urejene. Ko bo v Kostanjevici vojvod dokončan, ra bodo začeU kopati v smeri proti Prekopi.
Zakaj ni kino sporeda?
v vašem listu je bila 18. februarja med novicami iz Krškega -zabeležena vest, da v Krškem ni več objavljen spored kinematografa. Zaradi pravilnega in objektivnega obveščanja smatramo, da bi se moral vaš dopisnik poprej pozanimati za vzrok, zakaj ni več objav na desnem biegu.
Reklamna omarica na tem mestu je bila nenehno predmet za izživljanje neodgovornih razbrzdancev. Na steklu so bili sledovi blata in pljunkov, v zadnjem času pa so šipe zaporedoma pobijali. Mimoidoči so se
o	tem lahko sami prepričali. Ker se je to ponavljalo, smo opustili obveščanjem sporedu kino predstav, kajti slike iz filmskih prizorov so nam prav tako uničili in morali smo jih drago plačevati. Kljub temu bomo iskali novo možnost, da bi na desnem bregu našli primeren prostor za objavo sporeda. Upamo, da nam bo to uspelo. Kino Svoboda, Krško
KRŠKE NOVICE
PRETEKLI PONEDEUEK je začel z delom in ga v tem tednu tudi že zaključil drugi oddelek politične šole. Tudi tokrat ga je v sodelovanju z Delavsko univerzo organiziral Komite občinske konference Zveze komunistov. Oddelek je obiskovalo 32 slušateljev, ki so poslušali predavanja domačih družbeno političnih delavcev in gospodarskih strokovnjakov ter nekaterih gostov, med katerimi sta bila tudi glavni urednik časopisa „Delo“ Mitja Gorjup in Tone Kropu^k, predsednik republiškega sindikalnega sveta.
V PETEK sta predsedstvo občinskega sindikalnega sveta in komite občinske konference Zveze komunistov razpravljala o aktualnih vprašanjih in posledicah, ki jih je prinesel v delovne organizacije zakon o začasni zamrznitvi osebnih dohodkov. Prisotni so izrazili bojazen, da bodo s tem ukrepom začasno najbolj prizadeti zaposleni, katerih dohodki ne dosegajo niti 800 novih dinarjev, torej tistega minimuma, za katerega se krški občinski sindikalni svet bori že dobro leto dni.
V Četrtek se jc v Krškem konstituiralo novoizvoljeno predsedstvo občinske konference Zveze mladine Slovenije. Na seji jc predsedstvo sprejelo delovni program za marec in april. V tem času bo vsekakor najpomembnejša akcija organizacija ,,Zbora mladih proizvajalcev", ki se ga bodo udeležili delegati iz mest-
nih, vaških, tovarniških in šolskih mladinskih aktivov iz vseh treh posavskih občin. Glavna tema zbora bo razprava o srednjeročnem razvojnem načrtu posavske regije in razprava o predvidenih spremembah v našem družbeno-političnem sistemu.
prebivalci velikega mra-
SEVEGA se že dve leti hudujejo nad novomeškim Cestnim podjetjem, ki jim noče postaviti table z napisom njihovega kraja. Veliko Mraševo je ena izmed največjih vasi v krški občini in leži ob nekdaj glavni cesti, ki povezuje Novo mesto s Kostanjevico in Brežicami. Res je, da lahko vaščani najdejo svoje naselje tudi brez table ob cesti, drugače pa je s potniki, ki jim ta del krške občine ni znan.
TRGOVINSKA INSPEKCIJA zaenkrat še ni ugotovila v krški občini protipravnega zviševanja maloprodajnih cen. Vse nove cene so nastalo po krivdi proizvajalcev izdelkov in njihovih grosistov, pri katerih krški trgovci kupujejo prodajno blago.
KLJUB UPRAVIČENI KRITIKI krški kino „Svobode" na desnem savskem bregu še ni popravil omarice, v kateri obveščajo o sporedu kinematografa na levem rečnem bregu. Opozorilo v zadnji številki našega tednika je vplivalo le na to, da so odstranili polomljeno omarico.
Letos na dan žena
Komisija za družbeno aktivnost žen^ pri občinski konferenci SZDL bo letošnje praznovanje 8. marca pripravila bolj slovesno kot prejšnja leta. Približno 50 žena se bo udeležilo sprejema pri predsedniku občinske skupščine, predstavnice komisije pa bodo obdarile matere z več kot šest otroki, žene, stare nad 80 let, in najbolj zaslužne aktivistke. Letos bomo praznovali 30-obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte, k delu te organizacije pa so prav žene veliko pripomogle. Za 8. marec bodo priredili tudi proslave v obeh domovih počitka: na Impoljci in v Loki.
P.P.
»V trafiki ga ni!«
Zadnje tedne se vedno znova dogaja, da časopisa v trafikah zmanjka. To je dober znak, saj kaže, da se ljudje za list zanimajo. Če bi ga naročO vsak na svoj domači naslov, bi ga v četrtek tudi zanesljivo dobil. Pri vsakem, v trafiki prodanem izvodu, pa dobimo za izvod Dolenjskega lista samo 0,80 din, medtem ko dobi prodajalec 0,20 din. Kakšen izreden ,,zaslužek“ je to, si pač lahko predstavljate, če veste, da nas stane zdaj izvod domačega lista 1,80 din!
RADIO
SEVNICA
NEDLLJA, 7. MARCA: 10.30 -Občinske novice in lokalna poročila - Reklame in oglasi - Zgodilo seje v preteklosti - „Po domače“ (glasbena oddaja) - Jugotonin včeraj -danes - jutri - Kmetijski nasveti -Človek in delo - Šolanje v JLA -Zabavna glasba z uganko - Ob mednarodnem prazniku dneva žena -Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - Zaključek oddaje. '
SRTDA, 9. MARCA: 16.00 -Reklame in oglasi - Zgodilo se je v preteklosti - NAJPOPLOT - TOP-POPS 12 (glasbena lestvica) - Mi mladi - kakšni smo, kaj želimo in hočemo, kaj moremo in kaj moramo (MLADINSKA ODDAJA) -Predstavljamo vam najnovejšo ploščo ansambla Creedense — Clear-water Revival - Iz sveta živalstva -20 minut s pevci narodnozabavnih melodij - Oddaja za najmlajše - Zaključek oddaje.
UKINITEV »B« PROGRAMA BI BILA:
Prevelik korak nazaj
Komisija za družbeno aktivnost žensk o varstvu otrok in o udeležbi žena v javnem življenju
24. februarja se je v Sevnici sestal sekretariat komisije za dmžbeno aktivnost žensk. Na seji so obravnavali mnoge neurejene zadeve, ki so onemogočale večjo aktivnost, sprejeli pa so tudi delovni načrt za letos.
V minulem letu so posvetili precej več pozomosti ostarelim ljudem, varstvu šolskih in predšolskih ljudi ter manj nadarjenim ' in duševno prizadetim otrokom. Menili so, da bi bila ukinitev tako imenovanega B programa velik korak nazaj. Vzgojitelji so v negotovosti, kako bo z nadaljnjim razvojem otroškega varstva.
Na seji so ugotavljali, da se šolsko varstvo v večjih krajih zadovoljivo razvija, mnogo slabše pa je na podeželju. To ima vrsto nezaželjenih posledic, predvsem pa slabo vpliva na učni uspeh.
O proslavi v Šentjanžu
26. februarja je bil v Šentjanžu spet sestanek nekaterih članov odbora za proslavo 30. obletnice smrti Milana Majcna in Jančeta Mevžija. Prisostvoval so tudi predstavniki JLA in Cestnega podjetja Novo mesto. Na sestanku so govorili tudi o morebitni pomoči pri ureditvi ceste Krmelj-Šentjanž. Prebivalci iz tamkajšnjih krajev upajo, da bo morda to vprašanje vendarle ugodno rešeno, saj bi se tudi s tem lepo oddolžili spominu obeh junakov. Po končanem sestanku so udeleženci obiskali Murnice in si ogledali kraj junaškega odpora obeh partizanov.
B. D.
V sevniški osnovni šoli je tudi pet oddelkov za manj razvite in duševno prizadete otroke. V t|j šoli primanjkuje prostorov. Škoda, da so se nedavno tega porušile zamisli o ustanovitvi popolne osemletke za duševno prizadete otroke, ki naj bi bila v Krškem. Vendar se tudi v Sevnici obetajo nove možnosti. Stavbo, v kateri je zdaj zdravstveni dom, bi lahko preuredili za potrebe šolstva, so ugotavljali na sestanku.
Kljub temu da žene v sevniški občini sestavljajo polovico vseh zaposlenih, 'SO v javnem življenju in organih samoupravljanja premalo zastopane. Potrebno si bo prizadevati, da se bodo razmere v prihodnje, kolikor je mogoče, izboljšale.
P. PERC
VABLJENI,
MUČENIKI!
Sevniški možje se borijo za enakopravnost in so si v ta namen omislili tudi svoj praznik Tega slavijo dva dneva za ženami - 40 mučenikov dan Tudi letos bodo v gostišču Vrtovšek priredili salamarsko tekmovanje in ceremonije, ki so povezane z njim. Začetek bo ob 17. uri (10. marca). Mučenice imajo vstop le ob visoki vstopnini
5*
IZKORISTILI PRIMEREN C AS. Topli februar brez snega je bU kot nalašč za graditelje v^ovoda. Skopali so več kilometrov jarkov, pri tem jim je pomagala vpr^a s plugom, manjkalo pa ni niti otrok, ki so prijeli za lopate, brž ko so prišli iz šole. Pri Stritu (na sliki), kjer svoj čas niti sanjali niso o tekoči vodi v domovih, je za delo prijela tako rekoč vsa vas. (Foto: Legan)
BUČKA IN NJENE DOLGOiLEiTNB TEŽAVE Z VODO
Te tekme ni v športnem koledarju
Sprožila jo je odločitev štirih vasi, ki so začele graditi svoj vodovod — Še bo potrebno sporazumevanje in dogovarjanje — Ploden februar
NAŠI KOLEKTIVI PO 24. JANUARJU
Kako devalvaciji »obrusiti zobe«
Kaj prinaša delno razvrednotenje denarja sevniški tovarni »Lisca«
Delno razvrednotenje dinaija je, kot temu pravimo, „pokazalo svoje zobe“. Prizadelo bo tista podjetja, ki uvažajo veliko reprodukcijskega materiala. Med njimi je sevniška konfekcija ,4-isca“, naj večja specializirana tovarna ženskega perila v Jugoslaviji. Kaj devalvacija pomeni za to podjetje in kako nameravajo „obrusiti ostrino zob“, smo se pogovarjali s Francem Ogorevcem, direktorjem finančno-knjigovodskega sektoija.
„Lisca“ ima v svojih izdelkih, ki jih je že približno sto, nad polovico uvoženega materiala. Za žensko perilo je potrebno posebno kvalitetno blago, ki ga pri nas ni mogoče dobiti v tolikšnem izboru, kot ga imajo v svetu. Zlasti veliko uvozi tovarna tako imenovane lycra tkanine, na uvoznem spisku pa so še nekateri
PUSTNI PABERKI
Ker je bila minuli teden vsa Sevnica piystna, naj bodo še paberki pustni.
KOMANDA PUSTNEGA KRALJESTVA - Brez dobre volje komande ni učinkovite oblasti, si je mislil pustni parlament in javno r^-glasil osem členov, po katerih so se Sevničani ravnali na pustni torek popoldne. Zlasti so ubogali tisti člen, ki pravi, da je po 12. uri treba prenehati delati. Naše posvetne oblasti bi se lahka od tega primera veliko naučile, saj je bila učinkovitost dosežena brez konferenc, simpozijev in družbenih dogovorov.
KONČNO ri;Si:n problem -
Iz sevniškega Komunalnega stanovanjskega podjetja ne bo več vzdihov; kuge, lakote in smrti reši nas,
0 . .. Sevnica je dobila krematorij in jc po tem pred Ljubljano, prosimo vas! Tako se urejajo družbeni problemi, pa ne tisto: samoprispevki, sredstva, seje, seje, finančni načrt pa spet seje, seje.
DVIGANJE DINARJA Sploh ne bi bilo zgrešeno, če bi šli tiskarji in kovači iz topčiderske kovnice za vajence v Sevnico. Tam bi vsaj videli, kako se lahko dvigne dinar
1 udi članom vlade ne bi bil odveč pouk v sevniškem šolskem centru, kot bi lahko bolj sodobno rekli sev-niškim mojstrom.
IN VENDAR TUDI SAMOPRISPEVEK Samoprispevek je rešilna bilka za vse tiste probleme, ki jih oblast sicer ni sposobna sama urediti. Sevnica se glede tega odeva v nesporno slavo: s samoprispevkom
bo prišla do javne telefonske govorilnice, te gromozanske investicije, ki jo že leta in leta odlagajo v bojazni, da si ne nakopljejo očitka, da imajo pretirane ambicije. Saj poznate tisto: stegni se, kolikor si
REŠITEV TUDI ZA ZŽTP. Skoda, res škoda, da ni kake bistre sev-niške glave v vodstvu jugoslovanskih železnic. Sevničarji so še hujši kot Ribničanje. Ne znajo samo širiti cerkve, marveč znajo narediti tudi prevozen železniški nadvoz. Izum bo treba kar se da naglo patentirati, saj prinaša železnici neslutene možnosti. Omogočil bo, da bodo še kje dobili železniški nadvoz - vsaj na vpogled.	*
S: ENA PRIDOBITEV - Že pred poldrugim desetletjem je v občinskem planu pisalo, da bo Sevnica dobila javno stranišče. Kaj bi sitnarili, obračunali smo vendar z administrativno planskim gospodarstvom in vso navlako, ki jo je prinašalo, zdaj stvari urejamo z družbenimi dogovori! Ker pa življenjske potrebe na povprašujejo za dogovore, so pustni veseljaki naredili stranišče in zadevo spravili z dnevnega reda. Čestitamo!
UVOŽENI KMETIJSKI PRIDELKI - Kaj bi se mučili z zemljo, ko pa lahko pridelke uvažamo, od koder hočemo! Naj se Amerikanci, Madžari ali Romuni, če so tako neumni! Zakaj bi orali, sejali in opravljali še druga umazana dela, ko pa uveljavljamo samo (pos)pravlja-nje in smo svetu za zgled.
drugi materiali, ki jih potrebujejo pri delu.
Izračunali so, da bo treba za uvoz odšteti kakih 7 milijonov novih dinarjev več, kot je bilo predvideno v prvotnem gospod^skem načrtu, ki ga je osrednji delavski svet sprejel ob koncu decembra. „Lisca“ sicer tudi izvaža, vendar izvoz tega povečanega stroška ne bo nadomestil, zato je tovarna prisiljena delno spremeniti svoje načrte in se prilagoditi.
Ker se cene „Liscinih ' izdelkov že dve leti niso spremenile, narash pa so proizvodni stroški, je že letos prvotni načrt predvideval le 8,3 milijona dinarjev skupnih skladov, kar je dobrih 5 milijonov dinarjev manj, kot jih je bilo v letu 1970. Kar petina vseh izdelkov ne daje posebnega zaslužka, vendar jih tovarna vseeno izdeluje, da lahko kupcu ponudi večji izbor.
Franc Ogorevc sodi, da bo zaradi zmanjšane donosnosti poslovanja
V začetku je bila beseda, ki ni in ni hotela ,4neso“ postati. Nič kolikokrat so se ljudje z Bučke in iz sosednih vasi posvetovali, kako bi prišli do tekoče vode v domovih, toda dela niso mogli začeti. Zapletlo se je zaradi zajetja, grozili so že drugi nesporazumi, vse dokler ni udarilo kot strela z jasnega: Raduljani so začeli na svojo pest, gradili bodo svoj vodovod in zajeli svoj izvir.
Na Bučki ne pomnijo, da bi bil kak zbor občanov tako obiskan, kot je bil 31. januaija letos. Na njem so sprejeli dokončno odločitev: vaščani Gor. in Dol. Radulj, Dul in Štrita bodo gradili svoj vodovod, prebivalci Bučke in še nekaterih vasi pa svojega.
Zdaj je minilo mesec dni in pri obeh vodovodih je opravljenega že toliko dela, da tega ni nihče pričakoval. Graditev seje sprevrgla v zdravo tekmovanje, kdo bo naredil več in komu bo prej pritekla tekoča voda v dom.
Raduljani so očitno na boljšem. Voda jim bo tekla po prostem padu, vendar je treba za vodovod izkopati nič manj kot 10,5 km jarkov. Njive in travniki so že prepreženi s sveže prekopanimi ,trakovi*, posamezne hiše imajo že po 170 ali še več ur prostovoljnega dela. 58 domačij bo dobivalo vodo iz tega vodovoda, vsaka hiša bo po pogodbi prispevala 2000 dinarjev, približno toliko pa še v obliki dela. Do konca marca bo vodovod dograjen, potem bo treba dokončno narediti le še priključke do posameznih liiš.
Odborriik Franc Ilaš, ki vodi gradbeni odbor, je prepričan, da je gradnja dveh vodovodov v bistvu dobra rešitev, posebno še, ker spodbuja graditelje, da
potrebno podaljšati čas uresničitve razvojnega programa. Tovarna ob tem seveda ne bo zmanjšala obsega proizvodnje, po letošnjem načrtu bo naredila že za 129 milijonov dinarjev različnih izdelkov, kar bo 17 odst. več kot lani.
In na kak način bo tovarna nadoknadila „izgubo“, ki jo prinaša razvrednotenje dinaija? „Tako kot smo naredili ob začetku gospodarske reforme: z večjo delovno storilnostjo, z varčevanjem, še boljšo organizacijo dela. Žal pa uspeh ni odvisen samo od nas,“ je dejal tov. Ogorevc.
Potem je naštel vrsto problemov, na katere podjetje samo ne more vplivati. Na našem tržišču je nujno narediti večji red. Trgovci izsiljujejo že tudi po 24. odst. rabat (popust). Podjetja trgujejo, ne da bi imela denar, zato ne plačujejo pravočasno, kar dela „Lisci“ posebne težave. Trgovina je bolj kot za količino prodanega blaga zainteresirana za visoke cene. Razbremenitev gospodarstva gre prepočasi, zveza se odpove prispevku, ob tem pa prispevek povišajo za socialno zavarovalce. Vse te stvari vplivajo, da bo ustalitev gospodarstva težja, kot bi lahko bila.
M. L.
pohitijo z delom. Meni tudi, da je potrebno pomagati pri obeh vodovodih in da bo občina tako tudi naredila.
m
Tudi po 170 in več ur prostovoljnega, dela so doslej prispevale posamezne kmetije. Franc Ilaš, predsednik gradbenega odbora, kaže zvezek, v katerem je zapisano, kaj je doslej dala kaka hiša iz G^r. ali Dol. Radulj, Dul in Štri ta.
Graditev vodovoda na Bučki vodi Alojz Šutar. Tudi pri tem vodovodu so ljudje izredno pridno prijeli za delo. Do prejšnjega tedna so opravili že nad 2000 ur del. Ce kdo ne gre delat, mora v zameno plačati po 8 dinarjev za eno delovno uro. V denarju bo moralo gospodinjstvo prispevati po 1700 dinarjev, vendar je to začasna vsota, kej stroški še niso dokončno znani. Spomladi bodo opravili dela tako imenovane prve faze, v jeseni pa bodo delo nadaljevali.
Za gradnjo vodovoda jc doslej zbranih 14.000 dinarjev. Ti denarji so bili zbrani še takrat, ko so načrtovali, da bodo za vse vasi gradili en sam vodovod. Stvari so se zdaj spremenile. Pričakujemo, da se graditelji obeh vodovodov zaradi tega ne bodo gledali postrani ali celo sprli. Spori ne bi nikomur koristili, potrebno se bo usesti in v okvi-• ru krajevne skupnosti poiskati smotrno rešitev. Poti nazaj ni več
M. LEGAN
LETOŠNJA PUSTNA SEVNICA. (Foto: Legan)
z ZBORA PROSVETNIH DELAVCEIV
Eden gradi, drugi podira
Ena od pripomb ob tezah CK ZKS: odločno preveč mlačen odnos do plaže, ki kvari mladina
Centralni komite Zveze komunistov Slovenije bo ob koncu tega meseca razpravljal o tezah o idejnopolitičnih vprašanjih vzgoje in izobraževanja ter določil nekatere smernice. V ta namen so priredili več javnih razprav, med katere šteje tudi zbor prosvetnih delavcev trebanjske občine, ki je bil prejšnjo soboto.
Po uvodni besedi Milana Kučana, člana sekretariata CK ZKS, je bila zanimiva razprava, iz katere povzemamo nekatere najvažnejše misli. Sodeloval je tudi Ludvik Zajc, predsednik 10 RIS.
Prosvetni delavci ugotavljajo, da so teze v glavnem dobra osnova, zlasti še, ker upoštevajo pripombe ljudi, ki praktično delajo pri vzgoji in izobraževanju. Tako pozdravljajo stališče tez, da je treba že v osnovni šoli bolj poskrbeti za usmeritev v posamezne poklice, da je temu treba prilagoditi pouk in da je potrebno v vzgoji in izobraževanju doseči večjo aktivnost učencev in učiteljev. Do-
BREZOVAR
dajali pa so, da teze premalo poudarjajo, kako zq1o je vzgoja odvisna od okolja, v katerem mladi ljudje živijo. Ostro so grajali preveč mlačen odnos do raznovrstne plaže, ki podira, kar poskušajo v mladih ljudeh v ^lah s trudom zgaditi.
Na zboru so opozorili, da se obeta veliko pomanjkanje prosvetnih delavcev, ker so bila učiteljišča prehitro ukinjena in ker visoke šole in akademije ne dajejo dovolj učnih moči. Kritizirali so premalo prilagO’ jene programe na teh šolah. Govorih so tudi o materialnih težavah šolstva, pri čemer je zlasti očitno, da bo morala naša družba dajati šolstvu večji delež narodnega dohodka, sicer ne ^ moglo v korak s potrebami. Razen tega je nujno potrebno tesneje sodelovati z gospodarstvom, da bi bilo mogoče najti boljše, za širšo družbo bolj sprejemljive rešitve.
VELIKA LOKA IGRA TUDI LETOS
Kulturno-prosvetno društvo „Ivan Cankar“ tudi letošnjo zimo ne brez nove igre. Pod vodstvom Ludvika Bizjaka pripravljajo uprizoritev „Glavnega dobitka".
NE SAMO STROJI, TUDI ZNANJE ... V občini se je zadnje čase zelo povečalo število kmetijskih strojev v zasebni lasti. Zdaj niso več redke kmetije, ki premorejo tudi traktorje; takih je po oceni že blizu sto. Da bi nadoknadili zamudo in kmetovalce poučili, kako se ravna s stroji, so prejšnji teden organizirali v Trebnjem in v Mokronogu dva seminaija, na katerih so sodelovali tudi predstavnih podjetja Agrotehnika iz Ljubljane in fonetijskega izobraževalnega centra z Grma. Seminarjev se je udeležilo skupno kakih 80 ljudi. Na sliki: praktični pouk v Mokronogu. (Foto; Legan)
OiB NEDAVNIH OBČNIH ZBO'RIH SINDIKALNIH OiRGANIZACIJ
Letos odpraviti zaslužke do 800 din
Taksno stališče zastopa predsedstvo občinskega sindikalnega sveta — Stabilizacijski ukrepi ne smejo zadeti že tako prizadetih ljudi
Odpraviti majhne zaslužke s plačnih listov, ta klic nikakor ne sme izzveneti kot aktivistična fraza. Občinsko sindikalno vodstvo vztraja, da morajo v podjetjih delo organizirati tako, da bodo čim-prej odpravljeni osebni prejemki, ki so manjši od 800 din na mesec. To stališče zadene predvsem obrat Iskre in Ce>ijarsko podjetje v Mokronogu ter obrat Modnih oblačil v Trebnjem, kjer pa so se zadnje mesece poprečni osebni dohodki že opazno izboljšali.
23.	februarja so se v Šentrupertu poslovili od Matije Brezovarja, moža, ki je desetletja vzgajal in učil mlade rodove.
Rodil se je 1883. leta v Labinu v Istri kot rudarski sin. Po šolanju v Ljubljani je pred 67 leti prišel v Šentrupert in nič manj kot pol stoletja poučeval na tamkajšnji osnovni šoli, po upokojitvi pa še osem let predano pomagal pri šolskem delu.
„Srečni smo Isdiko vsi tisti, ki smo imeli priložnost delati s teboj,“ mu je v poslovilnem nagovoru dejal njegov stanovski tovariš Vladimir Berce z Mirne. Matija je bil pravi ljudski učitelj; ni delal samo v šoli, pomagal je pri vseh prizadevanjih tudi zunaj nje, delal je z ljudmi in za ljudi. Sodeloval je v stanovskih organizacijah, v nekdanji kmetijski družbi in kmetijski posojilnici, bil starešina Sokolov, med zadnjo vojno je sodeloval v Osvobodilni fronti. Čeprav je bil že pri 70 letih, je po vojni opravljal vrsto družbenih funkcij -pri Rdečem križu je delal takorekoč do konca svojega življenja.
Matijo Brezovarja je odlikovala odločna življenjska usmeritev, trdna volja, kremenit značaj, vztrajnost, doslednost, uvidevnost. S svojim delom si je ustvaril med ljudmi velik ugled. Generacije učencev, ki jim je bistril glave, so ponosne, da jih jc učil Matija Brezovar.
M. L.
O teh stvareh so spregovorili tudi na občnih zborih 29 sindikalnih organizacij, ki so se končali te dni. Za začetek naj najprej povemo, da so bili povečini dobro pripravljeni in vsebinsko bogati. Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je vnaprej pripravilo teze, tako da je bil dveletni obračun tudi z njegove strani dobro pripravljen.
Veliko pozornosti so posvetili kadrovskim pripravam. Že doslej se je izkazalo, da sindikalne organizacije v podjetjih dobro delujejo le tedaj, če imajo sposobne voditelje. V času uresničevanja stabilizacijskih ukrepov čaka sindikat izredno zahtevna naloga.
Na občnih zborih so poudarjali, da ima sindikat posebno vlogo in da mora samostojno nastopati ob odločitvah samoupravnih organov in vodstev podjetij. Da bodo osnovne organizacije sindikata lažje delovde, potrebujejo tudi svoje programe.
Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta in sindikalne organizacije v podjetjih so raz-
pravljale tudi o konkretnih težavah, ki jUi prinašajo stabilizacijski ukrepi. Povsod so po-
udarjali, da se z ukrepi strinjajo, vendar jih ne smemo uresničevati na račun osebnega standarda delavcev, zlasti ne tistih, ki so že doslej težko živeli.
Občinsko sindikalno vodstvo se je sklenilo odločno zavzemati tudi za druge sindikalne pravice. Tako je bilo sklenjeno, da morajo delovne organizacije dati vsakemu zaposlenemu naj-
DVELETTNI OBRAČUN STRELCEV
Čimprej do strelišča
Z občnega zbora strelske družine »Franc Krese-Čoban«: delovni načrt je bil uresničen
manj 300 dinarjev za letni dopust. Zaenkrat kaže, da bodo lahko uresničile ta predlog, ki bo pripomogel, da bodo zaposleni lahko letne dopuste na-metuli oddihu.	M.	L.
VEČJI ZASLUŽEK VLEČE
Večje število delavcev, ki se zdaj vozijo na delo v Industrijo motornih vozil v Novo mesto, je zaradi slabih zaslušcov (precej zaslužkov je tam še pod 700 din) takoj pripravljeno menjati delovna mesta. Kovinaiji se zanimajo za zaposlitev v trebanjski Kemoopremi, ki ima občutno večje poprečne prejemke, kot so v novomeškem podjetju. Pravijo, da bi zaposlitev takoj menjalo kakih 40 ljudi.
IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI
še naprej s tako vnemo
Tudi krajevna skupnost Šentrupert že ima 5-letni program — Novi predsednik je Peter Zgonc
Odslej bo opravljal posle predsednika krajevne skupnosti Šentrupert Peter Zgonc, to je na nedavni seji sklenil svet KS in se ob tem zahvalil dosedanjemu predsedniku Alojzu Jarcu, ki je šest let vodil krajevno skupnost. Zahvalil se mu je zlasti zato, ker je bilo minulo obdobje zelo plodno in ker so bila mnoga prizadevanja ljudi kronana z uspehom.
Seveda je še vrsta načrtov ostala nedokončana. Petletni program, ki ga je sprejel svet krajevne skupnosti, vsebuje veliiko zelo zahtevnih nalog. Naj omenimo samo asfaltiranje ceste Slovenska vas — Šentrupert, za kar so lansko jesen s tolikšnim uspehom izvedli celo referendum o samoprispevku. Prav to glasovanje jc najbolj
zgovorno pokazalo, koliko je ljudem do napredka lastnega kraja in širšega območja.
V	petletnem programu pa so še druge zamisli. — Svet krajevne skupnosti želi čimprej urediti potok Bistrico, ki poplavlja, razširiti vodovod Šentrupert — Kanmje — Vrh, zgraditi cesto Globoko-Roženberk, izboljšati električno napeljavo v Šentrupertu, Rakovniku, Slovenski vasi in Homu, vzpostaviti telefonsko zvezo med večjimi vasmi, obnoviti javno razsvetljavo, zgraditi vodovod za Gor. in Dol. Jesenice, poskrbeti za razvoj turistične postojanke na Veseli gori in še nekatere druge stvari. Pričakuje, da bodo ljudje tako kot doslej načrte podpirali in pomagali po svojih močeh.
Delovni načrt za minulo dveletno obdobje je bil v celoti uresničen. Strelska družina rance Krese-Coban“ v Trebnjem je dosegla več vidnih uspehov na tekmovanjih, napredovala pa je tudi v organizacijskem pogledu, za kar ima posebne zasluge prizadevni Jernej Pavlin.
Tako so ocenili na nedavnem občnem zboru družine, ko so razpravljali tudi o delu v prihodnosti. SkleniU so, da je potrebno tudi v letošnjem letu prirediti vsa tekmo-' vanja, ki so predvidena po strelskem koledaiju, da je treba pridobiti več novih članov, pritegniti k sodelova-
Odgovornost pred volivci
Lanskih 11 zasedanj občinske skupščine se je udeleževalo poprečno 76,3 odst. odbornikov, kar je slabše kot leto dni prej, ko je na sejah sedelo poprečno 80 izvoljenih predstavnikov volivcev. Kljub poslabšanju pa so bile vse seje sklepčne. E)evet odbornikov je manjkalo trikrat, 9 odbornikov štirikrat, 6 petkiat, 2 sedemkrat in eden celo desetkrat. Preostalih 31 odbornikov je bolj redno hodilo na seje, deset izmed njih je bilo navzočih celo na vseh. Tiste, ki so največkrat manjkali, bi morali poklicati na odgovor.
Ženam v čast
V	vseh večjih krajih trebanjske občine bodo letos priredili proslave dneva žena, krajevne organizacije SZDL pa ponekod razen tega pripravljajo še druge oblike počastitve tega praznika. Letos bo proslava tudi v Trebnjem, pripravljajo pa jih celo v manjših krajih, kot sta na primer Velika Loka in Kne^^a vas.
nju še druge organizacije in društva, redno vaditi, se udeleževati tekmovanj in sodelovati pri gradnji strelišča v Prapročah. Na občnem zboru so izvoliU 11-članski odbor, nadzorni odbor in disciplinsko sodišče ter delegate za občinsko strelsko konferenco.
Ena najvažnejših nalog novega vodstva bo dograditev strelišča. Pokrito strelišče, na katerem bi lahko streljali v vsakem vremenu z malokalibrsko in vojaško puško, je že stara želja trebanjskih strelcev. Predračun stroškov kaže, da delo nikakor ne bo lahko, saj je treba zbrati precej milijonov starih dinarjev. Strelci pričakujejo, da jim bodo po-magaU in da bo strelišče nared že letos. Strelišče bo imelo pomen ne samo za strelsko družino, temveč tudi za druge organizacije: Zvezo rezervnih vojaških starešin. Zvezo borcev in za priprave na vseljudsko obrambo nasploh.
6. aprila pride kurirčkova pošta
Med mladino zelo priljubljena Kurirčkova pošta bo letos ^tovala skozi trebanjsko občino od 6. do 8. aprila. Tokrat jo bodo učenci dobr-niške šole sprejeli od šolarjev iz Žužemberka in bo njena pot otekala v nasprotni smeri, kot je v dosedanjih letih. Pošta bo obiskala Dobrnič, Knei^o vas, Sela Sumberk, Veliki Gaber, Sentlovrenc, Čatež, Trebnje, Dol. Nemško vas. Mimo, Šentrupert, Mokronog, Trebelno, pri Veliki Strmici pa bo zapustila občino. Ker bo Kurirčkova pošta letos v občini ravno 6. aprila, ob 30-letnici napada na Jugoslavijo, nameravajo to izkoristiti v prireditvah ob prejemih pošte.
Trebnje: jutri občni zbor RK
Jutri, 5. marca, bo ob 18. uri v sejni dvorani občinske skupščine občni zbor krajevne organizacije Rdečega križa. Zboru bo sledilo zdravstveno predavanje, na katerem bo dr. Jože Možgan govoril o ženskih boleznih m o prvi pomoči ponesrečencem.
Kakšna je resnica o TŠS?
. Kdaj bo novomeška tovarna IMV začela uresničevati načrte
o	povečanju Tovarne šivalnih strojev na Mirni? To se ^rašu-jejo zaposleni v tej tovarni, ki so na nedavnem občnem zboru osnovne sindikalne organizacije med drugim zahtevali več samoupravnih pravic za svoj obrat, to bi rada vedela tudi širša javnost, ki ji ni vseeno, kakšna bo usoda za Mimo in občino zelo pomembne delovne organizacije. Že pred skoraj dvema letoma smo poročali o načrtih, zato bi bilo prav, da bi občanom povedali, kaj je z njimi in kakšna je resnica. Vodstvo novomeške tovarne, kamor spada mirenski obrat, je to dolžno narediti.
VEČJE ŠTIPENDIJE IZ SKLADA
Sklad Jožeta Slaka-Silva, ki daje štipendije v obliki posojil nadarjenim ali socialno šibkim dijakom in študentom, bo imel letos na voljo 39.670 dinarjev. Večja pomoč občinskega proračuna bo omogočila, da se bo povečala poprečna štipendija, t^o kot je predvideno z družbenim dogovorom, ki so ga z odobravanjem sprejeli tudi v trebanjski občini. Iz sklada prejema zdaj posojila 12 dijakov in študentov, najvišje posojilo znaša 500 dinarjev, najnige pa 130 dinarjev. Poprečno posojilo je 293 dinarjev, to pa je malo v primeri s stroški življenja v mestu.
Cene v Sevnici in Trebnjem
Pretekli teden so veljale v trgovskem podjetju v Sevnici in Mercatorjevi trgovini v Trebnjem naslednje maloprodajne cene;
Sevnica Trebnje (cena v din za kg)
cvetača
čebula
česen
fižol
krompir
korenje
motovilec
ohrovt
pesa
peteršilj
repa
repa - kisla radič
solata - mehka solata - endivija špinača zelje
zelje - kislo
fige - suhe
grozdje
hruške
jabolka
limone
orehi - jedrca pomaranče slive — sveže slive - suhe banane jajca smetana sirček
4,50	4,75
2,80	3,10
9,00	8,40
5,00	8,40
1,10	0,75
2,50	6,00
8,00	(uvoz) 8,80
2,80	—
2,50	2,75
6,00	6,20
-	3,40
2,40	-
. 9,00	11,40
4,00	-
-	5,00
-	6,00
2,50'	2,75
3.00	3,20
7,20	-
6,00	-
4,20	5,50
3,50	4,00
5,00	5,40
30,00	35,60
5,00	5,20
_	5,20
5,30 6,00	6,30
0,65	0,80
13,00	12,40
6,25	8.80
TREBANJSKE IVERI
LETOS KOPALIŠČE. Ena najvažnejših nalog letošnj^a načrta dela krajevne ^upnosti Trebnje bo dokončno urediti kopališče na Temenici. Na račun te nedokončane gradnje je bilo v kraju izrečenih že veliko pikrih pripomb, ki pa same po sebi seveda ničesar ne rešujejo. Krajevna skupnost namerava skleniti z delovnimi organizacijami dogovore, po katerih bodo le-te pomagale v obliki prispevkov in storitev, razen-tega pa namerava krajevna skupnost zaprositi tudi za posojilo. Kopališče je treba dokončati, saj je tako, kot je, neuporabno in bi bilo plačilo vseh dosedanjih del proč vržen denar.
KDAJ ASFALTNO IGRISCE? Dolenjsko košarkarsko prvenstvo v Trebnjem, katerega se je udeležilo nič manj kot 160 ljubiteljev te igre iz vseh večjih krajev širše Dolenjske, je ponovno potrdilo, kolikšno zanimanje vlada med mladino za to športno panogo. Košarke pa ni brez asfaltnega igrišča, zato bi bilo tudi po tej plati treba poskrbeti, da bi Trebnje v bližnji prihodnosti dobilo športno igrišče, na katerem bi lahko igrali vse igre z žogo. Tako igrišče bi ni^no potrebovala osnovna šola, na voljo pa bi bilo tudi za izvenšolsko športno udejstvovanje.
NIC VEČ NAKAZNE STAVBE. Starega gospodarskega poslopja, Pe-hanijevega hleva nasproti stare osnovne šole, ki hudo kazi podobo kraja, kmalu ne bo več. Stavbo bodo podrli, na tistem mestu pa začasno zasadili zelenice, dokler ne
bodo začeli graditi kako novo poslopje. Tam je namreč predvidena trgovska hiša.
RAZSVETLJEN SPOMENIK. Za letos je predvideno, da bodo napeljali javno razsvetljavo v naselje pod kopališčem. Na zadnjem zboru volivcev so predlagali, da bi napeljali javno razsvetljavo tudi na Cviblje, kamor se zlasti poleti vozijo turisti prenočevat v zasebne turistične sobe. Na zboru so predlagatelji do-biU odgovor, da zaenkrat predloga ni mogoče uresničiti, ker ni denarja in ker niti vse Trebnje še nima javne razsvetljave. Kot zanimivost velja omeniti, da je v načrtu krajevne skupnosti predvidena osvetlitev spomenika NOB v Trebnjem z žarometi.
PRAVNA POMOC. Občinski sindikalni svet ugotavlja, da vse več delavcev prosi za pravno pomoč. Kako bi jim to kar najbolj omogočili, so govorih na nedavni seji predsedstva. Sklenili so, da bodo lažje primere urejali s pomočjo pravnikov v občini, za tei^e pa bodo zaprosili repub-hŠci sindikalni svet, ki ima nekaj pravnikov, ki se ukvaijajo s pravno pomočjo članom sindikata.
BREZ KRMIL. Prodajalne Kmetijske zadruge Trebnje so brez močnih krmil. To je ena izmed posledic enostranskega gospodarskega ukrepa, ki je omejil prodajne cene krmil, hkrati pa dovolil veliko podražitev koruze in še nekaterih sestavin močnih krmil. Zadruga ima zdaj s prodajo kilograma močnega krmila tudi do 50 par izgube, zato krmil raje ne prodaja.
mBlUJSEE IVICE
v Kočevju o spremembah
26.	febniaija je bila v Kočevju seja občinske konference SZDL, na kateri so razpravljali o spremembah družbeno-poli-tičnega in gospodarskega sistema, sprejeli nova pravila občinske konference in sklep o določitvi meril za izvolitev stalnih članov občinske konference SZPL za naslednja štiri leta.
ZA VIKENDE AU PROTI NJIM
Prebivalci Fare, Pirč, Kuželja, Slavskega laza. Vasi in ostalih okoliških krajev ob Kolpi v kočevski občini ustavljajo, da želi vedno več zasebnikov v teh krajih graditi počitniške hišice. Vsa dosedanja prizadevanja, da bi določili posamezna območja za tako pozidavo, so bila brez uspeha, ker imajo gradite^i različne želje in možnosti. Prebivalci teh krajev menijo, da bi morali pristojni organi občinske skupščine čimprej določiti območja, kjer bi bilo možno graditi počitniške hišice. Tako bi omogočili vsaj delno priseljevanje v te kraje, ki jih sicer zapušča vedno več prebivalcev.
-š
USPEŠNE KRAJEVNE SKUPNOSTI
Krajevne skupnosti v kočevski občini so bile vedno najbolj delavne pri reševanju komunalnih zadev naselij. Krajevne skupnosti prejemajo za svoje delo premdo den^a, ven-' dar ga zelo preudarno trošijo. S prispevki prebivalcev občinsko dotacijo običajno podvojio. Se vedno pa imajo krajevne skupnosti težave pri opravljanju tehničnih del, ker nimajo na voljo strokovnjakov. Zato bi jim morali v prihodnje nuditi več strokovne in tehnične pomoči. V zadnjem času pa se krajevne skupnosti prizadevajo tudi za reševanje ostalih vprašanj na svojem območju.
-š
KOČEVJE: POMOC BORCEM
Upravni odbo'r sklada za borce NOV pri občinski skupščini Kočevje je v sodelovanju z vodstvi krajevnih organizacij in občinskim odborom ZZB NOV lani izvedel popis vseh uživalcev priznavalnin v oWini. Na podlagi prejetega odloka o družbeni pomoči borcem so povečali dosedanje zneske te pomoči in na novo dodelili pomoč posameznim prosilcem. Iz proračuna je bilo za te namene izplačanih 308.000 din. Lani je kočevska občina prejela iz republiškega proračuna 182.000 din .la te namene. Za letos pričakujejo, da bodo prejeli iz republiškega proračuna vsaj toliko denaija, kot so ga lani prejeli iz občinskega proračuna.
-š
MOZELJ: GASILSKI OBRACUN
Na nedavnem občnem zboru so člani gasilskega društva Mozelj v kočevski občini kritično ocenili svoje dosedanje delo in sprejeli delovni rogram za letos. Splošna ocena je ila, da so gasilci v sodelovanju z
ostalimi občani dose^ pri svojem delu lepe uspehe. Sklenili so, da bodo skušali v okviru razpoložlji-
vega denaija nabavljati nujno potrebno gajsko opremo. V svoje vrste nameravajo vključiti čimveč mladine.
Kulturniki, športniki in obletnica
Oboji so izdelali predlog svojih prireditev za 500-ietnico mesta — Zdaj bodo morali za svoje načrte pridobiti še izvajalce prireditev
v zvezi s proslavo 50(Hetnice mesta Kočevje je že več organizacij izdelalo predlog za prireditve. Vendar so vse to, kar pišemo v tem sestavku, le predlogi, ki pa bodo seveda vsaj delno uresničeni.
Kulturne prireditve se bodo zvrstile v glavnem, do občinskega praznika. Do takrat bo več likovnih razstav, prav za občinski praznik 3. oktobra pa bo v Likovnem salonu samostojno razstavljal domači akademski kipar Stane Jarm.
Kulturniki bodo skušali letos za-
gotoviti v Kočevju ,še nastop akademske folklorne skupine ,France Marolt" iz Ljubljane, nastop celjskega gledališča in koncert Slovenskega okteta.
Športniki imajo letos v počastitev praznika -v načrtu organizacijo dolenjskega prvenstva v košarki in sin-
Dala je 13-krat kri
Frančiška Vodičar je družinska upokojenka, stanuje v Koblarjih pri Kočevju, stara pa je 62 let.
„Danes sem kar zadovoljna z otroki, sovaščani, skratka z vsem. Pred vojno je bila kila sladkoija 15 din, mož pa je ves dan delal za 20 din. Otepali smo krompir, žgance in močnik, ki je bil včasih „kranjski steber“. Jaz ga imam še danes rada.
Med vojno je mož umrl v internaciji in sin je prišel zaradi mine ob nogo.
Zdaj pozimi delam polhovke (kape iz polšjih kožic), poleti pa bomo vsi vaščani kop^ za vodovod. Za dan žena bomo žene tudi zapele na proslavi Že vadimo.
V	odboru Rdeč^a križa delam že 22 let in sem dala 13-krat. Danes se dogaja veliko nesreč, zato je potrebno veliko krvL Tudi na krvodajalskih pro-. slavah ženske zapojemo.**
J. PRIMC
Kako pomagati Ciganom?
Po zadnjih podatkih živi na območju kočevske občine 192 Ciganov v 36 družinah. V bivališčih, ki so v neposredni bližini mesta in večjih okoliških krajih, je precej revščine in bede. Vsa dosedanja prizadevanja, da bi tudi te občane vključili v normalno življenje, so bila brezuspešna.
Ne glede na težave, ki se pojavljajo pri reševanju cigan^ega vprašanja v občni, pa so razprave v ol^iru svetov krajevnih skupnosti, na območju katerih živijo Cigani, pokazale, da
bi morali v prihodnje vsi pristojni orsani s skupnimi napori točno določiti lokacije za biv^šča tistim Ciganom, ki nimajo stalnih bivališč. Nadalje bi jim morali nuditi pomoč pri ureditvi bivališč, pošiljanju otrok v šolo in drugod.
Ce ne bodo v prihodnje stoijeni ustrezni ukrepi, se položaj ne bo izboljšal. Ciganskim družinam namreč še vedno prija preprost in nekulturen način življenja, kot ga živijo sedaj.
Letos nov barvni prospekt
Posebna komisija še zbira barvne posnetke zanimivosti
Nov barvni turistični prospekt bo dobila kočevska občina še letos. Tako so sklenili na sestanku predstavnikov delovnih organizacij, ki delajo na podro^u turizma, gostinstva in trgovine, sklicalo pa gaje Turistično društvo Kočevje 24. fe-bruaija v motelu na Jasnici.
Na sestanku so se v načelu dogovorili, da bo novi prospekt 4 ali
DROBNE IZ KOČEVJA
LOKALNI AVTOBUS - AVTO Kočevje je od 20. februaija dalje uvedlo za poizkus redne lokalne
avtobusne proge na območju Kočevja in okolice. Odprtih je šest prog. Zanje so uvedli mesečne vo-
zovnice s 15 odstotki popusta, za otroke do 10 let pa vejja celo 50-od-stotni popust. Izšel je tudi vozni red, ki je sestav^en tako, daje prilagojen delavceir in šolaijem. Izhodna in povratna toc\a je kočevska avtobusna postaja, \jpamo, da se bodo občani navadili na te prevoze in da bo to ostala redna oblika mestnega prometa občanov.
BREZ ELEKTRIKE Tudi Kočevje ni izjema. V četrtek, 25. februaija, smo bili kar dvakrat brez električnega toka. Prvič dopoldne, kar je prizadelo razen industrije tudi obrtniice in gospodinje, drugič pa zvečer nekaj po 19. uri.
HOCEMO RIBE - Veliko prodajaln raznih trgovskih podjetij z mesom in mesnimi izdelki imamo v Kočevju, vendar niti ena ni urejena t^o, da bi imela pogoje za prodajo svežih morskih in sladkovodnih rib. Prodaja svežih rib bi izdatno popestrila prehrano potrošnikov, posebno pri sedanjih visokih cenah mesa. Nujno je torej treba urediti prodajo svežih rib, saj sodijo le-te k sodobni prehrani.
MAlX MASKARE - Otroci, oblečeni v maškare, so letošnji pustni torek izkoristili za prosjačenj po hišah. Kar kljuke so si podajali. Vsi
so bili skrivnostno tihi in so molili roke z znano gesto prosjačenja. Ti otroci so bili v mestu tudi edine maškare na pustni torek. Tudi zvečer je bilo na gostinskih prireditvah bolj malo mask. Največ jin je bilo na Jasnici, kjer so se veselili z združenimi močnu občani Ribniške in Kočevske doline.
NOVE ZASTAVE - Letos bo v Kočevju več proslav, na katere bodo prišli tudi gostie iz drugih krajev Slovenije .Zato bi bilo prav, da bi uredili tudi izobešanje zastav. Po iz-kuši\jah vemo, da često visijo že obledele in izrab^ene zastave, ki so večkrat glede na zaporedje barv narobe obrnjene. Prav bi bilo, da bi krajevna skupnost opozorila podjetja, hišne svete in zasebnike, naj si nabavijo nove zastave, če so jim dosedanje še dotrajale.
DREVJE ČISTIJO - Po parkih in drevoredih so pričeli urejati drevje. Na nekaterih mestih se je drevje tako razrastlo, da ga je treba razredčiti ali celo posekati. Precej drevja je tudi bolne^ in suhe^, da so ga morali izKkati. Nujno bi bilo, da bi vsi občani, starši in šole navadili otroke bolj spoštovati zelenice, okrasno drevje in cvetje na i\jih.
PRVI Škorci - so se letos že pojavili v manjših jatah. Općili so jih 20. februarja. Kaže, da še niso prileteli za stalno, ker podnevi odletijo po hrano v toplejše kraje, zvečer pa se zopet vračajo.
KOČEVSKE NOVKE
6-delni, da bi izšel v nakladi okoli
50.000	izvodov, da bo obsegal le območje občine Kočevje ter da bodo prospektu priložili slikovni in tekstovni skupm vložek podjety ZKGP, AVTO. HOTEL PUGLED, NAMA in MERCATOR. Imenovali so tudi oi^o komisijo, ki bo pripravila osnutek novega prospekta.
V	načelu so se dogovorili, naj bi bile v pro^ktu bar^e fotogr^je mesta Kočevje (panorama, središče mesta z NAMO m hotelom), motel Jasnica, lovska motiva (medved, jelen), Kostel (razvalina gradu, cerkvica, turistična koča), Kolpa z mlinom in ribičem. Loška stena s cerkvico v Ribjeku, ^ortni motiv, planinska koča, Fridrihštajn, polharski in gobarski motiv ter kočevski grb in pečatnik mesta.
Ugotovili so, da je nekaj primernih motivov že posnetih, nekaj pa jih bo še treba. Seveda so se tudi strinjali, da morda ne bodo prišli vsi našteti motivi v prospekt, morda pa bo kasneje izbran še kakšen nov.
Po dosedanjih izračunih naj bi prospekt veljal okoli 70 do 80.000 din. Turistično društvo je v ta namen privarčevalo 10.000 din, prav toliko pa je že prispevalo podjetje HOTEL PUGLED. Na sestanku je bilo poudarjeno, da bodo za prospekt prispevali predvidoma večje zneske tudi AVTO, Združeno KGP, NAMA in MERCATOR.
J. P.
KOCEVJE: STANOVANJA IN NAGRAJEVANJE
Na nedavnem občnem zboru sindikalne podružnice delavske univerze ,Jože Seško“ v Kočevju so ugotovili, da bodo morali v tesnem sodelovanju z nekaterimi dejavniki v občini čimprej rešiti stanovanjska vprašanja zaposlenih. Mnoga nerešena stanovanjska vprašanja jim povzročajo težave pn uresničevanju programa dela. Zaradi tega ima zavod znatno večje izdatke, kot bi jih imel, če bi imeU ta vprašanja rešena. Ugotovili so tudi, da se v delavnicah posameznih oddelkov uči precejši^e število učencev, ki opravljajo proizvodna dela. Zanje bi morah izdelati pravilnik o n^ajevanju, ki bi upošteval tudi prizadevnost, proizvodni uspeh in kakovost izdelkov.
-š
l
dikalnega prvenstva Dolenjske v odbojki. Vprašanje pa je, če jim bo uspelo dobiti obe ti prireditvi. Razen tega im^o v načrtu še pionirske igre Kočevske in Gorskega kotaija, tek Kočevskega zbora po ulicah Kočevja, turnir v malem nogometu, rikaz juda in dviganja uteži ter več egljaških, šahovskih, strelskih in drugih prireditev.
Planinci so nekatere prireditve v zvezi z 20-letnico svojega društva že izvedli, maja pa bodo oiganizirali pri svoji koči za Mestnim vrhom nad' Kočevjem še zbor planincev, na katerega bodo povabili tudi občane. Takrat bodo v naravi organizirali razna zabavna, športna in druga tekmovanja.	J,	p
Zaradi nepravilne prometne signalizacije v mestu Kočevju sodnik za prekrške ustavlja postopke zoper nekatere kršilce prometnih predpisov. Koliko časa to še trajalo?
—	Dokler Komunala ne bo postavila prometnih znakov, ki jih ima že precej dolgo v skladišču.
»Radi bi boljše, a ne slabše«
J. Primc je bil veijetno zelo slabo seznanjen s Krkovskim ovnom, zato jaz kot Krkovec odgovaijam na neresnične podatke v članku .Jlaje im<yo slabše kot boljše**, objavljenem v Dolenjskem listu.
Navedena prispodoba o Korlu na sodišču, ko je hotel pisar iz usmiljenja do Korla pri štetju udarcev opehariti sodnika, je dokaj primerna za tovariša Krevsa, ko je ta vaščanom dobesedno vzel vodo, jo napeljal v svoje ogr^eno in s psom zastraženo dvorišče (prav poleg Krevsovega gnojišča). To je napravil s svojim zetom profesoijem, imenovanim v članku ,jieki sorodnik**, in sicer na skrivaj, brez predhodnega dogovora z vaščani.
V	članku se zdi, kot da smo Krkovci „Butalci**, ki zamenjujemo slabo za dobro. Vsi smo za napredek ter boljše in lažje življenje. Zato smo že pred leti kopali jarke za vodovod in rezervoar pri Oskrdih, kjer šeni nekaj dni kopal tudi jaz. Tudi z vrtnimi veselicami smo zbirali denar za vodovod, vendar so se ta sredstva porabila za vodovod na Vrhu, mi pa smo bili ogoljufani. Zato nismo pustih, da bi nas ogoljufal še tovariš Krevs.
Razen tega naj pripomnim tudi to, da iz Krevsovega rezervoajja vode nismo mogli uporabljati. V rezervoarju se je nabirala umazanija in vodni črvi. Krkovci pa uporabljamo studenec le kot pitno vodo in za pranje perila, sicer pa imajo vse hiše svoje vodnjake. Dvomim tudi, da se je kdorkoli od Krkovcev spotaknil oziroma odkrival in razbijal Krevsovega ovna. To so br^one naredili otroci, grede v šolo ali domov.
Res je, da so tak vodnjak, kot ga imamo Krkovci, „pogruntali** pred 1000 leti, vendar Krkovci in občinska komisija menimo, da je še vedno
bolj čist in zdrav kot Krevsov oven.
Pisec naj se v bodoče prepriča in pogovori z vso vasjo ter naj nima za pametnega samo enega vaščana, vse druge pa za neumne. Bojje bi bilo, da bi napisal članek, kdaj bo Krko-vo dobilo vodovod, za kater^a smo vsi pripravljeni prispevati.
MIRKO JURKOVIČ, Postojnska 7, Izola
DOSTAVEK PISCA: Odgovor Mirka Jurkoviča iz Izole na članek ,JRaje imjuo slabše kot boljše** je zadevo z „ovnom** osvetlil še z druge strani, za kar sem mu zelo hvaležen. «i Prav od te, druge strani sem zaman skušal dobiti izjavo o ovnu in vodovodu, čeprav sem si prizadeval. Vaščani so me namreč napotili k svojemu vaščanu, kateremu najbolj zaupajo ali pa je imel glavno besedo pri tej zadevi z „ovnom“. Žal mi ni hotel dati izjave. Tudi odvetnik, ki so mu občani zaupali sporno zadevo, mi zaradi poslovne tajnosti ni povedal ničesar.
Gradivo za sestavek sem pa kljub temu preveril, in sicer razen pri Krevsu še pri nekaterih drugih uglednih prebivalcih vasi Fare in pri občinskih uslužbencih, ki so bili v komisiji zaradi tega „vodovoda**.
Kdo je razbijal „ovna** in lomil vrata z vodnega zbiralnika ter kako
je prišla v vodo umazanija in črvi, še vedno ni pojasnjeno. Prav gotovo pa tega ni delal Krevs.
Skoraj vsi neprizadeti v tej zadevi, s katerimi sem se pogovarjal, so poudarjali, ,jia je bil Krevsov vodovod kljub vsemu za vas napredek** (take vodovode z „ovnom** imajo namreč tudi po drugih krajih) in da bi vaščani Krkovega lahko imeli že pravi vodovod, če bi bili složnejši.
J. PRIMC
I
I
M
Kaj pravijo listine?
Kakšen je grb Kočevja? Več kraljev In cesarjev obnovilo Kočevju privilegije
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Mi smo dali k temu tudi milost istim našim meščanom tamkaj v Kočevju, da morejo odslej za vse večne čase postavljati in izvoliti sodnika in svet iz svojih vrst in oseb, ki so zato sposobne. Mi dajemo in dovoljujemo njim in njihovim naslednikom nadalje letno štiri letne sejme v istem našem mestu Kočevju: enega v postu na kvatmo nedelo, drugega na dan sv. Fil^a in Jakoba, tretjega na dan sv. Jerneja na Starem trgu pri fari in četrtega na dan sv. Andreja s knei^o oprostitvijo, ki velja 14 dni pred omenjenimi dnevi in 14 dni po njih, z vsemi častmi, pravicami in svoboščinami, kupovanjem in prodajalcem in na vse druge načine in v obliki kot pri drugih naših mestih in trgih tamkaj na Kranjskem.
Mi smo tudi dali iz posebne milosti pol^ tega istemu našemu mesti Kočevje dovohenje prirediti dve cerkveni proščenji, od katerih bo prvo v nedelo po sv. Režnjem Telesu in drugo v nedeljo po sv. Marjeti pri cerkvi sv. Rešnjega Telesa prav tam v Kočevju, ki bodo odslej naprej iste dni v istem našem mestu, ter smo jih tudi zavezali tako, da so pri cerkvi sv. Rešnjega Telesa.
Mi smo tudi podelili in dali
istim našim meščanom prav tam v Kočevju z rimsko cesarsko močjo in kot deželni knez in istemu našemu mestu Kočevju grb in okrade, namreč modri ščit, na katerem je ograja v svoji barvi in v njem utrjena hiša, pred katero stoji sv. Jernej, ki ima v eni roki knjigo in v drugi roki nož v beli barvi, tako kot je v njem narisano. Isto okrasje in grb, tak kot je v njem narisano, mor^o uporabljati in izvajati oni in njihovi nasledniki za iste naše mestne potrebe, pečate velike in male in za vse njihove pismene izdelke, tudi za nečastne in resne in vse druge stvari in dejanja, neovirano od vsakogar, tako kot to delajo druga na^ mesta prav tam na Kranjskem.
O	tem zapovedujemo plemenitim našim ljudem, zvestim vsem našim glavačem, grofom, svobodnim, gospodom, vitezom in služabnikom, wraviteljerp, vicedomom, odvetnikom, oskrbnikom, graščakom, glasnikom grbov, svobodnikom, deželskim sodnikom, županom, sodnikom, svetnikom, meščanom, sredr\jam in vsem drugim našnn valptom, podložnikom in zvestim, sedanjim in bodočim, resno in hočemo, da oni omenjeni naši meščani prav tam v Kočevju in vsi njihovi nasledniki 'povsem ostanejo pri zgoraj navedenih naših milostih, povzdigih, svo-
boščinah, letnih sejmih, preložitvah cerkvenih proščenj in zgoraj navedenem oba^u in grbu in se jih pusti mimo u£ivati in uporabljati, tako pri njihovem blagu in ^ovini, trgovanju in kupčiji in jih v tem ne sme motiti mti se pritoževati, niti dovoliti nikomur drugemu to napraviti, na noben način, če jim je ljubo vsem in vsakomur izogniti se naši težki nemilosti in ^obi 10 mark lotovega zlata, kater^a so dolžni plačati polovico nam in našim dedičem v kne^o komoro, polovico pa istim v Kočevju, m to tolikokrat, kolikokrat bodo proti postopali.
Z Ustino t^a pisma, pečatnega z visečim pečatom naš^a cesarskega veličanstva, izdano v Gradcu v petek po sveti veliki noči po Kristusovem rojstvu
1471.,	našega cestarstva v 20., n^še rimske države v 32. in C^ske v 13. letu.**
To listino cesaija Friderika, ki smo jo citirali po privilegijski knjigi mesta Kočevja, je ponovno potrdil in obnovil, kakor dalje piše v sami pri>^egijski knjigi, še kra^ Maksimiljan leta 1493 na Duiugu ter krdj Ferdinand 5. marca 1528 na Dunaju, nato spet kralj Ferdinand 5. aprila 1567 v Ljubljani in 1597 še nadvojvoda Karel, ki je določil z mejo tudi mestno pomiije. Vse te listine je ponovno obnovil in potrdil cesar Ferdinand III. leta 1642 s svojo privilegijsko knjigo za mesto Kočevje.
S	samostojno listino je cesar Jožef I. obnovil in potrdil mestne privilegije mesta Kočeyje 21. septembra 1707 na Dunaju. To Ustino hrani v originalu muzej v Kočevju.
Si Eiis;
I
'.'v
Privilegijska knjiga je n2ystarejši ohranjeni dokument o podelitvi mestnih pravic Kočevju. Hranqo jo v kočevskem muzeju. (Foto: Jože Primc)
Miso pozabili na mladino
Zamosteški gasilci imajo v svojih vrstah tudi pionirje in
ženske
Ciani prostovoljnega gasilskega društva Zamostec pri Sodražici so pred nekaj leti zgradili s prostovoljnim delom gasilski dom. Letos bodo dogradili še stolp in uredili fa^do.
Razen drugih prostorov je v domu tudi dvorana, ki jo uprabljajo za vse potrebe prebivalcev tega kraja, tud.i za družabno življenje.
Med ljudmi je ve'liko zanimanja za gasilsko organizacijo. Občnega zbora gasilskega društva so se udeležile razen gasilcev tudi žene gasilke in večje število pionirjev. Pohvalno je, da mladino vzgajajo tako, da vzljubi
gasilstvo. Pionirji so z zanimanjem poslušali razpravo gasilcev o dosedanjem delu in načrtih društva. Zamosteški gasilci nameravajo tudi v bodoče posvetiti posebno pozornost strokovnemu izpopolnjevanju, v načrtih pa imajo nakup nove motorne brizgalne.
Pohvaliti moramo marljivost tega gasilskega društva, ki brez dvoma sodi med dobra društva. Tako jih je ocenil poveljnik občinske gasilske zveze Tone Sobar, ki je sodeloval v nedeljo, 21. februarja, na njihovem občnem zboru.
Hočejo k Dolenji vasi
Občani Blat menijo, da imajo več skupnega z Dolenjo vasjo kot Rakitnico
Občani vasi Blate pri Dolenji vasi že nekaj let razmišljajo, da bi se odcepili od krajevne skupnosti Rakitnica in se priključili krajevni skupnosti Dolenja vas.
Menijo namreč, da so njihove življenjske težnje bližje težnjam vaščanov Dolenje vasi. V Dolenjo vas hodijo rakitniški učenci v podružnično osnovno šolo, pa tudi cesta Blate-Dolonja vas je bolje vzdrževana kot ona proti Rakitnici. Pričakujejo
Kmalu Sitoplet
Poročali smo žc, da je občinska skupščina Ribnica na zadnji seji ustanovila novo podjetje SITOPLET. Urejanje prostorov in montaža strojev za to podjetje, ki bo na Mlaki pri opekarni, bo kmalu končano. Računajo, da bo novo podjetje začelo z delom še v marcu.
tildi, da bi zaradi vsega tega v krajevni skupnosti Dolenja vas naleteli na večje vsestransko razumevanje in pomoč za uresničitev .svojih želja.
Vaščanom Blat te želje ne kaže zameriti. Taka odločitev je njihova samoupravna pravica, za katero pričakujejo, da bodo našli razumevanja tako v Rakitnici kot Dolenji vasi.
Nova »Naša vez«
Konec februarja je izšla prva letošnja številka ,„Naše vezi“, glasila podjetja INLES Ribnica. Večji del časopisa je posvečen dogajanjem v podjetju (delu samoupravnih organov, nagrajevanju, delu organizacij znotraj podjetja) in vplivu nove gospodarske reforme ter devalvacije na poslovanje podjetja INLES. S prvo letošnjo .številko ,jNJaša vez“ je prevzel urejanje tega glasila Franc Gri-vec, sekretar občinske konference SZDL Ribnica.
i i 1
..........-	v-vw
ipebruaija letos je bil na Ugaiju pri Ribnici tečaj za lovske čuvaje, ki so se ga udeležili tečajniki iz raznih krajev Slovenije. Obsegal je teoretični in praktični pouk. Na fotografiji so udeleženci lovskega tečaja. (Foto: Drago Mohar)
OBRAČUN KOiNFERENC IN ZBOROV VOLIVCEV
Nova vodstva čaka odgovorno delo
Udeležba na konferencah SZDL in zborih volivcev v ribniški občini zelo dobra — Občinski proračun na rešetu — KOMUNALA, financiranje krajevnih skupnosti, asfaltiranje cest in kanalizacija
DOLENJSKI LIST
1X
H
S konferenco krajevne organizacije SZDL v Loškem potoku 21. februaija se je zaključil prvi del razgibane politične dejavnosti v ribniki občini. V dobrem tednu dni so se zvrstile v dvajsetih krajih konference in zbori volivcev; slednje je tokrat sklicala Socialistična zveza, na njih pa so občani razpravljali predvsem o letošnjem občinskem proračunu, vlogi krajevnih skupnosti in načrtih le-teh.
imajo posestva, otroci staršev ne vzdržujejo, po njihovi smrti pa se javljajo kot dediči. To se jim zdi krivično in je stvar treba urediti drugače.	F.	G.
Julija most
Pri občinski skupščini Ribnica smo dobili zagotovilo, da bo novi most v Lipovščici zgrajen do I. julija letos. Sedanji most na cesti Vinica-Lipov-ščica je slab in-znaša njegova nosilnost le tono tovora. Novi most bo železobetonski. Ogrodje zanj je žc prispelo.
V ribniški občini bi bilo nujno potrebno obnoviti še most na cesti v Ortneku, ki se je lani podrl, in propust pri Jurjeviči.
Cene v Kočevju in Ribnici
v ponedeljek so veljale v trgovinah s sadjem in zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslednje maloprodajne cene:
	Kočevje	Ribnica
	(cena v din za kg)	
cvetača	5,20	5,90
čebula	3,60	3,65
česen	8,40	. 8,70
fižol	5,70	
	do 7,80	7,60
krompir	1,15	1,35
koleraba	2,00	1,90-
korenje	4,30	
	in 6,20	6,90
kumare	14,00	—
motovilec	9,40	-
ohrovt	2,90	—
pesa	2,80	2,80
por	3,90	4,20
peteršilj	6,50	6,80
paradižnik	14,00	—
repa - kisla	2,30	2,60
radič	8,40	—
solata - endivija 4,40		4,15
špinača	6,30	6,50
zelje	2,70	2,40
zelje - kislo	3,20	3,40
zelena	4,00	—
fige - suhe	6,00	6,70
hruške		5,90
jabolka	2,40	
	do 4,20	4,80
limone	5,00	6,10
orehi	6,85	-
orehi - jedrca	31,50	36,90
pomaranče	4,75	
	do 5,60	5,20
slive - suhe	4,50	5,40
banan?	6,30	5,85
jajca	0,64	0,65
Poudariti velja, da je bila udeležba tokrat solidna in ni bilo nikjer potrebno ponavljati zborov volivcev. Na konferencah je sodelovalo preko 700 ali devet odstotkov vseh občanov. To je seveda povprečje, siccr pa je bilo nad deset odstotkov volivcev v večini krajev - Grčaricah, na Gori, Lipovcu, Slemenih, Vel. Poljanah, Prigorici, Sodražici, Rakitnici, Bukovici, Dol. Lazih, Otavicah, Goriči vasi.
Dosedanje politične ocene konferenc ugotavljajo predvsem naslednje: nova vodstva krajevnih organizacij oz. konference SZDL bodo imela odgovorno in nelahko nalogo poživiti dejavnost organizacije, predvsem pa usmerjati svoje delovanje v nadaljnjo krepitev krajevnih skupnosti. Večina le-teh je tudi dobila nova vodstva. Kjer občani živo čutijo probleme kraja, kjer ne puščajo
Spet novo zanimanje za Ribnico
v zadnjem obdobju se vedno več tujih podjetij zanima za sodelovanje z ^	ribniškimi	podjetji ali za odpiranje obratov v tej občini
Pri trgovskem podjetju JELKA v Ribnici že dolgo iščejo partnerja, ki bi jim pomagal pri preureditvi ,Jlestavracije“ in prenočišč. Po spanjih računih bi za ta dela potrebovali okoli 2,4 milijona din.
dogovarjanja sc žc strašno vlečejo. Občani bi radi, da bi razgovori obrodili sadove. Od JELKE pričakujejo.
Predvidena preureditev „Restavracije" bi obsegala: prezidavo in razširitev restavracijskejia dela, dograditev novih prenočišč in izboljšanje opreme v sedanjih prenočiščih, preureditev kuhinje in pomožnih prostorov ter ureditev centralne kurjave.
23. februarja so obiskali predstavniki JELKE in občinske skupščine znano podjetje ISTRA VINO na Reki, ki se zanima za razširitev svojega vpliva na Notranjsko in zahodno Dolenjsko (območje bivšega okraja Kočevje). Ce bodo pri ISTRA VINU ugotovili, da jim to območje zagotavlja večji promet, so pripravljeni sodelovati pri nekaterih investicijah ribniškega trgovskega podjetja, kot so: ureditev „Restavracije", gradnja novega trgovskega središča in gradnja skladišč.
Predstavniki JELKE sc že dolgo dogovarjajo z različnimi sorodnimi podjetji o tesnejšem sodelovanju. Ta
da se bo le odločila za „ženina" ali „prijatelja", ki bo nekaj pripomogel k napredku trgovine in gostinstva v Ribnici. Ce JELKA takega sodelavca ne potrebuje, potem to pomeni, da je sama sposobna razširiti trgovske in gostinske zmogljivosti, in naj preide na delo!	j.	p.
POHVALA ZA UCENJE
Univerza iz Misisipija, kjer se izobražuje inž. Marjan Hočevar iz INLI-S Ribnica, je obvestila podjetje, da inž. Hočevar dobro premaguje snov. Ker so se bali, da mu bo delala težave angleščina, so mu nameravali dati za študij le polovičen program. Ven-diir sc je izkazalo, da je kos rednemu študiju. Od septembra je opravil že 6 izpitov, od lega 3 z odličnim uspehom.
4
4
4
5
S
0
4
s
0
4
4
4
ZAKAJ TAKO?
Vsak bi gradil po svoje
So Ribničanje in Sodražani drago plačali urbanistični načrta zato, da ga ne bodo upoštevali?
V ribniški občini je vse manj zanimanja za gradnjo stanovanjskih hiš znotraj ožjega gradbenega okoliša. Za ožji gradbeni okoliš je izdelan in sprejet urbanistični načrt, zemljišče je v glavnem komunalno opremljeno, na razpisane licitacije pa je le malo ali cclo nič prijav.
Nekateri menijo, da je vzrok za tako stanje predvsem v tem, da je zemlja predraga. Kvadratni meter komunalno opremljene zemlje - vendar brez kanalizacije - velja namreč 26 din. Ljudje pa nimajo denarja, da bi kupovali zemljo znotraj ožjih
fradbenih okolišev v Ribnici in odražici. Vsak bi rad zgradil ceneje, na svoji zemlji ali zemlji sorodnikov.
Vendar sc mnogi s takimi mnenji ne strinjajo. Trdijo celo, da je zemlja za zidavo hiš približno enako draga znotraj ožjega gradbenega okoliša kot po vaseh.
kjer bi lahko dovoljevali gradnjo le kmetom, se pravi za potreb kmetijstva. Tako govore, da posamezniki kupujejo po vaseh zemljo, na kateri bi gradili, po 20, 25 in cclo 30 din kvadratni meter. To je zelo drago, ker ta zemlja ni komunalno opremljena (vodovod, elektrika, cesta do zemljišča itd.). Trdijo cclo, da si vsak želi hišo vsaj nekoliko izven naselja zato, ker ni rad v strnjenem naselju, „kjer lahko vsak vsakemu v lonec gleda“. Zelo verjetno je precej resnice tudi na tej trditvi.
Vendar je dejstvo, da potem ribniška občina ne potrebuje urbanističnega načrta, za katerega je odštela 300.000 din. To je za majhno občino zelo velika vsota. Razen tega je gradnja na območju izven ožjega gradbenega okoliša prav gotovo občutno dražja.
4
4
4
0
4
4
4
5 S
4
4
4
4
4
0
4
4 . 4
vnemar napredka doma, krajevne skupnos^ uspešno delujejo, kjer pa vse delo sloni le na redkih posameznikih, dejavnost ni razvita. Drugo je samostojnost in iznajdljivost vodstev KS, organizacij SZDL in odbornikov občinske skupščine. Zal so bili še marsikje občinski odborniki le občani na zboru volivcev, nepristranski opazovalci, „ljudje z občine“ pa po-jasnjevalci, voditelji zborov in tudi celo „zaslišanci“. Čeprav pomenijo letošnji zbori volivcev krepak korak naprej, bo treba v prihodnje storiti še enega; odborniki naj povsem samostojno vodijo zbore, tolmačijo občanom proračun in podobno.
V razpravah so prevladovala vprašanja s področja komunalne dejavnosti, financiranja krajevnih skupnosti, predvsem asfaltiranja cest in urejanja kanalizacije. Ceste 4. reda so ena najbolj pogostih tem razprav v skupščini in med občani. Občina namenja v primerjavi s proračunom (dobrih pet milijonov din letos bo v občinski blagajni brez TIS) dokajšnje denarje za občinske ceste, vendar je to še premalo. Ljudje se vedno bolj zavzemajo za postopno asfaltiranje glavnih občinskili cest in poti skozi naselja. Izračuni so že pripravljeni, številke visoke, zaskrbljujoče. V Goriči vasi potrebujejo za asfaltiranje kakih 500 metrov ccste skozi vas nad 220.000 din, v Otavicah za 300 metrov nad 90.000 din, v Dolenjih Lazih za 1400 metrov ccste nad 420.000 din itd. Izdatki za kanalizacijo v nekaterih krajih (Nemška vas, Goriča vas. Loški potok itd.) so še večji. Občina takih izdatkov ne zmore, zato bodo morale resno poprijeti krajevne skupnosti in vsi občani z razUčnimi oblikami samoprispevka.
Naj iz razprav občanov izluščimo še eno posebnost. Pri obravnavi občinskega proračuna so se marsikje <Gorča vas, Vinice itd.) ustavljali ob proračunski postavki za socialno skrbstvo. Poudarjali so, da je občina v tem preveč širokogrudna (770.000 din!), da razmetava denar, ftedvsem opozarjajo na tiste podpirance, ki
ČREPINJE IZ LONČARIJE
i MALA ŠOLA - Prejšnji teden se je v Dolenji vasi pričela mala šola. V prve osnovnošolske učenosti se bo uvajalo okrog trideset malčkov, ki bodo septembra zares oprtali šolske torbe in se dokončno poslovili od brezskrbne mladosti. Dosedanje izkušnje povedo, da so male šole izredno koristna stvar, denar za njihovo organizacijo pa se bogato obrestuje.
PUST PUST - Letošnji pust je bil res bolj skromen, pust. V Lončariji siccr nikdar ni bilo posebnih prireditev. Redke maškare so se sprehajale po vaseh, največ otroci, nekaj jih je bilo na zabavah v gostilnah. Posledica izumrlega karnevala v Ribnici? No, otroci so se izdatno poveselili tc dni, tudi zaradi lepega vremena. Nekdo iz Dolenje vasi pa je poskrbel za dodatno veselje otrok -maškar: po vasi jih je naložil zvrhan kombi, jih prepeljaval naokrog, tudi v Rakitnico, kjer so se naplesali, na-vriskah navcselili za vse dni do naslednjega pusta.
NACIONALIZACIJA - Na zboru volivcev v Rakitnici je več občanov načelo vprašanje povojne nacionalizacije zemlje, češ da je bilo pri tem več nejasnosti. Pravzaprav jih zanima, kako je z denacionalizacijo vsaj nekaterih zemljišč, ker menijo, da so bili nekateri preveč oškodovani. Občinska skupščina bo zbrala vse potrebne podatke o nacionalizi-
ranih posestvih in o tem seznanila do junija občane, prav tako pa tudi z možnostmi za_yrnitev zemlje.
NOVA VODSTVA - Na nedavni konferenci SZDL v Rakitnici so občani izvolili nov odbor krajevne organizacije SZDL in krajevne skupnosti. V svet krajevne skupnosti so izvolili Franceta Koraso, Ivana Kromarja, I-rancko Merhar, Janeza Pa-huljeta, Janeza Oberstarja, Antona Henigmana in Franceta Vidcrvola, v odbor KO SZDL 1'ranceta Hočevarja, Jožeta Tanka, l-ranceta Vidcrvola, Ivana Bariča, Marico Lovšin, v nadzorni odbor Toneta Kaplana, Anico Hočevar, Antona Avstlja, za občinsko konferenco pa inž. Pavla Trdana.
Se enkrat pust - v Grčaricah so sc že zakoreninile nekatere pustne navade. Maškar nikdar ne manjka, vsa vas se v teh dneh sproščeno poveseli, na pepelnično sredo pa pokopljejo - zažgo Kurenta. Letos je bilo pustovanje posebej veselo; mladina je pripravila Linhartovo komedijo Zupanova Micka televiziji navkljub, ljudje so se veselili s posebej pripravljenimi maskami ali brez njih, v sredo popoldne pa so se od veselih pustnih dni žalostni poslovili s pogrebom. Za spremembo - enoličnosti imajo že tako dovolj - so pokopali žensko. Zlobneži pravijo, da sta tudi reforma in devalvacija ženskega spola . . .
- /ec
ORTNEŠKI POROČEVALEC
Kurirji ali ilegalci?
Prebivalci s Kurirske poti v Ribnici se pritožujejo. Vzrokov je več, upravičenih. Naša pot, pravijo, je podobna strugi. Nihče ne skrbi zanjo. Po njej teče gnojnica. Iz novih hiš se nanjo zlivajo odtoki. Nihče nam ne pluži. Sami kidamo sneg, če hočemo pozimi ven z avtomobili ali peš. Pri tem smo menda edini v Ribnici, ki kljub komunalnemu prispevku pri gradnji in prispevku za mestno zemljišče ničesar ne dobimo, celo vodovod smo si sami napeljali. Ce bi bila med vojno taka ulica, bi se kurirji, po katerih se imenuje, na njej kaj hitro pobili.
In rešitev? Ce drugače ne gre, preimenovati ulico v - Ulico ilegalcev!
VOLKOVI IN MEDVEDI - Čeprav so bili to zimo napovedani obiski volkov, jih le ni bilo v ribniški dolino. Že vedo, zakaj. Medvedi, ki spijo v naših hostah, pa se že prebujajo. Oni v Sobi se je skobacal iz brloga insc sprehodil po bližnji okolici. Sonce ga je zvabilo na svetlo. Vendar se je kmalu vrnil spat. V lepa, zgodnja sončna jutra se že ogla.šajo prvi ptičji pevci, ki sc bodo čez 14 dni že ženili.
HALO, SV. GREGOR! - 21. februarja je prvič stekel glas po žici iz Gregorije. To je velik dogodek za ta kraj. Zdaj imajo dva telefona: v trgovini in gostilni. Prepričani smo, da bo še več naročnikov. Slemen-cem čestitamo ob novi pridobitvi.
POZAR ob PROGI - V ponedeljek, 22. febuarja, je letos prvič zagorelo ob progi. Iskra iz hlapona je zažgala suho travo ob progi. Požar bo zopet stalni strah naših gozdov.
ZAKASNELO NEDELJSKO ,,DELO“ - Ze običajna enodnevna zamuda nedeljskega , Dc!a“ je zdaj
povečana šc za en dan. In še nagradna kriiiinka je v njem! Ugotovite
NOVE AVTOBUSNE VOZNJE - Iz krajev ob avtobusni progi od Velikih Ljšč do Ribnice je sedaj že veliko delavcev zaposlenih v Ribnici in Kočevju. Zanje bi bilo treba uvesti avtobus, ki bi odhajal iz Velikih Lašč ob 5. uri. Vozil bi lahko le do Ribnice, kjer bodo laliko delavci za Kočevje prestopili na avtobus iz Sodražico. Prosimo podjetje SAP, da bi delavcem ugodilo. Na zborih volivcev so tudi predlagali, naj bi v večernih urah peljal zadnji avtobus iz Kočevja ob 21.15, in ne žc ob 20.15.
NOCNI obiski Sc neznani ljubitelji tuje lastnine so izkoristili premalo skrbno zavarovanost ortneške-ga doma in brez večjih težav vstopili, se sprehodili po notranjih prostorih, naredili malo škode in potem zopet odšli. Take sprehode so si dovolili žc drugič.
V. P.
RE5ET0
§t. 9 (1092) 'k'k — 4. marca 1971
Stran uredil: JOŽE PRIMC
DOLENJSKI LIST
17
ženam za 8. marec
V črnomaljski občini bodo v vseh večjih krajih krajevne organizacije SZDL skupno s šolami priredile proslave s krajšim kulturnim programom, zatem pa bo tovariško srečanje žena. V glavnem bodo prireditve v čast 8. marca v soboto in nedeljo, 6., in 7. marca. Tudi letos bodo predstavniki SZDL in ZZB NOV obiskali matere in vdove padlih borcev na domu, otroci pa bodo šli čestitat starejšim in bolehnim tovarišicam. V delovnih kolektivih pripravljajo posebne proslave in zabavna srečanja.
POPISOVALCI SO IMENOVANI
Na zasedanju občinske skupščine konec februarja so v Črnomlju imenovali 11 inštruktorjev za popis prebivalstva in 77 popisovalcev, med katerimi jih je nekaj predvidenili za rezervo. Na območju Adlešič bo popis opravilo 7 ljudi, v Dragatušu 10, v Semiču 18, na Vinici 13, v Črnomlju 28 in v Starem trgu 3. V kratkem se bodo popisovalci sešli na seminaiju, kjer bodo dobili vsa navodila.
KURJAVA JE OPEŠALA
V dijaškem domu Črnomelj imajo centralno kurjavo že 17 let, toda v vsem času je ni nihče obnavljal ali popravljal. Ker so zdaj na to napravo priključili še ogrevanje posebne šole, obstaja bojazen, da bo lepega dne povsod mraz. Peči pri centralni so opešale in so nujno potrebne popravil. Ce se zgodi, da kurjava odpove, bo treba zapreti dijaki dom, gimnazijo in posebno šolo.
Cene v Metliki in Črnomlju
v trgovini „Mercator" v Metliki in v trgovini s sadjem in zelenjavo v Črnomlju so veljale pretekli teden naslednje maloprodajne cene:
!•.	Metlika Črnomelj
(cena v din za kg)
NAMESTO! PUHLIC O EINAKO'P RAVNOSTI
Mama je ena sama. ■ ■
Lepe besede za 8. marec zvenej’o hitrej'e kot šopek rož — Tokrat bomo ženo in mater predstavili tako, kot j*o vidijo oči šolarjev iz Ad-
■ v • v
lesic
MARJAN ADLEŠIC, učenec 8. razreda: „Moja mama je dobra. Brez nje si ne morem zamišljati življenja. Naša mama dela ves dan Otroke ima zelo rada. Pomagam ji, kolikor le morem. Ce imam v šoli uspeh, je vsa srečna. Vedno poudarja, da ji s sestro napraviva največ veselja, če se dobro učiva. “
BRANKO VESELIC, učenec 5. razreda: „Mama lepo skrbi zame in za oba brata. Vse opere, skuha, pospravi in dela po njivah. Lepo je zvečer, ko je delo končano in ^ z nami pošali. Kadar se nasmeje, se zdi, kot bi posijalo^ sonce. Ce je huda, ji ne zamerini Navad-
no sem res kriv. Ko sem bral knjige o mačehah, me je kar streslo od strahu, da se moji mami ne bi kaj naredilo. “
HELENA RAZTRESEN, učenka Z razreda: „Pri nas smo štirje otroci Ata je invalid; s postelje se ne premakne že več let. Naša mama ima veliko dela. Včasih jo razjezimo, a se nevihta kmalu razkadi Lani je bila v bolnišnici operirana. Doma je bilo vse narobe. Zelo sem se bala zanjo. Ce bi umrla, bi morala jaz skrbeti za očeta. Mami najbolj ustrežem, če po hiši pospravim. Kadar ima čas, piše pesmi Ponosna sem nanjo in boljše mame si ne želim. “
MARIJA POŽEK, učenka 8. razreda: ,,Mamo imam najraje. Zakaj? Skrbi za pet otrok, čeprav sta dva že poročena. Najbolj žalostna je, če dobim slabo oceno. Razjezi se večkrat, a ne zamerim. Ko bom sama imela otroke, jih bom vzgajala tako, kot nas je učila mama. Za 8. marec ji bova z bratom kot navadno nabrala šopek rož. Vem, da bo imela solzne oči. “
Je za mater še kakšna večja vrednota od toplih otroških besed? Je kje^še večje bogastvo od zdravih in^pridnih otrok? Je še kaj bolj ganljivega od šopka travniških rož, poklonjenih iz srca?	RIA	BACER
Mačrt ne bo le kos papirja
15 milijonov dinarjev bi potrebovali letos za investicije v šolstvu — Predvsem naj bi dogradili stavbo posebne šole v Črnomlju
Petletni program razvoja šolske mreže v črnomaljski občini je bil pred več kot letom dni gotov, v okviru tega načrta je bila lani zgrajena posebna šola (L del), čimpreje pa bi se morali lotiti naslednjih del:
— nadaljevati gradnjo posebne šole;
— nadaljevati gradnjo osnovne šole v Loki, kjer bi morali zgraditi 6 učilnic, telovadnico ter sodobno kuhinjo z jedilnico;
— posodobiti učilnice v Semiču in napeljati centralno kurjavo;
— preurediti 4 učilnice na Vinici in dograditi 4 nove šolske prostore;
— v Dragatušu, Starem trgu in Adlešičih zgraditi telovadnice.
Za vsa našteta dela bi potrebovali po sedanjiH gradbenih cenah 15 milijonov dinarjev. Poleg tega predstavljajo učiteljska stanovanja poseben problem, ki je najbolj pereč v Dragatušu, v Semiču in Črnomlju. Za prvo silo bi potrebovali vsaj 15 stanovanj za prosvetne delavce. Medtem ko so načrti za gradnjo manjšega stanovanjskega bloka v Dragatušu že naročeni, pa za Semič in Črnomelj še niso predvidene rešitve.
Kakor je zatrdil Jože Strmec, _ referent za šolstvo pri občinski skupščini, si zelo prizadevajo zbrati potrebna sredstva, da bi načrte lahko izpeljali. Trenutno so prizadevanja usmerjena zlasti
cvetača		4,50
krompir	0,75	-
korenje	4,35	4,20
ohrovt	—	2,90
peteršilj	-	4.30
radič	—	13,60
solata - endivija 4,45		4,00
zelje	2,85	2,70
zelje kislo	3,35	-
fige suhe	6,80	-
hruške	6,10	5,50
jabolka	4,15	3,90
limone	5,60	-
pomaranče	5,10	5,05
jajca	0,60	-
grape fruit	-	4.50
ananas	8,30	8,20
VODSTVO	POMLAJENO	
ČRNOMALJSKI OIDBO'RNIKI SO' REKLI:
11 i
Vrsta novih davčnih olajšav pomeni za kmete razbremenitev, vendar napredka kljub temu ne bo, dokler carina in tržišče ne bosta urejena
Na petkovem zasedanju občinske skupščine Črnomelj je bilo v razpravi 8 odlokov, sprejeli so petletni program izgradnje osnovnega šolstva in otroškega varstva, hkrati pa so dobili odborniki prve podatke o letošnjem občinskem proračunu.
V	nedeljo, 28. februarja, je bil v Črnomlju občni zbor Avto-moto društva. Začel sc je s polurno zamudo ob navzočnosti 58 članov. O dosedanjem delu odbora ni bilo kritike, pač pa so imeli več pripomb glede ugodnosti, ki jih imajo člani po statutu, a jih ne morejo uveljaviti. Izvoljen je bil nov 11-članski upravni odbor, v katerem je polovica novih članov.
V	dokaj obširni razpravi, ki jo je sprožil odlok o prispevkih in davkih občanov, bi človek pričakoval malo vec zadovoljstva ob dejstvu, da se kmetijstvo vsaj pri davčni politiki razbremenjuje, toda več je bilo kritike.
„Samo v milih davčnih olajšavah ne vidimo možnosti za napredek kmetijstva," so dejali v razpravi. Ali pa: „Dokler ne bo imel kmet možnosti za nabavo mehanizacije pod ugodnejšimi carinskimi pogoji in dokler razmere na trgu s kmetij-
Moške obleke solidnih krojev iz najkvalitetnejšega domaćega in uvoženega stoodstotnega kamgarna po 495 din vam nudi, dokler traja zaloga.
ČRNOMAUSKI DROBIR
10 NOVIH ULIC V LOKI -Občinska skupščina je v novem naselju Loka, ki je bilo priključeno mestu, na predlog javne tribune občanov poimenovalo 10 ulic. Loka z blizu 100 hišami bo imela Loško cesto, Butorajsko cesto, Majer, Pri mostu. Grajsko cesto. Ob stadionu, Kidričevo ulico, Viniško cesto, Na bregu in ^Lovsko pot.
PRVA IMENOVANJA - V temeljno kulturno skupnost občine Črnomelj, ki bo imela 27 članov in ki je tik pred prvim sklicem, je občinska skupščina že imenovala svoje 3 člane.
NI SAMO ZA ženski: - V počastitev 8. marca bo v ponedeljek zvečer v črnomaljskem Prosvetnem domu svečana proslava^, na kateri bo poleg ženskega pevskega zbora sodelovalo še več tirugih domačih kulturnih skupin. Na prireditev so resda vabljene predvsem tovarišice, dvorana pa je dovolj velika tudi za moške poslušalce.
PRED PROSVETNIM DOMOM so prejšnji teden posekali veliko vrbo, ki je dajala avtomobilom na parkirnem prostoru lepo senco. To je bilo potrebno, ker so močne ko-
renine drevja razmajale ploščad, razen tega sc je vrba tako razrasla, da je zakrivala pogled na zgodovinsko stavbo, kjer jc bilo februarja 1944 zasedanje SNOS. Rečeno je, da bodo na tem prostoru zasadili primernejše drevje, vsekakor pa prostor ne bo ostal brez zelenja.
V	TRGOVINI VELETEKSTIL so imeli precej prometa z letnim blagom za ženske obleke, ki so ga prodajali v ostankih na kilograme. Med kosi blaga je bilo precej uvoženega iz Madžarske, cena pa jc bila zares ugodna. Ob današnji splošni draginji vsaj nekaj cenenega!
ČRNOMELJ IMA PRECEJ razvito telefonsko mrežo naročnikov, kakih 200 številk pa bo letos na novo vpeljanih. Ob tem pa v mestu ni niti ene javne telefonske govorilnice. Resda sc stranke poslužujejo telefona v Gradu ali v hotelu, vendar javne govorilnice najbrž ne bi bila odveč.
TRIJE SO UMRLI - Pretekli teden so na črnomaljskem matičnem uradu zabeležili tri smrti: umrli so: FAinc Špehar iz Desinca 6, star 67 let, Franc Žunič iz Pavičič, star 49 let, in Jože Staniša iz Rodin, star 74 let.
skimi pridelki ne bodo urejene, bistvenega premika na kmetih ne bo. Kaj pomaga 70-letnemu možaku priznati nekaj davčnih olajšav, če je sin s kmetijstva pobegnil, ker ni mogel kupiti kosilnice!"
Vsekakor imajo take in podobne izjave, ki smo jih slišali na seji, osnovo, očitno pe je tudi bilo, da odborniki premalo poznajo smisel odloka.
V	isti sapi, ko so se zavzemali za čim večjo podporo kmetu, je padel celo predlog, da bi znižali eno od olajšav, predvideno v osnutku občinskega odloka. Ker je odlok o prispevkih in davkih zelo važna stvar tako za zaposlene, kot za kmete in obrtnike, je res škoda, da o njem niso prej razpravljali na terenu.
Medtem ko prispevna stopnja iz osebnega dohodka zaposlenih ostaja 4,63 odst., se pravi na lanski ravni, gre za večje spremembe pri obdavčevanju kmetov. Razen olajšav za borce, ki so jih imeli že doslej, bodo po novem deležni davčnih popustov kmetje zaradi investicijskega vlaganja ali šolanja otrok na kmetijskih šolah.
Sodeč po informaciji, ki so jo odborniki dobili o predvidenem letošnjem občinskem proračunu, se obeta splošno zategovanje pasu. V občini računajo zbrati s sredstvi za TIS in republiško dotacijo 8,593.540 din, toda za potrebe šol-
stva bo treba odšteti 160.000 din več kot lani, za kmečko zavaroavnje pa 270.000 din. To so stroški, kijih lani ni bilo. Jasno je, da ne bo mogoče upoštevati zahtev tistih uporabnikov, ki so letos prosili kar za 300 odst. več, kot so dobili lani. Stabilizacijski ukrepi segajo v sleherno občino, in če smo se odločili za omejitev potrošnje, bo treba to upoštevati.
V	pridobivanje sredstev za gradnjo posebne šole. Za dograditev 6 učilnic, ki bi lahko sprejele še 60 otrok v eni izmeni, je po predračunu potrebnih okoli
1.200.000 din. Nekaj lastne udeležbe bi lahko zagotovili, vendar je gradnja odvisna od posojila, ki ga bodo prosili pri republiških ^adih.
PO TREH MESECIH DRUGI
Leta 1968 je bil opravljen popis za stanovanjska posojila borcev v občini Črnomelj. Po več sto prijavljenih takrat se je naknadno priglasilo še več kot 100 interesentov. Do zdaj je 836 borcev dobilo odobrena stanovanjska posojila za skupno
8.160.000 dinarjev, toda od teh jih 228 ni sklenilo pogodbe z banko. Bojijo se, da vračila ne bi zmogli, tako je 1,700.000 din trenutno določenih zanje, a denar stoji. Tri mesece morajo lastnike odobrenih posojil čakati, da sklenejo pogodbo, če ne, lahko posojilo dodelijo drugemu.
V Lokve bo prišlo kakih 20.000 ljudi
Odbor za organizacijo osrednje slovenske proslave ob 30-letnici vstaje, ki bo 22. julija v Lokvah, pripravlja v vsej Beli laajini pred srečanjem in po njem niz kulturnih prireditev, več razstav partizanske knjige in muzeja NOB. Osrednja prireditev, ki jo bo obiskalo kakih 20.000 ljudi iz vse Slovenije,- bo v vrtači pri spomeniku Stanetu Rozmanu v Lokvah. Prostor bodo primerno uredili. Odbor bo poskrbel za izdajo brošure s prikazom NOB v Beli krajini in njenega povojnega razvoja, udeležencem proslave pa bo na voljo novi turistični vodnik. Predvideno je, da bodo po slavnostnem programu \rvseh večjih krajih zabavne prireditve z nastopom folldore, v zabavnem delu na prireditvenem protoru pa bo bržkone sodelovala karavana jugoslovan-
skih pevcev zabavne glasbe.
Vinica: kar je rečeno, je storjeno
Krajevna skupnost ima za letos obširne načrte — Dolgoletnega predsednika Mika Maliča je zamenjal Florijan Jaketič iz Vimce
Načrt za delo v letu 1971 je gotov. Krajevna skupnost je lanski plan v celoti izpolnila, izjema je le obnova električnega voda na Vinici, česar pa ni bilo mogoče narediti zaradi prehude obremenjenosti obrata Elektro v Črnomlju.
Razumljivo, da so ureditev javne razsvetljave letos postavili na prvo mesto. Predvideno pa je, da bi cestne svetilke namestili vse do posameznih odcepov v sosednje vasi. Veliko zavzetost kaže krajevna skupnost zS zunanje urejevanje kraja. Nasade rož in cvetja bodo še razširili, obenem pa postavili nekaj klopi, ki bodo v poletnem času prišle prav
tudi izletnikom. Ker promet v kraju narašča, za varnost pa ni dobro poskrbljeno, bodo namestili 6 promet-nili znakov v središču kraja. Seveda bo krajevna skupnost tudi letos skrbela za popravilo vaških poti do bližnjih naselij, odcep ceste proto Preloki pa bi radi asfaltirali vsaj do ovinka pri sejmišču, kjer bo zgrajena betonska nakladalna postaja za živino. Kot ,jiujna“ smatrajo še do-
'' ' ' ;
'"J
} 'V
v Gribljah imajo pred zadružno stavbo vsako drugo sredo odkup. Nazadnje, 24. febniaija, zares ni bUo nobene gneče. (Foto: Ria Bačer)
datna popravila pokopališča. Zid je v dolžini 80 metrov slab, in če ne bo obnovljen, bo še bolj razpadel. Z naštetimi deli bo precej stroškov, razen tega pa bodo finančno podprli še razna krajevna društva. Koliko denarja bo na razpolago, še ni znano, ker še ni bil sprejet občinski proračun, iz katerega dobivajo skromno dotacijo vse krajevne skupnosti.
Vse od ustanovitve krajevne skupnosti dalje je bil predsednik Miko Malič, ki ima precej zaslug za uspešno delo. Ker mu je potekel mandat, so se Viničani prizadevnemu predsedniku lepo zahvalili, na njegovo mesto pa izvolili Florijana Jaketiča, ki prav tako kaže veliko zanimanja za čim hitrejši razvoj kraja.
' FRANC PAVLAKOVIC
»Dolenjski list« v vsako družino
KONCERT IZ LJUBLJANE
V	petek, 19. februarja, je osnovna skupnost Glasbene mladine Bele krajine organizirala koncert pihalnega orkestra srednje glasbene šole iz Ljubljane. Gostoval je v Črnomlju in v Metlik,i. V Črnomlju so hkrati počastili obletnico zasedanja SNOS, kontxrt pa je bil zelo dobro obiskan. Udeležih so se ga predvsem učenci osnovne šole in dijaki gimnazije. Kljub večkratni trditvi nekaterih kulturnih delavcev in odgovornih družbeno-političnih ljudi, da za zahtevnejše koncerte ni pravega zanimanja, je ta prireditev dokazala nasprotno. Mlade poslušalce je zlasti presenetila kvalitetna raven mladih glasbenikov.' Program je bil sestav-IjeiT tako, da je bilo za vsakega nekaj. Med drugim .smo slišaU ubrano barvitost baročne glasbe, idilično domačnost v Vaški suiti, Kolo iz Gotovčeve opere Ero z onega sveta ter A. Hačaturjana Ples s sabljami.
FRANCE ZUPANČIČ
0
4 $ P 0 0 # #
5 # $ # S
0 4 4 # 0 0 * 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 . 0 0
Ura počitka je že razkošje
Delavnik Nemaniceve IVtarije se začne v temi
službo. Pozimi imam peš dobro in traja do trde noči i uro hitre hoje, poleti se vozim s
pravim zajtrk za šestčlansko družino, potem se mi že mudi v
»Moj dopust je njiva, zabava pa, kadar je zbrana družina«
Ce ji ne bi lasje ob temenu spreminjali barve, bi človek dejal: mlajša ženska, polna vedrine in brez skrbi. Toda drugi jaz 37-letne Marije Nemanič je en sam brezkončen delavnik, v katerem leta bežijo.
V Novoteksu je poznajo kot dobro delavko, ki je že 11 let v podjetju, na Božakovem, kjer je doma, je kmetica kot vse vaščan-ke. Opisala mi je svoj delovni dan in prav nič posebnega se ji ni zdelo, kar je povedala:
„Ko mine četrta ura zjutraj, sem na nogah. Pomolzem, pri-
ponijem. Delam v snemalni koloni. Ves čas sem na nogah in vseh 8 ur se moram kaj hitro obračati pri strojih. Na poti domov že mislim, kakšno delo me čaka. Pri pospravljanju mi že pomagajo otroci, jaz moram na njivo, v vinograd ali k živini. Zvečer šivam ali likam in malemu pomagam pri učenju.“
- Kaj se res ne zavedate, da je vaše življenje eno samo garanje? Se vam na zdravju nič ne pozna?
„Čutim, da zadnje čase pešam. Včasih mi ni bilo nič dva dni po nočnem ,,šihtu“ zdržati brez spanca, zdaj tega ne zmorem več. Srce mi nagaja in hitro se razburim. Pravijo, da je to bolezen današnjega časa.“
Prav zasmejala se je, ko sem jo vprašala, kako preživi dopust. ,,Moj dopust je na njivi! Navadno v tem času še temeljito počistim po hiši. Se nikdar nisem bila z družino na dopustu. Pet nas je , in moj zaslužek je edini stalni vir dohodkov. Iz kmetije ne ostane nič za prodajo, morda vsaki dve leti kak teliček.”
- Vsak človek ima v sebi skrito nagnjenje, bodisi do knjig, petja ali ^asbe. Kaj vas razvedri?
„Televizije nimamo. Ce imam kdaj minuto časa, pogledam časopis. Zadnje čase si privoščim urico počitka ob nedeljah popoldne. Zdi se mi nepopisen užitek in pravo razkošje. Vesela sem, kadar se za god zbere vsa družina ali če gremo kdaj na veselico. Več si niti ne želim. Biti srečen zame ne pomeni brezdelja, temveč zadovoljstvo po opravljenem' delu.“
R. B.
Z dograditvijo novega sejmišča izven mestnega središča v Metliki begradovci nada^’ujejo. Teren je že utgen, postavljene so staje in ogr^a. Kaže, da bo do preselitve sejmarjev kmalu prišlo. (Foto: Ria Bačer)
Novi val vinogradniške obnove
Buldožerji nadaljujejo jeseni začeto rigolanje vinogradov na metliškem območju — V petih letih ne bo več vinograda po starem sistemu!
v zadružnih vinogradih ^ se spomladanska dela že pred tedni začela, prav tako zasebniki hitijo v lepem vremenu opraviti obrezovanje trt in prvo okopavanje. Zadruga je že obrezala selekcionirani material za cepljenje trsnih sadik, po katerih je izredno povpraševanje. Prodali so že 70.000 sadik, interesentov pa je še veliko več.
Vs& to sodi v novi val vinogradniške obnove, s katero so že minulo jesen obnovih okoli 30 hektarov zasebnih vinogradov, spomladi pa bo
opravljeno rigolanje še na 15 do 20 hektarih vinogradniških površin. Lastniki večjih obnovitvenih parcel (nad 40 arov) dobijo za obnovo po-
Z OBČINSKE SEJE V METLIKI
Kolikor je možno, so kmete razbremenili
Kratko pa jedrnato so razpravljali v četrtek, 25. februarja, saj je bila seja občinske skupščine v dobrih dveh urah končana — V novem odloku o prispevkih in davkih je vrsta olajšav za kmete
Prebivalstvo je z osnutkom novega odloka o prispevkih in davkih že dokaj dobro seznanjeno, saj je bil v obravnavi na celotnem območju občine. Tako je besedilo z vsemi pripombami prišlo pred odbornike in posebne razprave ni bilo. Iz^aso-vali so le nekaj drobnih popravkov, katere sta predlagala v zadnjem hipu svet za kmetijstvo in svet za gospodarstvo. Pri dodatnih spremembah gre v glavnem za olajšavo, ki je bodo deležni lastnild več vinogradniških parcel, če skupno obnovijo kom-
KAJ BI Z DENARJEM?
Na letni konferenci Socialistične zveze in zboru volivcev na Božakovem so precej razpravljali o nizkih borčevskih priznavalninah, o slabi cesti ter delu krajevne skupnosti. Ta ima že dve leti skromen denar v blagajni, ker se ne morejo sporazumeti, kako bi ^a porabili. Občani so predlagali, naj SZDL poskrbi za ponovno ožvitev prosvetnega društva, ki je bilo svoj čas eno najbolj delavnih v občini. Za novega predsednika organizacije je bU izvoljen Anton Cmu-gelj.
pleks najmanj 30 arov vinograda po sodobnem sistemu.
Značilnost novega odloka je, da so prispevne stopnje tako od osebnega dohodka zaposlenih kot za kmete in obrtnike med najnižjimi v Sloveniji. Kmete so razbremenili, kolikor je bilo mogoče. Celo vrsto davčnih olajšav so dobili tisti kmetje, ki razvijajo dejavnost in se lotevajo sodobnega kmetijstva in vinogradništva. Prav taka politika vlada pri obdavčevanju obrti. Tu so z minimalnimi prispevnimi stopnjami podprti manjkajoče ali umirajoče obrti, kot so čevljarstvo, kolarstvo, sodarstvo itd., ter s 50 odst. odpisi lončarje, sedlarje, tapetnike, šivilje itd.
Na občini so izračunali, da bi z
Za praznik vseh žena
Sekcija za družbeno aktivnost žensk v Metliki namerava za letošnji 8. marec obdariti starše in vdove padlih borcev. Po nekaterih krajevnih skupnostih pripravljajo zanje skromne pakete, na Suhoiju in v Podzemlju pa bodo imeli raje pogostitev. Po spisku iz 11 območij občine Metlika bodo obiskali 125 žena na domovih. V Metliki pripravlja mladindca skupina „Osip Sest“ svečano akademijo.
V novi 9-stanovanjski blok v Metlild, ki ga je gradilo domače komunalno podjetje, so se že vseliU stanovalci. Ko se je začela gradnja, so se b^, da stanovanj ne bo mogoče prodati, izkazalo pa se je, da je interesentov več kot stanovanj. (Foto: Bačer)
malo večjimi davki ne mogli rešiti perečega stanja v občinskem proračunu, pač pa bi s tem predvsem kmetom močno poslabšali položaj. Že tako bodo letos bolj obremenjeni s povečanim prispevkom za zdravstveno zavarovanje.
Drugi odlok, ki so ga na seji iz^a-sovali, določa tehnične normative za vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov v družbeni lasti. Stari odlok iz leta 1965 je bil povsem zastarel. Do zdaj je vsaka občina po svojih merilih določala, kaj spada pod investicijsko in kaj pod redno vzdrževanje hiš, po novem odloku pa so te stvari enotno urejene za vso republiko.
Odborniki so dobili še informa-
Miloš Tancik -petdesetletnik
Kar hitro dozoreva medvojna mlada generacija: tisti, ki so kot dvajsetletniki dočakali začetek druge svetovne vojne, se letos srečujejo že z Abrahamom. Med njimi je tudi Miloš Tancik iz Metlike, ki je 23. februarja dopolnil petdeset let.
Po osnovni šoli v domačem mestu in po nekaj razredih gimnazije v Ljubljani se je izučil natakarskega poklica in se zaposlil v Ljubljani, kjer je ostal do prihoda Italijanov. Takrat se je vrnil v Metliko, 1942 pričel delati za OF, odšel jeseni 1943 v novo ustanovljeno Belokranjsko brigado in z njo partizanil do konca vojne. Nato je bil še v dveh drugih brigadah, dokler ga niso 1946 demobilizirali.
Spet se je vrnil v Metliko, se zaposlil kot matičar, bil v službi v bifeju v tovarni Beti, in nazadnje v blagovnici Mercatorja, kjer je pred tremi leti dočakal invalidsko jjpokojitev.
Vsa ^vojna leta pa je poleg poklicnega živel še drugo življenje: bil je pevec, igral je pri godalnem orkestru, plesal pri folklori, telovadil pri Partizanu, delal pri gasilcih, sodeloval v tem in onem društvu. Se danes pa mu je pri srcu delo z mladino, saj je že več let predsednik občinske zveze društva prijateljev mladine, je član temeljne izobraževalne skupnosti in že dolga leta vnet poveljnik gasilskih pionirjev.
Kaj je potem čudno, da je sredi mladine tudi naš jubilant še vedno svež in mlad? In naša želja je, da bi tak ostal še dolgo let.
cijo o veliki mednarodni turistični prireditvi, ki se Metliki obeta 28. maja s Kmečko ohcetjo. Imenovali so osrednji prireditveni odbor, ki ga vodi podpredsednik inž. Ivan Koste-lec, ter še 7 pododborov.
Tokrat je precej časa ostalo za točko „Razno“, kar je bilo odbornikom zelo povšeči. Navadno zaradi obširnega dnevnega reda ne morejo načet stvari, kijih predlagajo njihovi volivci, tokrat pa so si s socialnimi problemi in težavami krajevnih skupnosti dodobra olajšali dušo.
sojilo pri občinskem skladu za pospeševanje kmetijstva. Lahko nabavijo cepljenke, opravijo rigolanje, dobili bodo še žico in drug material, potreben za ureditev sodobnih nasadov.
Tako široke obnove zadnja leta ni bilo, začetek nove vinogradniške poti pa je bil pred leti, ko je zadruga na svojih površinah na Vinomeru in v Vidošičih na novo uredila trtje po sistemu, ki omogoča strojno obdelavo. Čeprav ^e v tak nasad manj trt, zraste več in z manjšimi stroški kot v gosto zasejanih vinogradih. Kmetje so se o tem prepričali na lastne oči, zato je za obnovo tudi vedno več zanimanja. Ce bo rigolanje napredovalo tako kot zdaj, potem v petih letih na metliškem območju ne bo več vinograda po starem sistemu.
Vinogradniki so tudi spoznali, da obdelovanje sodobno urejenega trtja poceni proizvodnjo, kajti žive delovne sile manjka, razen tega je zelo draga. Prav tako vse manj vinogradnikov dvomi o koristnosti novega Zakona o zaščiti vin, ki so ga sprva slabo razumeli. Po vsem tem kaže, da bo načrtna usmeritev metliškega kmetijstva v vinogradništvo uspela. Seveda ne čez noč.
Dve zadevi hkrati zorita
Na Grabrovcu se potegujejo za gradnjo gasilskega doma in za boljšo elektriko — Vaščani pripravljeni veliko sami dati
Grabrovčani so se naveličali sestajanja v stari in vlažni zidanici, kjer je posebno pozimi sila neprijetno. Gasilci imajo težave še s shranjevanjem orodja, zato v vasi že več let zori žeUa po gradnji gasilskega doma. Na Grabrovcu se je zdaj premaknilo. Odločili so se še v letu 1971 začeti gradnjo in ukvarjajo se že z lokacijo ter načrti. Večino del so pripravljeni ljudje opraviti sami. Ker bo dvorana gasilskega doma na voljo tudi drugim vaškim organizacijam, bo pri gradnji sodelovala vsa vas. Sklenili so, da bodo temelji za novo stavbo še letos gotovi, ostala dela pa nameravajo opraviti postopoma.
Razen tega je v vasi še velik problem oskrba z električnim tokom. Zdaj imajo vod napeljan s hrvaškega omrežja, je pa dotr^kjan in nihče ne skrbi, da bi ga obnovili. Prav zato Grabrovčani predlagajo priključitev k domačim proizvajalcem toka in prosijo, da bi jih obiskala komisija ter se prepričala o njihovih trditvah, poiskala pa naj bi tudi ustrezno rešitev. Zdaj je električni tok tako slab, da se zvečer pri luči še brati ne da, kaj šele, da bi lahko taka elektrika poganjala stroje.
Vas se je lotila dveh velikih akcij, ki bodo zahtevale veliko organizacijskih naporov in fizičnega dela. Pripravljenost za sodelovanje na vasi je
Praznovanje v vseh obratih
Sindikalne organizacije v obratih tovarne BETI so prevzele organizacijo proslav v počastitev dineva žena. Povsod bodo zaposlene tovarišice po krajšem kulturnem programu pogostili. Sestanek bodo izkoristili še za pojasnilo o gospodarjenju v lanskem letu ter o trenutnem položaju podjetja. Tudi v obratu tovarne NOVOTEKS bodo 8. marec lepo počastili. Po delu bodo kar stoje poslušali krajši program, nato bodo tovarišice s^omno obdarili.
izredna, da pa znajo izpeljati zahtevne naloge, so dokazali že pred leti, ko so na enak način gradili most. Vaščani Grabrovca so poslali svojo delegacijo na občino, kjer sa razložili svoje načrte, obenem pa so prosili vsaj za skromno materialno podporo, kajti za material bodo morali odšteti denar.
PRIPRAVLJENIH BO TISOČ NAGELJNOV
V Mercatorjevi samopostrežbi bodo tudi letos pred 8. marcem nabavili dovolj cvetja za obdaritev žena. Na voljo bo kakih 1000 nageljnov, veliko lončnic in spominkov, primernih za darila.
DOBRAVICE: ELEKTRIKA IN VODOVOD
Želja prebivalstva, da bi vaški izvir porabili za vodovod in da bi vas dobila trofazni električni tok, je ponovno prišla do izraza na nedavni krajevni konferenci SZDL. Medtem ko za gradnjo vodovoda ni takojšnjih možnosti, pa se vasem Krivogla-vice, Dobravice in Geršiči več obeta glede elektrifikacije. Ce bodo vaške organizacije složno nastopile, najbrž pri tem ne bo večjih težav.
POLEG KVALITETE POTRDILO
V register vinogradov, ki ga vodijo na občinski skupščini v Metliki, je doslej vpisanih samo 20 odst. vinogradinpcov, drugi s tem odlašajo. Kmet, ki je nezaupljiv že po naravi, se boji, da je pri tem v ozadju nadzor diavkarije, in verjetno bo še nekaj časa trajalo, preden se bodo bolj množično odločali za vpis. Vedeti pa morajo, da kmetijska zadruga odkupuje samo vino, katerega lastnik se razen s kvaliteto izkaže še s potrdilom o vpisu v register.
V DRUGEM POLLETJU
BO BOLJŠE
Na osrednji osnovni šoli v Metliki in njenih podružnicah je bil ob polletju dpsežen približno enak učni uspeh kot lani. Brez slabe ocene je izdelalo 73 odst. otrok. Slabši učni uspeh so imeli učenci od 5. razreda dalje, medtem ko je v prvih štirih razredih uspeh nad 85 odst. Do konca šolskega leta računajo na povsem drugačno sliko, ker so organizirali obsežen dodatni pouk.
Crnina
v NOVI OBLEKI
Konec aprila bo v prodaji metliška črnina z novo etiketo in lepšo steklenico. Metliška vin^Jca Uet hoče s tem bolj poudariti kvaliteto. Obenem bo uveden zaščitni znak poslovnega združenja STVRIE iz Maribora, ki je edini v Slovenci pristojen za zaščito vin.
Prekupčevanje s piščanci
Ugotavljajo, da v predelih ob Kolpi nekateri podjetneži prodajajo enodnevne piščance kot prvovrstne, v resnici pa kupci dobijo petelinčke, ki ne dosežejo več kot poldrugi kilogram teže.* Zaenkrat ni mogoče narediti drugega kot priporočati kmetom, naj piščance nabavljajo pri zadrugi, kjer je kvaliteta zagotovljena, tržna in veterinarska inšpekcija pa bosta prekupčevalcem stopili na prste.
METLIKA: NA KRiZiSCU V KOLESARJA — Janez Rozman iz Purge je 23. februarja v Metliki s fič-kom zbil Antona Planinca, ki se je peljal s kolesom. Nesreča se je zgodila na križišču. Kolesar je bil laže ranjen.
SPREHOD PO METLIKI
METLIŠKI MINI GADJE IN BEbOUSKE so na pustni torek le prilezli iz lukenj. Več kot 150 pisano oblečenih otrok - nekatere maske so bile prav posrečene - je s petimi godci na čelu ta dan oživilo metliške ulice in trge. - Baje so pri Bartusu vse popoldne in še pozno v noč zasedali člani glavnega gadjega gnezda. Kaj so sklenili, nismo izvedeli. D^ le niso samo v vinu utapljali spominov na lepše stare čase.
Štiri montažne avtobusne Čakalnice - na suhoiju, pod suhorsko žago (to je na odcepu ceste v Bušinjo vas oziroma na Ra-dovico), na Lokvici in v Podzemlju - so pretekli teden postavili delavci metli^ega komunalnega podjetja. Čakalnice sicer še niso dokončane, strehe pa le varujejo potnike pred padavinami.
METLIŠKI GASILCI POTREBUJEJO poleg drsalnega prta še kombi za prevoz prenosne .motorke Rosen-bauer*in moštva. Res imajo gasilci nov avto z motorko in 2400-litrsko cisterno, vendar se vanj lahko s šoferjem vred stlači le sedem ljudi.
Tako majhna skupina pa je težko kos večjemu požaru. Razen tega veliki avto ne more v vsak odročen kraj. Zato je Metličanom kombi, v katerega se s prenosno brizgalno namestijo še drugi gasilci, nujno potreben. Odbor društva je že pokrenil akcijo, da si nabavi to vozilo.
LEPO VREME V FEBRUARJU je pripomoglo, da so trtja v okolici Metlike obrezana in da so vinogradniki že pričeli staviti kolje. Prav tako so nekateri metliški vrtičkarji že posadili solato in čebulček. Dva dni po Matijevem pa se je popoldne toplo vreme na naglo sprevrglo v buijo inje pričelo snežiti. Res, malo prezgodnja je bila letošnja pomlad! Bo verjetno marec hladnejši in bomo menda res morali dati prav Vodniku, ki je zapisal, da „brezen (marec) ima rep zavit“.
znana metliška GOSTILNIČARKA Pepca Mežnaršič, rojena Trčkova, je konec prejšnjega meseca slavila 60 let življenja. Velika je njena zasluga, daje Mežnaršičeva ali po domače Bartusova gostilna na Mestnem trgu znana tako daleč naokrog.
metliški tednik
"‘mm
..šv#«
1
Med prvimi, ki so se letos nasmejali gasilu krških pustnih veseljakov ,4*USTNIM NO VICAM“ so bili tiskaj^ki delava ,JPapirkon-fekcije“ (zgoraj) — Šen^emejski kuient in nevesta (levo) sta prepotovala s svojim spremstvom domala vso občino. Nikjer niso ostali resni, ko so ju zagledali. (Foto: S Dokl)
p« *
'
SEVNIŠKO POPREČJE: DEVET 2ENSK NA ENEGA MOŠKEGA - Na ta „družbeni problem** so opozorili na sevniški maškaradi. Razen ,4i^enia** pa so peljali po ^vni ulici tudi prevozen nadvoz, krematorij, javno telefonsko govorilnico in javno stranišče, prikazali so, kako se dvigne devalvirani dinar itd. Res škoda, da je maškaradni sprevod zmotilo snežno neuije, ki se je tik ob začetku prireditve spustilo nad Sevnico. (Foto: M. Legan)
Nasi pustni snemalci so beležili za pozne rodove
A«* w¥
'	/'"ViC-i"n ' X
Nihče ni pričakoval, da bo šolski	pustni	karneval	v Novem mestu tako	uspel. V sprevodu, ki je na
DEVALVACIJA PO MOKRONOŠKO. Razvrednotenje duiaija je bilo nasploh	najbolj	hvaležno	de-	pustni torek popoldne korakal skozi mesto, je btto	blizu 1200 maškw.	takega Novo mesto še ni
janje, ki je spodbujalo domišljijo pustnih burkežev. V mokronoškem karnevalu	so v sprevodu	peljali	doživelo! Skoda le, da je snežna	ploha	prehitro	naredila konec rajanju	pred prosvetmm domom,
tudi tole „tehtnico**, ki kaže, da našemu dinagu hudo manjkajo uteži. (Foto: M.	Legan)	(Foto: Ria Bačer)
' - "S v
Devalvirani Kurent Nace
Iz leta v leto ima slabši »pogreb«
Ribniška marka je res najtrdnejša valuta, zato pa je pogreb ribniškega Kurenta Naceta devalviral še bolj kot dinar. (Foto: Drago Mohar)
Poročali smo že, daje nekdaj sloveči ribniški pustni karneval popolnoma propadel. Komaj pa še životari svečan pogreb pokojnega Kurenta Naceta, ki je v sredo po pustnem torku.
Se pred dvema, tremi leti je pokojni Nace od srede zjutraj do popoldneva ležal na parah v ribniški „Restavraciji**, kamor ga je prihajalo kropit staro in mlado iz Ribnice ter bliižije in daljnje okolice.
Popoldne so se maškare zadnjič zbrale, naložile pokojnega Naceta Kurenta na okrašen voz in ga z godbo spremljale od gostilne do gostilne, kjer so si pogrebci po stari kranjski navadi „privezovali dušo“. Po več ur trajajoči vožnji so končno pripeljali pokojnika na most čez Bistrico, opravili nad njim še zadnje
„molitve**, ga zažgali in vrgli v vodo.
Že lani pokojnega ‘Naceta niso več vozili na vozu, ampak so ga nosili štirje pogrebci. Bili pa so pri pogrebu tudi „župnik**, godba in več drugih maškar.
Letos je pogreb „devalviral** le na eno pravo maškaro (,,Burovž*‘), „pokojnika** pa sta nosila le dva pogrebca. Seveda je tudi letos šel za pogrebom kočevski stari Cigan Stefan, ki pa ni bil maska, ampak „original**.
Ce bo „Kurentov pogreb** še naprej tako žalostnp propadal, potem lahko že prihodnje leto pričaloijemo - kot pravijo šayivi Ribničanje -„da bo šel pokojni Nace Kurent sam za svojim pogrebom in da bo tudi kar sam skočU z mostu v ne preveč bistro Bistrico.**
P-c
Z letošnje otroške maškarade na Mimi. (Foto: Sladič, LT Mirna)
Tudi brežiški copataiji slavijo za pusta — na sliki slovesna podelitev nagrade zaslužnemu copatarju Simonu. (Foto: Baškovič)
Pustovanje so organizirali tudi v vseh novomeških otroških vrtcih. Male pustne šeme so se veselile pod vodstvom svojih vzgojiteljic, ki so jim pomagale tudi pri šemljenju. Na sliki: malčki v vrtcu v Kristanovi ulici — brez malice vendar ne gre. (Foto: A. Vitkovič)
DOLENJSKI LIST
Št. 9 (1092) — 4. marca 1971
KNJIŽNE ZBIRKE
DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJ^ ZA LETO 1971
moderna družba
Wirku jc “i"n?n'idiničnini, tićn 11 Droblcmoni njšcga ćasa. V njcj l>odo izsIc STIRl KNJIGC. ki s Nvoio snovno aktualnostjo in dokumentarno čeSio neka^-ra eksistenčna vprašanja sodobnega človeštva. V pro-crunui so tale dela:
- Rachel Canon: NEMA TOMLAD (M^Sno^o uničevanju naiave v naii supet	;T	'
- dr. Dušan Vejnović: OD PLEMEN DO NARODOV V
AFRIKI •	u	vYi
• Jean Fourastie: 40.000 UR (O položaju človeka v XXI.
- TtaloŠy Green: .^INDIKATI“ TIHOTAPSTVA
Knjige bodo natisnjene na brezlesnem papiiju in vezane v celo platno. Naročniška cena: platno 290 dm (10 mesečnih
VVILLIAM SHAKESPEARE:ZBRANO DELO l.-XH.
Vzbirkoje bilo doslej vključenih te deset knjig (A. Knjiga je tisku) Shakespearovih Zbranih del; z dvema knjigama, ki sta v pro-eramu za leto 1971, se zbirka počasi bliža h koncu. Z njo dobivamo Slovenci prvič celotno in sistematično urejeno umetniško žetev največjega dramatika vseh časov. Letos izideta.
- ENAJSTA KNJIGA: HENRIK IV. (I. in II. del) - KRALJ HENRIK V.
- DVANAJSTA KNJIGA: HENRIK VI. (I.. H. in III. del) -TITUS ANDRONICUS
Obe knjigi bosta tiskani na brezlesnem papiiju, vezani v celo platno in polusnje. Naročniki ju dobe za 120 din (celo platno) oziroma za 140 din (polusnje). Ceno lahko poravnajo tudi v 5 mesečnih obrokih po 24 din (celo platno) oziroma po 28 din (polusnje).
VAm
ZGODOVINA ČLOVEŠTVA
v zbirki, ki prinaša pregled kulturnega in znanstvenega razvoja zgodovine človeštva in je zasnovana v petnajstih knjigah, so doslej, izšle že Ui knjige, dve pa sta v tisku. Za leto 1971 je založba predvidela izid štirih novih knjig in sicer:
- C. F. Ware - K. M. Panikar - J. M. Romeein: DVAJSETO STOLETJE Vl/l	_
- C. F. VVare - K. M. Panikar - J. M. Romein; DVAJSETO STOLETJE VI/2
- Louis Gottschalk: TEMEUI SODOBNEGA SVETA -
iy/i
- Louis Gottschalk: TEMEUI SODOBNEGA SVETA -
IV/2
Knjige bodo tiskane na brezlesnem papiiju, bogato opremljene s slikovnim gradivom in zemljevidi ter vezane v celo platno in polusnje. Format posameznih knjig: 15,5 X 23,5 cm. Cena za naročnike: celo platno 460 din (10 mesečnih obrokov po 46 din) oziroma polusnje .520 din (10 mesečnih obrokov po 52 din). Knjigotiika cena bo za posa-me^e knjige znatno višja.	_______________
IVAN CANKAR: ZBRANO DELO
Od zasnovanih tridesetih knjig Cankarjevega Zbranega dela, ki izhajajo v zbirki „Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev**, jih je -doslej izšlo že ena tretjina. ZBRANA DELA Ivana Cankarja predstavljajo doslej najpopolnejšo žetev našega največjega pisatelja in hkrati najzanesljivejšo literarnozgodovinsko interpretacijo njegovih del. V letu 1971 izidejo štiri knjige:
— Ivan Cankar: ZBRANO DELO X. knjiga
— Ivan Cankar: ZBRANO DELO XIU. knjiga
— Ivan Cankar: ZBRANO DELO XV. knjiga
— Ivan Cankar: ZBRANO DELO XXVII. knjiga
Vse štiri knjige bodo natisnjene na brezlesnem papiiju, vezane v celo platno in polusnje. Naročniška cena: celo platno 310 din (10 mesečnih obrokov po 31 din), polusnje 350 din (10 mesečnih obrokov po 35 dii^.
MODERNI ROMAN
Zbirka „Moderni roman" obsega štiri knjige štirih sodobnih avtorjev; trije med njimi imajo v sodobni evropski književnosti pomemben sloves, četrti pa v nam komajda znani sodobni japonski književnosti. To so:
VVilli Heinrich: METUUI NE JOČEJO
— Blaga Dimitrova: NA POTI K SEBI
— Alberto Moravia: POZORNOST
— Jukio Mishima: PO BANKETU
Vse štiri knjige bodo tiskane na brezlesnem papiiju in vezane v celo platno ter v polusnje. Naročniki dobe zbirko za 290 din (celo platno) oziroma za 330 din (polusnje). Znesek lahko poravnajo tudi v 10 mesečnŠi obrokOi po 29 din (celo platno) oziroma po 33 din (polusnje).
BIOGRAFIJE
Zbirka „Biografije" bo v štirih knjigah prinesla življenjepisne romane treh pomembnih osebnosti: dveh pesnikov-in slikarja. V programu so:
- Mimi Malenšek: POJOCi LABODI - II. del (Mum)
- Richard Friedenthal: GOETHE -1.
- Richard Friedenthal: GOETHE - II.
- Gyoeisy Lang: PRMAVERA (Botticelli)
Vse štiri knjige bodo tiskane na brezlesnem papiiju in vezane v celo platno in polusnje. Cena za naročnike: celo platno 320 din (10 mesečnih obrokov po 32 din) in polusnje 360 din (10 mesečnih obrokov po 36 din). V prodaji bo cena za posamezne knjige znatno višja.
UGODNOSTI ZA NAROČNIKE:
VSEM, KI SE NAROCE NA KATEROKOLI OD OMENJENIH ZBIRK, NUDI ZALOŽBA POLEG SUBSKRIPCIJSKE CENE, KI JE MNOGO NI2JA OD PRODAJNE, SE UGODNOST lO-MESEC-NEGA ODPLAČEVANJA OBROKOV.
Kmalu bo v vsdi knjigarnah tudi prospekt za omenjene knjižne zbirke, ki bo bidcem posredoval nadrobne podatke
o	vsaki posamezni knjigi. Dosedanjim naročnikom bo založba poslala pro^M^t twoj, ko bo natisnjen, na dom, vsem ostalim pa po želji.
NAROČILA ZA KNJIZNE ZBIRKE SPREJEMAJO VSE KNJIGARNE, ZASTOPNIKI ZAL02BE IN S PRILOŽENO NAROČILNICO TUDI UPRAVA
DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE, UUBUANA, MESTNI TRG 26
Dv:v.o(AY^!gJl^s
^\ivve	pogo^	V
(l^ajočent	-------
obVtol»'“’	^---------
 -------
•c \40d“' v‘	c-)0
P	350	d'*'
. 3\0d\n,P«^ ,30 din
# celodnevna karta za sistem žičnic med tednom 25 din
# popoldanska karta 15 din
# v soboto in nedeljo 40 din
# Nižje cene, obsežnejša smučišča, obilo snega!
IZLETNIK
Celje
ZAHVALA
Dne 22. februai'ja I97I na.s je po tragični smili za vedno zapustila naša draga žena, mama in slara mama
ZOFIJA KRIŽAN, roj. LUKEŽIČ
Naša prisrčna zahvala dr. Novakovi, dr Capudi-u in v’semu osebju kirui'škega oddelka novomeško bolnišnice, kjer so ji nudili pomoč v zadnjih urah njeneg;i življenja. Iskrena zahvala sorodnikom, prijateljem, .sosedom, znancem in kolektivom IMP Ljubljana. Slovenijales Ljubljana. KOVINAR Novo mesto. ZB Kot-Brezje, SZDL Kot-Brezje za darovane venet* in cvetje, v'sem, ki .so jo v velikem številu spremljali na zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku iz Semiča ter vsem. ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam izrazili .sožalje
Sela, Ljubljana. Chicago
Žalujoči: mož Izidor, hčerke Danica, Martina. Tončku z družinami, sin Tone z družino in sin Ivan
Veletrgovina -Kurivo«,
Ljubljana
poslovalnica
Novo mesto, Bršlin 18
zaposli takoj
— kalkulanta — administratorja
s .srednješolsko izo-brazbfj in nekaj prakse
Ponudbe z navedbo osebnih podatkov, šolske izobrazbe in dosedanjih zaposlitev pošljite tajništvu podjetja, Ljubljana, Masarykova c. 22.
ZAHVALA
Ob nenadni boleči izgubi nepozabnega moža in očeta
MIRA VERBIČA
se zahvaljujemo v.sem sorodnikom, prijateljem, znancem, zavodom in družbeno-polltičnim organizacijam Zii p>oklonjene vence in cvetje. Prav tako posebna za-h\'ala za izredno pozornost m pomoč dr. Božu Oblaku, zdravnikom in strežnemu osebju internega oddelka bolnice. Bogu Komclju za poslovilne besede ob preranem grobu, pevcem za žalostinke m vsem. ki ste ga tako polnoštevilno spremili na njegovi pix*zgodnji zadnji p>oti. Hvala še enkrat vsem. ki ste nam \ teh težkih dneh kakorkoli pomagali in nam ustno ali pismeno izrazih sožalje
Novo mesto. 1. marca 1971
Žalujoča žena Mladena s sinovoma
ZAHVALA
Ob tragični izgubi dragega moža in brata
IVANA LAVRICA iz Hru-ševca 1
.se iskreno zahvaljujemo v.sem. ki so ga spremili na zadnji poti in	mu poklonili vence in cvetje. Po.sebno	se
zahvaljujemo	sosedom in vaščanom	za pomoč	ter	go-
sp>odu	župniku iz Va\ne vasi	za obred
Žalujoča žena Ana in drugo	sorodstvo
JUGOBANKA
<
Or
Ob/^
LJUBLJANA. Titova 32
LJUBLJANA, Celovška 106
CELJE,
Titov trg 7
Vabimo vas, da izkoristite bančne storitve, ki vam jih nudi JUGOBANKA s svojimi poslovnimi enotami v Jugoslaviji in preko predstavništev v inozemstvu. # zbira hranilne vloge občanov
# vodi devizne račune občanov
# opravlja vse usluge na podlagi varčevanja v Jugoslaviji in inozemstvu
# odobrava kredite za stanovanjsko izgradnjo in potrošniške kredite Jugoslovanom na začasnem delu v tujini JUGOBANKA omo-goča, da svoje prihranke vložijo tudi pri inozemskih bankah, s katerimi imamo posebne aranžmaje o dvojezičnih in trojezičnih knjižicah, in to v ZR Nemčiji, Avstriji in Švici. Prihranke v markah, šilingih in frankih na teh knjižicah se lahko prav tako uporabi v teh državah in v Jugoslaviji pri vseh filialah JUGOBANKE. Banka v Celju posluje vsak delavnik, razen sobote, od 9. do 12. ure in od 13. do 17. ure.
št. 9 (1092) — 4. marca 1971
DOLENJSKI LIST
21
■
S
Petek, 5. marca - Janez Sobota, 6. marca - Danica Nedelja, 7. marca - Felicita Ponedeljek, 8. marca - Dan žena Torek, 9. marca - Frančiška Sreda, 10. marca - Viktor Četrtek, 11. marca - Krištof
BRESTANICA: 6. in 7. marca amer. barv. film „Rosemarijin otrok“.
BREŽICE: 7. in 8. marca ameriški barv. film ,,Bodalo'*. 9. in 10. marca nemški barv. film ,,Ljubim vse žene^*.
ČRNOMELJ: Od 5. do 7. marca franc. barv. film ,,Podari ji tudi luno z neba“. 9. marca amer. barv. film ,,Rosemarijin otrok“.
KOCEVJE: 6. in 7. marca amer. barv. film „Ranjon biti“. 8. marca domači film ,,Bog je umrl zaman".
9.	in 10. marca it^. barv. film ,,Potni list za pekel“.
ilgi
SLUŽBO DOBI
TAKOJ dobe zaposlitev: pridno- in pošteno dekle, kvalificirano ali priučeno v gostinstvu, in kvalificirana ali priučena kuharica in natakarica. Hrana in stanovanje v hiši. Oglasite se na naslov: Gostišče Iški Vintgar - iška 28 — Ig pri Ljubljani.
IŠČEM starejšo žensko za dopoldansko varstvo (od 8. do 14. ure) 20-mesečnih dvojčkov na domu. Sobota prosta. Plača po dogovoru. Zglasite sc pri Šepcu, Mestne njive bi. 9, št. 12, Novo mesto, popoldne cki 15. ure naprej.
FRIZERSKO POMOČNICO sprejmem takoj. Frizerski salon Dra-. gica Ulašič, Trebnje 17.
NUDIM hrano in stanovanje fantu, ki bi po službi pomagal na kmetiji. Preskrbim službo v tovarni. Anton Rupar, Žabnica 33, pri Kranju.
SPREJMEM DEKLE za pomoč v kuhinji in gostilni. Hrana jn stanovanje v hiši. Naslov v upravi lista (441 /71).
DEKLE, ki je pripravljeno pomagati ob prostem času pri. hišnih delih, sprejmem. Naslov v upravi lista (442/71).
POSTENO, resno dekle ali upokojenko sprejmem za vsa dela v manjšem gostišču, na lepem kraju
v	Kamniku. Resne ponudbe pošljite gostišču ,,Murka", Kamnik, Cankarjeva 45.
MLAJSE dekle sprejmemo za pomoč v gospodinjstvu. Kasneje omogočimo dodatno zaposlitev. Antonija Lenarčič, 61000 Ljubljana, Rožna dol. c. i/23.
SPREJMEM na delo za soboslikar-ska in pleskarska dela več vajencev in pomočnikov. Nudim sam-
KOSTANJEVICA:	7.	marca
amer. barv. film „Tajni agent Flint“.
KRŠKO: 6. in 7. marca franc, barv. film ,,Las Vegas“. 10. in 11. marca angl. barv. film „Vroči pesek Sylta“.
MIRNA: 6. in 7. marca nemški barv. film „Brooklyn“.
NOVO MESTO: Od 5. do 7. marca franc. barv. film „Sirena Misisipija". 8. in 9. marca amer. fihn ,,Vrnitev v Batan“. 10. in 11. marca angl. barv, film „Rebus"
POTUJOČI KINO NOVO MESTO: Od 5. do 9. marca ameriški barvni film „Topkapi".
RIBNICA: 6. in 7. marca amer. barv. film „Zbogom, Columbus“.
SODRAŽICA: 6. in 7. marca franc, film ;,Dnevnik žene v belem“.
ŠENTJERNEJ: 6. in 7. marca ,,Katarina Velika".
TREBNJE: 6. in 7. marca franc, barv. kavbojski film „Kaster z Zahoda".
Metlika; 'Od 5. do 7. 3. ameriški barvni film „Strahovi". Od 5. do 7.
3.	ameriški barvni film ,J*lavolasi maščevalec". 10. in 11. 3. francoski barvni film „Opojni duh denarja".
Sevnica: 6. in 7. 3. ameriški film „SOS zakonolom". 10. 3. ameriški film ,.Bosonoga v parku".
02
sko stanovanje. Klobučar, Smrekarjeva 30, Ljubljana.
TAKOJ ZAPOSLIM DEKLE v gostilni. Ponudbe na naslov: Ivan Avsenik, Begunje na Gorenjskem 21 - 64275.
TAKOJ SPREJMEMO pošteno kmečko dekle za gospodinjsko pomočnico k 4-članski družini. Nudimo stanovenje in hrano. Plača po dogovoru. Ponudbe na naslov: Mandrino, Ljubljana, Celovška 179/11.
STANOVANJA
ODDAM opremljeno sobo poštenemu dekletu. Naslov v upravi lista (453/71).
ODDAM SOBO s kopalnico samski ženski. Volčičeva 10, Novo mesto.
ŽENSKA Z OTROKOM išče neopremljeno sobo v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (409/71).
Motorna vozila
PRODAM rabljeno motorno kolo znamke BMV.’Vprašajte v Sent-lenartu 62, Brežice.
PRODAM FIAT 1300 v nevoznem stanju. Naslov v upravi lista (405/71).
PRODAM BCS DIESEL 127 z vozičkom in snopovezalko, tovarniško novo. Naslov v upravi lista (406/71).
UGODNO PRODAM nov tomos avtomatik. Povše, Šmihel 7, Novo mesto.
PRODAM AVTO VW v dobrem stanju. Naslov v upravi lista (412/71).
PRODAM
VINOGRADNIŠKE STEBRIČE in elektromešalce raznih dimenzij za beton prodam. Karel Kerin, Cement nine, Podbočje.
PRODAM nov gumi voz (14, 15,16 col). Babna gorica 2, Škofljica.
PRODAM kuhinjsko kredenco in omaro. Jože Sladič, Vel. Bučna vas 21, Novo mesto.
PRODAM GRABLJE. „Sonce 3". Jože Granda, Dobrava 26, Škocjan.
PRODAM čevljarski levoročni šivalni stroj „Singer", odličen. M. Gorenc, Scopolijeva 16/b, Ljubljana.
PRODAM leseno garažo v Bršlinu. Ludvik Hočevar, Kidričev trg 2, Novo mesto.
PRODAM GRABLJE „Sonce S 4" in žetveno napravo za vprežno kosilnico. Slavka Golob, Dol. Stara vas 18, Šentjernej.
PRODAM HIDROFOR, trofazni, s cevmi in avtomatom ter \3>režno motorno 'kosilnico. Žabkar, Drnovo, Leskovec.
PRODAM smrekove in hrastove deske (plohe). Naslov v upravi lista (430/71).
•	PRODAM kombinirane grablje znamke Bauch. Jože Globevnik, Škocjan 5.
PRODAM GRABLJE Sonce 3, vprežni obračalnik, komat (dvaj-setcolski), leseno kaščo, streho
6	X 4 in malo rabljeno motorno kolo NSU (175-kubični). Vse v brezhibnem stanju. Ciril Jerman, Krka 3, Novo mesto.
UGODNO PRODAM 1000 litrov šmarnice v Semiču. Naslov v upravi lista (434/71).
POCENI PRODAM rabljeno spalnico. Krajnc, Adamičeva .36, Novo mesto.
PRODAM vprežni plug za oranje v vinogradu in vprežno kosilnico. Mali vrh 8, Mirna peč.
UGODNO prodam novejšo svetlo spalnico. Franc Povh, Trebnje 69.
PRODAM malo rabljene plohe, punte, barako za gradbeni material in betonski mešalec z Dieslo-vim motorjem in dvigalom. Ciril Zajc, Lebanova 11, Novo mesto (za novo bolnico).
UGODNO PRODAM dober televizor RR Niš, letnik 1966. Ogled možen vsak dan ob večernih urah. Naslov v upravi lista (454/71).
PRODAM avtomatski biljard, prevozno mlatilnico, boben (širina 72 cm) v brezhibnem stanju, dvo-osno prikolico (3 tonei Ivan Zupančič, Krško, Cesta krških žrtev 139, telefon 71-366.
KUPIM
KUPIM lažjega starejšega, mršavega, zdravega konja za lahka kmetijska dela. France Flajs, Gorenjska cesta 33, Ri nica.
UGODNO PRODAM enonadstropno dvostanovanjsko hišo v centru Brežic - Milavčeva 31.
PARCELO z lokacijo v novem delu Sevnice prodam. Marija Bonča, Florjanska 16, Sevnica.
POCENI PRODAM dobro ohranjeno premakljivo gospodarsko poslopje - skedenj (pod). Ogled možen vsak dan. Miha Bračun, Stolovnik 53, Brestanica.
PRODAM ZIDANICO in vinograd na Trški gori, primemo za vikend. Naslov v upravi lista (451/71).
PRODAM PARCELO v najbližji okolici Dol. Toplic, primerno za gradnjo hiše ali vikenda. Naslov v upravi lista.
UGODNO PRODAM dve hiši na lepi sončni legi (elektrika in voda) in 8 arov zemlje, 4 minute do železniške in avtobusne postaje Polževo. Jože Majer, Zg. Draga 1 a. Višnja gora.
PRODAM VINOGRAD (15 arov) v Hmelj čiču. Hude, Melenska vas 1, Mirna peč.	.
PRODAM gradbeno parcelo za vikend v Beli krajini. Naslov v upra-
vi	lista (410/71).
PRODAM vrt in njivo v velikosti 25 arov v Smolenji vasi. Vrt primeren za gradnjo. Naslov v upravi lista (413/71).
PRODAMO parcelo, gozd. Poizvedbe pri Francu Zvaru, Sotel-sko 20, Krško.
VINOGRAD Z ZIDANICO in kolo-sekom (skupaj 57 a) v bližini Krškega ob avtomobilski cesti prodam. Primerno tudi za vikend. Naslov v upravi lista (420/71).
V	PRELESJU prodam hišico z vrtom blizu avtobusne in železniške postaje. Informacije: Jože Pucelj, Martinja vas 12 pri Mokronogu.
PRODAM VINOGRAD, zidanico z vodnjakom v Vinjem vrhu in stabilni Dieslov motor Deutz 7 KS. Franc Hrastar, Kronovo 21, Šmarješke Toplice.
RAZNO
POŠri N kmečki fant, želi spoznati pridno kmečko dekle do 25 let, zaradi ženitve. Možna je tudi zaposlitev v tovarni. Pismene ponudbe pošljite pod „Lepša bodočnost". Slika zaželena.
KOVCEK, izgubljen od Trebnjega do Šentjerneja, vrnite prosimm na postajo milice Šentjernej.
ZLATO DARILO po najnovejši modi vam izdela zlatar v Gosposki 5 v Ljubljani (poleg univerze). — Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
PRODAM POSESTVO 8 ha s poslopji in parcelo za vikena. Hnielj-čič 25, Mirna peč.
PRODAM gradbeno parcelo v bližini Novega mesta. Naslov v upravi lista (428/71).
Ljubi mami Rezki Pavlin iz Žabje vasi čestitamo za njen 60. rojstni dan in želimo vse lepo, največ pa sreče in zdravja. Hvaležne hčerke Marija, Ani z družino, Rezi z možem, Angelca z družino. Vnučki pošiljajo stari mami koš poljubčkov.
Nadvse ljubljeni mami Francki Brudarjevi iz Novega mesta želijo za dvojni praznik vse lepo in mnogo zdravili let, za dan žena pa ji čestitajo otroci z družinami.
Janez Pene in Ivan Pene iz Glo-bočdola 4 in Anton Bevc iz Globoč-dola 3, Mirna peč, prepovedujemo vsem hojo po vrtu pare. št. 1499, po travniku pare. št. 1453 in po vinogradu pare. št. 1436, posebno pa družini Barbo vi. Kdor tega ne bo upošteval, ga bomo sodno preganjali.
Stane Pirnat, Klečet 18, Žužemberk, prepovedujem hojo in vožnjo po moji parceli, ki sem jo kupil na Divcih. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Ana Hren, Benečija 5, Trebnje, izjavljam, da ni res, da bi mi Apolonija Moravec in Vinko Rebolj iz Benečije 2 ukradla denar. Svojo izjavo obžalujem in se obema zahvaljujem, da sta odstopila od tožbe.
Marija Vidic, Polom 16, Hinje, prepovedujem pašo kokoši in delanje škode bližnjim sosedom po mojih njivah. Prav tako prepovedujem otrokom hojo okrog mojega poslopja in po njivah.
Ob izgubi ljube mame,	stare j
mame, sestre in tete	i
MARUE JARC,	|
roj. PIRNAR	!
iz Vrbovca pri Dobrniču	;
se iskreno zahvaljujemo vsem sorod- i nikom, znancem in sosedom, ki soji j darovali cvetje, jo pospremili na zad- | nji poti in sočustvovali z nami ter nam pomagali v težkih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo gasilski godbi iz Trebnjega, pevskemu zbo-#^ ru z Mirne in organizaciji ZB iz Dobrniča za poslovilne besede ob od- \ prtem grobu.	j
i
žalujoči: sin France z družino, hčerka Malka z družino, hčerka Mici in sestre Nežka, Rezka, Lojzka, Francka in Kristina z družinami ter drugo sorodstvo.
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice in sestre
MARTE PERENČEVIČ
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vsem, ki so jo j spremili na zadnji poti, ji darovali i vence in cvetje.
Žalujoči: hčerka Marta in vnuk Jure z družino
I^B^STILA I
NOVO:* praktične ščetke za čiščenje radiatorjev in vse ščetarske usluge- nudi:	Sčetarstvo	Armič,
Tržaška 52, Ljubljana.
Občni zbor Združenja zasebnih obrtnikov Dolenjske bo v nedeljo, 7. marca, ob 8.30, v Sindikalnem domu v Novem mestu.
PD ,,BOHOR", Senovo, daje takoj kočo na Bohorju v zakup. Interesenti - zakupniki naj dajo svoje ponudbe pismeno ali pa ustno na upravo društva.
Na podlagi sklepa sveta
Kmetijskega izobraževalnega centra Grm, Novo mesto
razpisujemo
—	PRODAJO
STANOVANJSKE
HISE
V	JEDINSCICI 7 v k. o. Gotna vas
Podatke o licitaciji in vse ostale informacije dobite na upravi šole.
BREZICE
M P
CVETLIČARNA!
TREBNJE!
Nudimo vam:	-	;
— rezano cvetje in lončnice	<
— cvetlična semena in gomolje	‘
— vsa potrebna sredstva in dodatke za vzgojo in nego | Z cvetja	J
^ — pripadajoči pribor in pripomočke	‘
^ Sprejemamo naročila:	|
2 — za izdelavo vencev in šopkov	\
^ — za aranžerske usluge z dekoracijo in oskrbo poslovnih ' 5 prostorov ter zasebnih stanovanj (poroke in drugo) \
I Za obisk, naročila in nakup se priporoča kolektiv Cvetli- \ n čarne!
Fran Sal. Finžgar
Na dvorišču je sedel na tnalo, sc ozrl proti fari. Tema je bila kot v rogu. Toda kljub temu je vidci zid krog pokopališča, srce je poiskalo grob rajnicc.
„O Polona." je zavzdihnil in zaječal.
Tedaj so sc zganile v prašičji ku-liinjici njegove hčere, ki so sc skrivaj shajale, da so sc menile o vsem, kar se je godilo na domu. Preplašeno se se spogledale, privile že tako revno lučko še bolj in prisluškalc.
,,Oče!“ jc prva sodila najmlajša.
Vrban je vnovič prav glasno zavzdihnil.
,.Očc!“ so povzele vse za njo. Oči so se jim ovlažile in pričele so ihteti še hčere.
,J^ojdimo in vrzimo to žensko iz hiše,“ seje togotila Mreta.
„Ne, nc,“ je prigovarjala Polona. „Grem in jih sp‘r;ivim nazaj.“
Pihnila je lučko, odprla vrata in šla k očetu. Položila mu je roko na glavo in ga ogovorila:
„Oče, hladno je tukaj, pojdiva v hišo.“
Vrban se je zdramil.
„Kaj pa stikaš tod? “ mu je — gospodarju - samo od sebe zdrknilo z jezika.
,Slišala sem vas, da jokate, pa sem prišla.“
,,Kdo jc jokal? “ jo je osorno zavrnil Vrban. Ali v besedi je bilo sramu in ponižanja toliko, da se ni opravičeval. Vstal je in odšel s hčerjo v hišo.
Polona ga je slišala, ko se je vrnil. Z resno skrbjo ga jc vprašala, kaj se je zgodilo; če je morda v hlevu kaj narobe.
„Nič. Le spet zaspi!“ ji je rekel prvič s tako trdim glasom, da si Polona ni upala več ziniti. Njemu pa je postal ta hip Suhadolkin glas grozno tuj. Bilo mu je, kakor bi se bil nepoklican človek pritihotapil v njegovo sobo. Vse sile je zbral, da se je premagal in ni zakričal: „Ven!“
VIII ZA NJO
Drugo jutro je Vrban sejal zadnjo ozimino. Polonica mu je vodila. Ko jc
obrnil prvo brazdo', jc začelo rosili. Vrban sc ni zmenil, trdo je držal za ročici in se sklanjal nad plugom. Prša-njc se je prelilo v dež. ki je droben in mrzel pronical skozi obleko.
,.Oče. nehajva!" je opozorila Polonica. „Boste mokri."
,.A. kaj moker! Kajkrat scni žc bil. Kaj bi bila tako mehka. Hi!"
Orala sta dalje, dež pa ni prenehal, začel jc pridodajati. Polonica jc segla na voz po jopico, ko sta priorala do ozar, in ponudila še očetu suknjič.
,J^očem,“ jo je zavrnil oče in odnesel plug, da so zaškripala kolca.
„Pa si nakopljite bolezen, jaz vam ne morem pomagati," mu je zoper navado ugovarjala Polonica.
Vrban se je zaničljivo nasmehnil. Vse žjvljenje še ni poležal niti ure zavoljo bolezni. Nagnil sc je na plug in pognal.
Tiho sta hodila po njivi gor in dol. Le konjske brzde so pozvanjale in včasih je zaškripalo pod lemežem., Vrban seje ves pogreznil v čudne misli.
Poloničina beseda .bolezen* ga jc začela zanimati. Kadar koli gaje rajna žena opozorila, češ nikar, utegne ti škodovati, se jc vselej' zasmejal. V njem je bilo toliko sile in samoglave volje, da ni mogel razumeti, kako si je sploh mogoče nakopati bolezen. To pot pa ga je začela kradoma obhajati želja, da bi bilo res, s čimer mu je grozila Polonica.
S	tisoč vezmi je bil prirasel k tej
grudi in prav nikoli ni pomislil, da sc <bodo ic vezi nekoč vendarle pretrgale. Umirali so nui otroci, umirali sosedje njegovih let, umrla nazadnje še žena, sam pa na smrt ni pomislil. Sedaj pa sc mu je pritihotapila ta misel in bila mu je zares kakor tolažba. Zdelo se mu je, da bi bil srečen, če bi mogel leči kar v brazdo, da bi ga zagrnila s prstjo, ki jo je sto in stokrat žc obrnil, vsako prgišče pretehtal in prcvzdignil, vsako grudo tisočkrat pohodil in zdrobil
V	tej zamišljenosti je gonil, da jo Polonica komaj vzdržala. Dcževnica se je mešala s potom, srajca na plečih sc mu je kudila, ko sta doorala. Polonica je ročno odpela kolca, Vrban jc prijel drevo, pa ga sam ni mogel dvigniti na voz. Še enkrat se je uprl. Voda treščilo bi mu bilo na tla, da ni priskočila hči. Nato sta sc napotila domov. Polonica je šla pri konjih, Vrban sc jc držal za ročico in oplctcl ves potoglav po kolovozu.
Še tisti večer ga je streslo.
,,To ni nič," je ugovarjal, ko so ga silili v posteljo. Drugi dan pa ga je le podrlo. Mrk in sam vase pogreznjen je tičal v postelji. Na vprašanja je malokdaj odgovarjal. Koje Suhadolka le še silila vanj, jo je pomilovalno pogledal, dvignil roko in rekel:
„Pojdi! Samo Polonica naj hodi k meni!"
,,Ali nisem tvoja žena? " sc jc ustavila Polona pri postelji in začela ihteti.
..Pojdi.." je še enkrat ponovil potem pa komaj slišno dostavil: ..O --nisi ne!"
Polonica je odvedla mačeho ven. ..Meša se mu." jc sodila Suhadolka. ..Po zdravnika pošljimo," je tiščala Polonica.	|
..llud bo. ko ga ne mara.'*	j
..Pa ga moramo mi marati." jc | skrbela hči.	•	^
Polonica jc potegnila koleselj na ; dvorišče, zapregla in sc odpeljala po . zdravnika.	f
Ko jc zdravnik še tisto noč prišel, j se mu jc Vrbuji nasmehnil in menil:	|
..To jc Polonica naredila. Naj bo. 5 ampak pomagali mi ne boste prav | nič."	■	(
1'
,.No. no. oče. nekoliko pa žc še po- i magamo." gaje miril zdravnik.	!
Ko gaje pregledal, je dejal:	|
..Prehlajeni ste. oče. Toda to bi še J ne bila taka reč. ali srce imate slabo." ; Vrban ga je veselo pogledal.	!
..Gospod, vi ste moder mož. Glo- | boko in daleč vidite. Samo pol srca imam, samo pol .. ."
„Vi ste šaljivec, oče."	j
,>Iisem, gospod. Pol gaje že v jami * pri rajnici . . .“
„Po mami jim je hudo," je pošepe-tala Polonica zdravniku, ki je zapisoval zdravila.
Polonica jih je prinesla iz 'mesta, užil pa Vrban ni niti kaplje.
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: Poročila ob 5.00,
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, noo,
12.00, 15.00, 18.00, 19.30 in-ob
22.00, Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.
PETEK, 5. MARCA; 8.10 Operna matineja. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti
-	inž. Jaka Feijan: Predvidevanja -
o	trgu s prašiči in nasveti rejcem.
12.40	Z ansamblom bratov Avsenik.
13.30	Priporočajo vam .. .^ 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste.
16.00 „Vrtiljak". 17.10 Človek in ' zdravje. 18i0 Ogledalo našega časa.
I 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15
Minute z ansamblom Pavla Kosca.
20.00 „Naj narodi pojo . ..“. 20.30 „Top-pops“. 2I.I5 Oddaja o morju in pomorščakih.
SOBOTA, 6. MARCA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti - Valentin Benedičič: Organipcija zatiranja čebelnih bolezni. ‘13.30 Priporočajo vam .. . 14.30 Od vasi do vasi. 16.00 „Vrtiljak**. 17.10Gremo v kino. 18.15 Violončelist Ciril Škeijanec. 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15	Minute z ansamblom Borisa Kovačiča. 20.00 Spoznavajmo svet in domovino. 22.20 (
I izseljence.
in domovino. 22.20 Oddaja za naše
15.30	Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak**. 17.10 Jezikovni pogovori. 17.25 Naša glasbena galerija.
18.15	Amilcare Ponchielli: „Gioconda**. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Obvestila. 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu. 22.15 S festivalov jazza.
ČETRTEK, 11. MARCA: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Priljubljeni jugoslovanski pevci zabavne glasbe.
10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za tuje goste.
12.30 Kmetijski nasveti — inž. Marjan Šebenik: Obnova gozda na Krasu. - 12.40 V ritmu koračnic.
13.30 Priporočajo vam ... 14.45 ,>Iehurčki“. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak**. 17.10 Koncert po željah poslušalcev.
18.15 Iz kasetne produkcije RTV. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta.
TELEVIZIJSKI
SPORED
NEDELJA, 7. MARCA: 6.00 do
8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska i^a za otroke - Miroslav Nastasije-vič-Marjan Marinc: „Smešni princ**.
9.05	Srečanja v studiu 14. 10.05 §e pomnite, tovariši ... a) Jovan Vese-linov: Jana, b) Nguyen Thi Binh -Žena, mati, borka, diplomat. 10.25
I Pesmi borbe in dela. 10.45 do 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - vmes ob 11.00 Poročila
— Turistični napotki za tuje goste.
13.30 Nedeljska reportaža. 14.30 I Humoreska tega tedna - D. Mofad:
I	PoUcaji in človek. 17.05 Iz opernega
sveta. 17.30 Radijska igra - Fran Milčinski-Mitja Mejak:	Butalci.
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 kjf^jlasbene razglednice. 20.00 „V nedeljo zvečer**. 22.20 Zaplešite z
1	nami.
I	PONEDELJEK, 8. MARCA: 8.10
i	Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet
I	pravljic in zgodb. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Jelka Hočevar: Herbicidi za zgodnjo spomladansko uporabo. 12.40 I^ajo veliki pihalni orkestri. 13.30 Priporočajo vam . ..
14.35	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak**. 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne.
18.15 „Signali**. 19.00 Lahko noč, , otroci! 19.15 Minute s harmonikar-: jem Silvestrom Mihelčičem. 20.00 ( Stereofonski operni koncert. 22.15
Za ljubitelje jaz^.
TOREK, 9. MARCA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — O literarni plaži.
10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila
- Turistični napotki za tuje goste.
12.30 Kmetijski nasveti - dr. Lojze Briški: Dosedanji rezultati raziskovalnega dela v vinogradništvu. 12.40 Melodije iz fUmov. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 .jVloj svet je glasba**. 16.00 „Vrtiljak**. 16.40 >J^ad imam glasbo**. 17.10 Popol-
j danski simfonični koncert. 18.15 V torek nasvidenje! 19.00 Lahko noč, ^otroci! 19.15 Minute z ansamblom Štiije kovači. 20.00 Prodajalna me-
I	lodij. 21.30 Lahka glasba. 22.15 Ko-! morna glasba Antona VVeberna.
SREDA, 10. MARCA: 8.10 Oper-^na matineja. 9.25 Iz glasbenih šol.
Y	10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila
I	- Turistični napotki za tuje goste.
12.30 Kmetijski nasveti - inž. Slavko Čepin: Pitanje voličev in telic.
12.40	Zvoki iz glasbenih revij. 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
PETEK, 5. marca: 9.30 TV v šoli (Zg) - 14.40 TV v šoli - ponovitev (do 15.50) (Zg) - 16.00 Bern: Svetovno hokejsko prvestvo skupine B
- Norveška : Jugoslavija (prenos v barvah) - EVR-Lj) - 18.00 Risanka (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Jazz portret (Bg) - 19.00 Znani obrazi: Bette Davis (Lj) - 19.25 Razgovor z režiserjem Werneijem Herzogom (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj)
- 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 23 korakov do tiste ulice - ameriški film (Lj) -
22.15 Izkažimo se -quizTV Zagreb (Lj) - 23.15 Poročila (Lj)
SOBOTA, 6. 3.
9.35 TV V SOLI (Zg) - 16.25 BALKANSKO PRVENSTVO V SMUČANJU - posnetek z Mavrova (Sk) - 18.00 OBZORNIK (Lj) -
18.15 PO DOMAČE Z ANSAMBLOM MIHE DOVŽANA (Lj) -
18.45 HOLANDSKI DRAGULJI -serijski film (Lj) - 19.15 MOZAIK (Lj) - 19.20 NAJVEČJI ŽIVALSKI VRT — S kamero po svetu (Lj)'
- 19.45 CIKCAK (Lj) - 20.00 TV DNEVNIK (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj)
- 20.35 TV MAGAZIN (Zg) -
21.35 NEPREMAGLJIVI - serijski fdm (Lj) - 22.25 TV KAŽIPOT (Lj) - 22.45 POROČILA (Lj) -
22.50 SVETOVNO HOKEJSKO PRVENSTVO SKUPINE B - srečanje Jugoslavija : Avstrija - II. in III. tretjina (Lj)
NEDELJA, 7. 3.
8.55 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec) (Bgd) -
9.30	PO DOMAČE Z ANSAMBLOM KREŽE IN VOKALNIM KVINTETOM ANTON NEFFAT (Lj) - 10.00 KMETIJSKA ODDAJA (Zg) - 10.45 MOZAIK (Lj) -
10.50 OTROŠKA MATINEJA: Čarobna piščalka, Skrivnosti živali -TV KAŽIPOT (Lj) - 15.50 ROKOMET BOSNA IN HERCEGOVINA : SRBIJA - prenos (Sar) - 17.00 BALKANSKO PRVENSTVO V SMUČANJU - posnetek iz Mavrova
- do 18.00 (Sk) - 18.00 AMERIKANCI - ponovitev (Lj) - 18.50 MESTECE PEVTON - serijski film (Lj) 19.45 CIKCAK (Lj) - 20.00 TV DNEVNIK (Lj) - 20.30 3-2-1 (Lj) - 20.35 NASE MALO MISTO
- humoristična oddaja (Zg) -
21.35 ŠPORTNI PREGLED (JRT)
- 22.00 PRIREDITEV OB TEDNU BOJA PROTI RAKU (Zg) - 23.00 POROČILA (Lj)
PONEDELJEK, 8. 3.
9.05	ODPRTA UNIVERZA (Bg)
- 9.35 TV V SOLI - ponovitev ob
14.45 (Zg) - 10.30 NEMŠČINA -ponovitev ob 15.40 (Zg) - 10.45 ANGLEŠČINA - ponovitev ob 15.55 (Zg) - 11.00 OSNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE (Bg) -
16.10	FRANCOŠČINA (Bg) -
16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bg)
17.40	MENDO IN SLAVICA (Zg) -
18.00	RISANKA (LJ) - 18.15
ENODNEVNI PIŠČANCI!
Valilnica v Naklem pri Kranju obvešča interesente, da v letošnji sezoni prodaja enodnevne piščance, bele, lahke in rjave, srednje težke pasme VSAKO SREDO in ob torkih kakor prejšnja leta. Piščance pošljemo tudi po železnici.
OBZORNIK (LJ) - 18.30 LJUDJE
V	SOSESKI - nova oddaja (Lj) -19.00 MOZAIK (Lj) - 19.05 MLADI ZA MLADE (Zg) - 19.50 CIKCAK (Lj) - 20.00 TV DNEVNIK (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 R. KIPHART: VELIKA KUPČIJA -igra TV Beograd (Lj) — 21.45 KULTURNE DIAGONALE (Lj) - 22.30 POROČILA (Lj) - 22.35 SVETOVNO HOKEJSKO PRVENSTVO SKUPINE B - srečanje Jugoslavija : NDR, II. in III. tretjina - posnetek v barvah (Lj)
TOREK, 9. 3.
9.35 TV V Soli - ponovitev ob
14.45 (?g) - 10.40 RUŠČINA -ponovitev ob 15.35 (Zg) - 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE (Bgd) - 15.55 TV VRTEC (Zg) -16.10 ANGLEŠČINA (Bgd) -
16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bg) -
17.45 TIKTAK: Ukradeno spanje (Lj) - 18.00 RISANKA (Lj) -18.15 OBZORNIK (Lj) - 18.30 SREČANJE V STUDIU 14: Judas Jump ansambel (Lj) - 19.00 MO ZAIK (Lj) - 19.05 SODOBNO GOSPODARSTVO - I. oddaja (Lj) -
19.30 VZGOJA ZA ŽIVLJENJE V DVOJE - 10. oddaja (Lj) - 19.40 PET MINUT ZA BOLJŠI JEZIK (Lj) - 19.50 CIKCAK (Lj) - 20.00 TV DNEVNIK (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 LADJA NORCEV -ameriški film (Lj) - 22.40 POROČILA (Lj) - 22.45 SVETOVNO HOKEJSKO PRVENSTVO SKUPINE B - srečanje Jugoslavija : Švica - II. in III. tretjina (Lj)
SREDA, 10. 3.
8.15 TV V ŠOLI (Zg) - 13.55 Jena: NOGOMET CARL ZEISS : CRVENA ZVEZDA - prenos IV -do 15.45 (Bgd) - 17.55 ČAROBNA PIŠČALKA (Lj) - 18.15 OBZORNIK (Lj) - 18.30 VAŠ ŠLAGER SEZONE (Sar) -	19.05 NAŠ EKRAN (Lj) - 19.20 NA SEDMI STEZI - športna oddaja (Lj) -
19.45 CIKCAK (Lj) - 20.00 TV DNEVNIK (Lj) 20,25 3-2-1 (Lj)
- 20.35 TEH NAŠIH PETDESET LET - Leto 1945 (Lj) - 21.25 VOS - filmska serija (Li)
ČETRTEK, 11. 3.
9.35 TV V ŠOLI - ponovitev ob,
14.45 (Zg) - 10.30 NEMŠČINA ponovitev ob 15.40 (Zg) - 10.45 ANGLEŠČINA (Zg) -	11.00
FRANCOŠČINA (Bg) - 15.55 Bern:	SVETOVNO HOKEJSKO
PRVENSTVO SKUPINE B - srečanje Italija : Jugoslavija - prenos v barvah (EVR) - 18.00 RISANKA (Lj) - 18.15 OBZORNIK (Lj) -
18.30 SKRIVNOSTI ŽIVALI - serijski film (Lj) - 19.00 MOZAIK (Lj) - 19.05 ENKRAT V TEDNU (Lj) - 19.20 VSE ŽIVLJENJE V LETU DNI - serijska oddaja (Bgd)
- 19.50 CIKCAK (Lj) - 20.00 TV DNEVNIK (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj)
- 20.35 ČETRTKOVI RAZGLEDI: Kalifornijska srečanja (Lj) - 21.50 NOKTURNO - balet (Lj) - 22.05 POROČILA (Lj)
DRUGI SPORED:
18.15 KRONIKA (Zg) - 18.30 NARODNA GLASBA (Zg) - 19.00 ENCIKLOPEDIJA (Bgd) - 19.20 SERIJSKA ODDAJA (Bgd) - 20.00 TV DNEVNIK (Zg) - 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV
PETEK, 12. 3.
9.30 TV V ŠOLI (Zg) - 11.00 ANGLEŠČINA (Bgd) - 14.45 TV
V	ŠOLI - ponovitev (Zg) - 16.10 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE (Bg) - 16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bgd) - 17.40 VESELI TOBOGAN - Žalec - II. del (Lj) -
18.15	OBZORNIK (U) - 18.30 ZABAVNO GLASBE>fA ODDAJA (Zg) - 18.45 VARIETE (Zg) -
19.00 MOZAIK KRATKEGA FILMA (Lj) 19.50 CIKCAK (Lj) -
20.00 TV DNEVNIK (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 TOTTO, PEPPI-NO IN SLADKO ŽIVLJENJE - italijanski film (Lj) - 22.10 IZKAŽIMO SE - ciuiz TV Beograd (Lj) -
23.10	POROČILA (Lj)
DRUGI SPORED:
17.30 POROČILA (Zg) - 17.35 VELIKI IN MAJHNI (Zg) - 18.15 KRONIKA (Zg) - 18.30 ZABAVNO GLASBENA ODDAJA (Zg) -
18.45 TV VARIETE (Zg) - 19.00 INFORMATIVNA ODDAJA (Zg) -
20.00 TV DNEVNIK (Zg) - 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV
14. IN 15. MARCA 1971
LICITACIJA
PRI CARINARNICI LJUBLJANA
Carinarnica Ljubljana bo dne 14. in 15. marca 1971 prodajala motorna vozila in drugo blago, in to; avtomobile v nedeljo 14. marca v prostorih Šolskega centra za tisk in papir Ljubljana, Pokopališka 33 od 8. ure dalje, a motoma kolesa in drugo blago 15. marca od 8. ure dalje v prostorih Carinarnice Ljubljana, Šmartinska c. 152 a, soba 13/11. Ogled vozil in drugega blaga bo v petek 12. marca 1971 od 8. do 13. ure, v soboto 13. marca od 8. do 13. ure in od 14. do 17. ure v Carinarnici Ljubljana.
AVTOMOBILI
1. os. avto Opel Kadett, letnik 1968, v nevoz. stanju
2. os. avto Mercedes 190, letnik 1962, v nevoz. stanju
3. os. avto Mercedes 190 D, let. 1961, v nevoz. stanju
4. os. avto Volkswagen kombi, let. 1969, karamboliian
5. os. avto Ford 17 M, let. 1970, karamboliran
6. os. avto Fiat 850, letnik 1966, v voz. stanju
7. os. avto Opel 01ympia, letnik 1969, karamboliran
8. os. avto Citroen DS 21, letnik 1965, v nevoz. stanju
9. os. avto Ford Taunus 17 M, letnik 1964, v nevoz. stanju
10. os. avto Peugeot 404, letnik 1962, v nevoz. stanju
11. os. avto Volkswagen, letnik 1965, v nevoz. stanju
12. os. avto Volkswagen 1200, letnik 1963, v nevoz. stanju
13. os. avto Opel Kadett, letnik 1964, v nevoz. stanju
14. os. avto Volkswagen 1200, letnik 1958, v nevoz. stanju
15. os. avto VolksNvagen 1200, letnik 1963, v nevoz. stanju
16. os. avto Volkswagen 1500, letnik 1965, karamboliran
17. os. avto Ford Tranzit, letnik 1966, v nevoz. stanju
18. os. avto Ford Taunus 17 M, letnik 1965, v nevoz. stanju
19. os. avto Volkswagen 1200, letnik 1960, v nevoz. stanju
20. os. avto Opel Rekord, letnik 1964, karamboliran
21. os. avto Volkswagen 1200, letnik 1964, v nevoz. stanju
22. os. avto Opel Rekord, letnik 1962, v nevoz. stanju
23. os. avto Ford Taunus 17 M, letnik 1961, karamboliran
24. os. avto Opel Rekord, letnik 1964, karamboliran
25. os. avto Volkswagen 1200, letnik 1962, v nevoz. stanju
26. os. avto Ford Taunus 17 M, letnik 1963, karamboliran
27. os. avto Simca 1100, letnik 1970, karamboliran
28. os. avto Volvo 121, letnik 1961, karamboliran
29. os. avto Opel Caravan, letnik 1963, v nevoz. stanju
30. os. avto Ford Taunus 17 M, letnik 1962, v nevoz. stanju
31. os. avto Opel Rekord, letnik 1969, karamboliran,
(registracija samo za motor)
32. os. avto DKW Junior, letnik 1962, v nevoz. stanju
33. os. avto Ford Taunus 17 M, letnik 1962, karamboliran
34. os. avto Opel Rekord, letnik 1964, karamboliran
35. os. avto Opel Kadett, letnik 1963, karamboliran
36. os. avto Opel Rekord, letnik 1963, v nevoz. stanju
37. os. avto DKW 1000 S,, letnik 1961, v nevoz. stanju
38. os. avto Chevrolet Belair, letnik 1960, v nevoz. stanju
39. os. avto BMW 700, letnik 1963, v nevoz. stanju
40. os. avto Opel Rekord, letnik 1963, karamboliran
41. os. avto Ford Taunus 17 M, letnik 1963, karamboliran
42. os. avto Opel Rekord, letnik 1963, karamboliran
43. os. avto Opel Caravan, letnik 1962, v nevoz. stanju
44. os. avto BMW 700, letnik 1963, v nevoz. stanju
45. os. avto VolksNvagen 1200, letnik 1958, v nevoz. stanju
46. os. avto Opel Rekord, letnik 1959, v nevoz. stanju
47. os. avto Chevrolet, letnik 1962, v nevoz. stanju
48. os. avto Opel Rekord, letnik 1962, v nevoz. stanju
49. poltovorni avto Hanomag Kurier, letnik 1961
PONOVNO NA LICITACIJI:
50. os. avto Citroen DS 19, letnik 1964, karamboliran
51. os. avto Alfa Romeo Giulia, sprint, letnik 1967, karamb.
52. os. avto Glas 1700, letnik 1966, v nevoz. staiiju
53. os. avto Citroen ID 19, letnik 1965, karamboliran
54. os. avto Ford Taunus 17 M, letnik 1962, karamboliran
55. dostavni avto Volkswagen kombi, letnik 1960, v nevoz. stanju
56. os. avto Opel	Rekord 1700, letnik	1964,	karamboliran
57. os. avto Ford	Taunus 17	M, letnik	1963,	karamboliran
58. os. avto Volks\vagen bus, letnik 1963, karamboliran
59. os. avto Ford Taunus 17 M, letnik 1962, karamboliran
60. os. avto Mercedes 219, letnik 1956, v nevoz. stanju
61. os. avto Ford	Taunus 17	M, letnik	1962,	v nevoz. stanju
62. os. avto Ford	Taunus 17	M, letnik	1962,	v nevoz. stanju
'63. os. avto Opel Rekord, letnik 1963, v nevoz. stanju
64. os. avto Opel Rekord, letnik 1964, karamboliran
65. os. avto Ford Taunus 17 M, letnik 1965, v nevoz. stanju
66. os. avto Mercedes 190, letnik 1957, v nevoz. stanju
67. os. avto NSU Prinz, letnik 1962, v nevoz. stanju
68. os. avto Ford Taunus 17 M, letnik 1962, karamboliran
69.'os. avto Ford Taunus 12 M, letnik 1965, karamboliran
70. os. avto Volkswagen 1500, letnik 1964, karamboliran
71. os. avto NSU Prinz, letnik 1962, v nevoz. stanju
72. os. avto Peugeot Caravan, letnik 1960, v nevoz. stanju
73. os. avto Fiat 850, letnik 1965, karamboliran
74. os. avto Ford Taunus 17 M, letnik 1962, kramboliran
75. os. avto Fiat 1500 šport, letnik 1962, motor razstavljen
76. os. avto Chevrolet Impala, letnik 1963, v nevoz. stanju
77. os. avto Opel Rekord, letnik 1961, v nevoz. stanju
78. os. avto Ford Taunus 17 M, letnik 1963, karamboliran
79. os. avto NSU Prinz, letnik 1962, nekompleten
80. os. avto Opel Kadett, 1100, letnik 1966, karamboliran
81. os. avto Opel Rekord, letnik 1961, v nevoz. stanju
82. os. avto Mercedes 190 D, letnik 1967,
(registracija samo za motor)
83. os. avto Opel Kadett, letnik 1963, karamboliran
84. os. avto Steyr Puch 500 D, letnik 1963, v nevoz. stanju
85. os. avto Ford Taunus 12 M, letnik 1960, v nevoz. stanju
86. os. avto Opel Rekord, letnik 1958, v nevoz. stanju
87. os. avto Simca 1000, letnik 1963,
(registracija samo za motor)
88. os. avto Ford Taunus, letnik 1967 (brez registracije) /
89. os. avto Opel Rekord, letnik 1953, v nevoz. stanju
90. os. avto Opel Rekord, karamboliran
91. os. avto Peugeot 403, letnik 1963, karamboliran
DRUGO BLAGO:
92. kamp. prikolica, izgorena
93. motorno kolo mini moped Benelli
94. motorno kolo - moped Bianchi
95. motorno kolo - moped Pony - KTM
96. motorno kolo - moped NSU
97. motorno kolo Zindapp 250
98. motor za Opel Olimpio 1955, uporabljen
99. motor za Opel Rekord - 1700
100. motor za motorno kolo Puch 250 m drugo blago (avto deli in ostalo)
Začetna cena — N-din
17.000
16.D00
15.000
11.000
11.000
9000
7500
7500
7000
7000
7000
6500
6000
6000
6000
6000
6000
6000
.5500
5000
5000
4500
4500
4500
4500
4000
4000
4000
4000
4000
3500
3500
3500
3500
3500
3500
3500
3000
3000
3000
3000
3000
3000
2800
2500
2500
2000
2000
5500
9500
9000
7500
5500
5500
5500
5000
5000
5000
5000
4500
4500
4500
4500
4500
4500
4350
4000
4000
4000
4000
4000
3700
3500
3500
3500
3100
3000
2350
2000
2000
2000
2000
2000
1800
1800
1700
1500
1000
1000
1000
1000
1000
1200
300
400
400
500
1000
800
600
t. 9 (1092) — 4. marca 1971
Pravico udeležbe na licitaciji imajo vse pravne in fizične osebe.
Udeleženci morajo v dneh, določenih za ogled, vplačati kavcijo v višini 10 % od začetne cene v Carinarnici Ljubljana, a predstavniki podjetij predložiti tudi pooblastilo. V nedeljo 14. marca ne bomo sprejemali vplačil kavcij, temveč samo v petek 12. in v soboto 13. marca 1971.
Vse informacije o Ucitaciji dobite po telefonu od 8. marca 1971 dalje na telefon 316-588 -Carinarnica Ljubljana.
Spisek drugega blaga, ki ni objavljen v tem oglasu, bo izobešen na oglasni deski carinarnice.
IZ CARINARNICE LJUBLJANA
DOLENJSKI LIST
23
Portret tega tedna
PRED JUBILE'JE(M PEVSKEGA ZBORA
Kdor poje, zlo ne misli
Že dvajseto leto prihaja Leon Močan iz Tržišča na vaje pevskega zbora v Mokronog
,J^e, prosim vas, res ne. Počaščen sem z vašim obiskom, to mi je priznanje družbe, ki me je pomladilo za eno leto, toda res ne želim, da bi pisali o meni Raje povejte, če bi radi kak nastop našega zbora ali kako dru-
go prireditev. Zelo rad bom pomagal, “ s temi besedami me je sprejel Leon Močan, šef železniške postaje v Tržišču, ki nepretrgoma že 20 let poje v mo-kronoškem pevskem zboru.
Ko smo potem v domači kuhinji prijetno kramljali in nekako le premagali začetno zadrego, sem se v sebi nenehno spraševal, zakaj se duhovit in odločen mož, kakršen je Leon, ki je v svojem življenju opravil
toliko koristnega družbenega dela, ne da bi vprašal za denar, tako brani skromnega moralnega priznanja, ki naj bi mu bile tele vrstice. Na koncu je komajda za las popustil, in to šele na prigovarjanje žene in hčerke.
Ze celo desetletje, odkar je bil iz Mokronoga premeščen v Tržišče, hodi Leon Močan po dve uri peš v Mokronog, da se s skupino 11. mož postavi v vrsto in s svojim prvim tenorjem pobarva glasove mokronoškega pevskega zbora, ki bo letos slavil 20-letnico delovanja, „Danes dežuje, a šel bom. Hoja je za zdravje dobra, pravijo. Ne bi šel še rad pod zemljo, ko je pa tako lep ta svet, “ se je pošalil
Ne pravijo zastonj: kdor poje, zlo ne misli 59-letni Leon poje že od 7 leta naprej. Kjerkoli je bil, se je pridružil pevcem, pomagal je tudi drugim kulturnim skupinam, žrtvoval je tisoče ur svojega prostega časa, ni odrekel otrokom, ko je bilo treba že tolikokrat doslej razveseliti jih z dedkom Mrazom, organiziral je prireditve, sestavljal nagovore, z eno besedo: Leon je bil za vse, kamorkoli je prišel
Ce mu je žal tako preživetih ur? Zaiskrijo se mu oči, ko pripoveduje, kako so zapeli, kako so bili sprejeti na nastopih, kako prijetna in tovariška je pevska druščina, s katero živi, kako razumevajoča je njegova žena, kako čudovit je svet in življenje, če le ljudje tako hočejo. To mu je plačilo, vredno več od denarja. M. LEGAN
KDO BO OSTAL GOL?
Neko dekle, ki je poziralo dvema kočevskima fotogra-foma-amaterjema, zdaj oba fotografa toži Pozirala je namreč brez obleke, zdaj pa jo je verjetno sram ali pa bi rwia kaj zaslužila. Oba amaterja pravita, da imata priče, da je dekle na snemanje pristalo. To ju bo verjetno rešilo večjih stroškov. Dekle-fo-tomodel ju namreč toži za dva stara milijona din. Ce bi s tožbo uspela, bi ju oskubilo do golega. Potem bi lahko oba fotografa kaj zaslužila z golim poziranjem.
l#i
\/
¥ilJ
Pisana zbirka, od prešitih odej do zavitkov denarja in kupa zapestnih ur, se je znašla v Anzulovićevi zbirki v Zagrebu. Zdaj je ta ,/azstava*‘ v novomeški UJV, kjer z lastniki ugotavljajo, kje je k^ zmanjkalo.
g «	^	^
P/i
Uprava javne varnosti je po obsežnem prizadevanju in s sodelovanjem občanov odkrila nevarno vlomilsko skupino^
novembra polni svežih zamisli hitro' zbrali pri Anzuloviću v Zgrebu. Sklenili so „delati" v manjšSi poštah, trgovinah in gostiščih po odmaknjenih krajih, brez nadležne: ulične razy/etljave in nočnega prometa. Načrte so delali po telefonskem imeniku Jugoslavije, urili so se na ukradeni blagajni v Anzulovićevi delavnici, delovdi pa hitro in, na velikem področju. Oboroženi so bili sicer samo s hladnim orožjem, zbirali pa so marljivo naboje in se zani-, mali za nabavo samokresov.
Ta seznam njihovih uspehov še ni, zaključen, saj delavci UJV še preverjajo zbrano gradivo in izjave. Vendat že dosedanje ugotovitve pričajo, da gre za nevarno povratniško skupino, ki je poleg nakradenih vrednosti naredila še veliko gospodarsko škodo (poškodovani objekti, blagajne, deloj inventurnih komisij).
Seveda so tudi prečute noči uslužbencev UJV in občanov nekaj vredne! Tem požrtvovalnim delav-, cevm gre vse priznanje. Vljudno so
ANZULOVIC
KANDUA
SIROVAN
VUČKO
MIKINJAC
Petek, 26. februarja 1971. BU je mlaj in trda noč. Niti petelini niti ura, ki bi nekje v Smaijeti morala odbiti tri po polnoči, niso motili zimske tišine nad „ftinovcem“ v Šmarjeških Toplicah. Tone in Jože, miličnika iz Dol. Toplic, sta preganjala mraz s previdnim premikanjem.
„Glej, tam ...‘
Na samotnem kraju, sumljivo prihuljen, je stal avtomobU nedoločene barve.
,J4ekdo je v njem!“
Po kratkem opazovanju sta stopila k avtomobilu. Na sedežu je na pol ležala, na pol sedela mlada ženska.
,J)ober večer. Kdo ste? Kaj delate tukaj? Ste sarni? Imate doku-
mente nje
prometno dovolje-
Martin je prišel do skednja in postal. S pogledom je objel rojstno hišo in najraje bi zaukši od sreče, saj je bil spet doma. Ali je sploh še mogoče, da stoji tu sredi belega dne, brez strahu, da bi ga videU, izdali? Toda ne, zdaj se mu ni bati ničesar več. Stopil bo čez dvorišče, potrkal na hrastove duri trikrat kot v starih dneh, in mati bo vedela, da se je njen sin — partizan vrnil. Že res, da ji bo težko, ko ji bo pogled obstal tam, kjer je bila poprej krepka desnica njenega prvorojenca, zdaj pa je videti le prazen rokav, potlačen v žep. Še enkrat bo zakrvavelo njeno ubogo srce, toda, mati, to pot poslednjič. Mati, kdo bi zdaj tožil za petimi prsti, ki so ostali v ok^a\1jenem snegu? V zameno zanje sem prinesel svobodo za vas, za vse nas.
In vendar se je v Martina z vso močjo zarezala bolečina. Kako vse drugačen je bil njih dom, ko je odh^al! Vsega se je še prav natanko spominjal.
Ata je sedel v sadovnjaku in \dekel čedro. Otožno je opazoval čebele, ki so neutrudno nabirale med.
„Vidiš, kamor seže oko — delo. Prav je tako. Kjer ni dela, preneha življenje. O da bi bil spet zdrav! Kako bi rad deM!*‘ Globoko je zavzdihnil in njegove oči so dobile vlažen sijaj. „Prav imaš, da greš k njim, ^a v hosto. Več ko vas bo, prej boste končali s hudiči prekletimi! Oh, ko bi le še dočakal ta dan! Drži se, sin moj!“
^stU ga je z neozdrav-Qivo boleznijo v telesu in z neomajno vero v srcu.
„Mislila sva, da bi šli kar vsi trqe skupaj*** sta si malce očitala brata, ko ju je poiskal, da ju pozdravi. „Toda saj vidiš, oče so bolni, mati že stari, kruha pa je treba več kot kdaj poprej. Saj ne bo le za nas, za vse lačne bo.
za tiste, seveda, ki gredo pravo pot. O, pa se bomo* kmalu videli, Martin, le hrani puške za naju!**
Mater je dobfl v hlevu. Molzla je, tiho sklonjena nad golido. Ko ga je opazila, je bilo prepozno, da bi skriv^ otrla solze, ki se jih je sramovala kazati ljudem. Svojo nežno dušo je hitro prikrila z ostrino besede.
„Ja, kaj si še zmerom" doma? Saj veš, da te čakajo za vasjo. Ti mi boš lep partizan, ko se takole obiraš! Tak poj^ že, no!“ ga je odslo-
šel on, ki ji je edini ostal. Martin je priznal: zmagali smo zato, ker smo sinovi takih mater.
Urno je stopil na travnik, ki se je razprostiral za skednjem. Utrgal je tri rumene narcise. Eno namesto očeta, Id so ga na pol mrtvega odvlekli v zapore, eno za Blaža in eno za Ivana, ki sta pod enim lesenim križem ležala nekje v gozdu daleč od doma.
„Čudno,** je pomislil Martin, ko je opazoval rumene cvetove, „nihče jih ni za-
JANJA KASTELIC:
Narcise matere Ivane
vila. Martin je vedel, da ni zatrepetal le njen glas.
Odšel je. Mislil je: leto, največ dve, pa bo spet doma. Le da takrat (^> gače.
Pa ni bilo leto ne dve, cela štiri leta mu je bil gozd edini dom, nebo streha nad njim, lakota n{yhujši sovražnik, ki se nikoli ni vdal. Vsega seje navadil Martin, z vsem se je spoprijaznil, dvakrat je celo s smr^o pil bratovščino. Kadar pa mu je bflo le hudo, je prisluhnil nememu šepetanju padlih tovarišev: „Vi, ki ste ostali, pojdite do konca, morate! Ne kujete sreče le sebi, položili jo boste v zibel vsem, ki bodo rastli za nami.**
Martin se je zdrznil. Na pragu se je pokazala mati. Starost in žalost poslednjih let sta ji upognili telo. Kar trije so drug za drugim odšli in drugo za drugim so prihajala pisma, da se ne bodo vrnili nikoU več. Mrtvi se ne vračajo, kljub temu, da še živijo nekje ^oboko v nas.
Toda mati Ivana ni in ne bo klonila. Njen ponosni duh je vedno znova dviga izpod udarcev življenja. Zdaj stoji tam in čaka, da bo pri-
sadi!, pa so se tako razrastle. Saj jih je bilo le nekaj, ko sem odh^al.**
„Mati!** je zaklical, ko ji je hitel naproti.
Uzrla ga je in začutila, kako v njeno temo prodira svetloba. Toda rezek rafal je ugasnil komaj prižgani smehljaj v njenih očeh. In tokrat ga je ugasnil za vedno. Njen po^ednji sin ji je obležal mrtev v naročju. Oddaljeni kriki so ji povedali, da so Mejaka ujeli. Saj on ga je in nihče drug! Že dva d^ so ga iskali, prekletega izdajalca. Dobro se je potajil. Ko pa je videl Martina, je bilo sovraštvo močnejše od strahu. Z Martinovo krvjo si je napisal smrtno obsodbo.
Mati Ivana je vzela v svoje dlani še toplo sinovo levico in se mu zazrla v obraz.
Koliko lepega, dobrega bi ji rad povedal njen Martin. Zdaj pa ji ni mogel reči niti besede v pozdrav. Le tri okrvavljene narcise ji je prinesel, naj ji one povedo namesto njega:
„Utr^ sem jih za vas, mati, a jih je še veliko ostalo. Pa še se bodo razrastle. Enkrat jih bo poln ves travnik. Kako bo lepo!**
Ženska je bila presenečena. Najprej se je izmikala odgovoru, nato pa priznala, da ni sama.
Miličnika sta preverila registrsko številko. ZG 474-24.
„Avto je bil ukraden v Zagrebu!** je prišel po radiu čez tri minute odgovor stalne službe UJV.
Nato je steklo ...
V zadnje dejanje se je odvila akcija približno sto miličnikov in 500 občanov - prostovoljcev, ki so si od prve polovice febru^a do tega trenutka prizadevali priti na sled izurjeni vlomilski skupmi.
Vlomljeno je bilo v trgovino KZ Šentjernej, na pošti, v trgovino in
tostišče v Smaijeških Toplicah, dva-rat v trgovine na Vinici pri Črnomlju, v trgovino na Dvoru, na pošti v Straži - devetkrat na Dolenjskem, sedemkrat na področju UJV Celje, štirikrat v okolici Maribora in nekajkrat v Hrvaški in Srbyi. Vse je kazalo, da gre za dobro organizirano, zelo gibljivo in odlično opremljeno vlomilsko podjele. V eni noči so lahko vlomili po trikrat, in to na različnih krajih; rekord so dosegli s 5 vlomi v eni noči!
Bili so motorizirani in hitro so menjavali avtomobile. Menjavali so tudi registrske rablice, in tako je bilo še teže ugotoviti, ali gre za eno ali več skupin.
Prvi vlom na našem področju je bil 5. februaija letos. Ko so delavci novomeške UJV ugotovili, da gre za tip vloma, kakršni so si pred kratkim sledili po Štajerski in v okolici Zagreba, so pričeli načrtno sodelovati z UJV Celje in Zagreba. Vlomi so se nadaljevali. Delavci UJV so pritegnili tudi prebivalce, ker so imeli premalo svojih uslužbencev za tako obsežno akcijo - saj so se hitro vrstili vlomi iste skupine od Vinice do Koprivnice in od Zagreba do Maribora. Vsak dan po polnoči je na stotine oči in ušes na vsem tem področju prežalo v pripravljenosti. Uspeh ni izostal...
K skrivnostnemu avtomobilu je namreč v usodnem petkovem jutru ,,Prinovcu*‘ prišel še mlajši mo-
kot 150.000 N-din nakradenega blaga in čedno zbirko vlomUskega orodja, so delavci UJV iz Novega mesta, Zagreba in Celja takole ,Jcompletirži‘* vlomilski kvintet;
Ivan KANDUA, 38, brez stalnega bivališča, s srednjo industrijsko šolo, ki so ga zagrebli kriminalisti zasačili pri nekem vlomu „na lastno pest* že 11. febru^a 1971. Kandija je 12 let svojega življenja obsedel po zaporih, bil je tudi znanec novomeške jetnišnice, kjer je leta 1961 pobegnil;
Vladimir VUČKO, 30, čevljar in tapetniški kreator iz Zagreba, ki je bil med drugim že zaprt zaradi po^-stva, in
Darko MIKINJAC, 28, avtoklepar iz Zagreba, ki je bil zaradi kraje avtomobUov do lanske jeseni v zaporih KPD S. Gradiška.
Razen dekleta torej vsi stari znanci sodnije, ki so prestajali kazni v Stari Gradiški, od koder so se lani
prosili časnik^e, naj jih opravično^ pri tistih prebivalcih, ki so v teh fe-; bruarskih nočeh bili vznemirjeni zaradi pogostih preverjanj avtomobilov na cestah.
Vseh pet vlomilcev je v preiskovalnem zaporu v Novem mestu. Tež*' ko delo čaka preiskovalce že zdaj,' saj gre za izkušene kriminalce, kij točno vedo, koliko jim morejo naši! zakoni do živega. To priča tudi iz-, java enega izmed njih:
,J*riznali bomo samo to, kar nam boste dokazali! “ M. MOSKGN 1
L'!.
.Dokumente, prosim!**
Tone in Jože sta bila pripravljena na vse, vendar prišlek od presenečenja niti pomislil ni na b^. Na pomoč sta prišla tudi patrulja prometne milice s ceste Ljubljana-Zagreb in kriminalist iz Nov^a mesta. ' „Kdo ste? Pokažite dokumente!**
Bil je to 27-letni Zlatko ANZULOVIC, strojni tehnik iz Zagreba, sin premožnega obrtnika in kolovodja vlomilske skupine. Novembra 1970 je bil pogojno odpuščen iz KPD Stara Gradiška, kjer je tri in pol leta presedel zaradi roparskega napada. Njegov mladoletni brat Damir je zaprt za več kot deset let, ker je ob nekem vlomu v zagrebški hotel „Esplanade** ustrelil kuharja.
Zlatkova pomočnica, 18-letna Vesna SIROVAN iz Zagreba, trenutno brez zaposlitve, sicer še ni bila zaprta, večkrat pa je bila upravno kaznovana zaradi prostitucije.
Potem je klobčič hitro tekel naprej. Po preiskavi na Anzulovičevem domu v Zagrebu, kjer so našli za več
Navzlic temeljitemu študiju in risbam „svinjskih tac** (označenih s puščicami) kaže, da je bfla kakovost materiala za te tace najšibkejš« Anzulovićeva točka, saj so se mu pri odpiranju železnih blagajn vse po vrsti lomile, kot smo lahko videli pri ogledu sicer njegove od*, lične vlomilske opreme.	!
DOLENJSKI LIST
USTANOVITELJI IN IZDAJATELJI: občinske konference SJ5DL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET: Franc Beg. Viktor DragoS, inž. Janez Gačnik, Janez Gartnar (predsednik sveta). Tone Gofinlk, Ciril Gril. Jože Jeke, Ivan Kastner, Lojzka Potrč, Slavko Smerdel in Franc Stajdohar.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone GoSnIk (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko Dokl, Marjan Legan, Jože Primc, Jože Splichal, Jožica Teppey, Ana Vitkovič in Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan Moškon.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna Številka 1 dinar — Letna naročnina 49 dinarjev, polletna 24,50 dinarja, plačljiva vnaprej — Za inoeemstvo 100 dinarjev ali 6 ameriSklh dolarjev (ali ustrezna druga valuta v vrednosti 6 ZDA dolarjev, pri čemer Je že vStet 10-odst. popust, ki pa velja samo za tiste, ki plačujejo naročnino v devizah). Naš devizni račun; 521-620-1-32002-10-8-9.
OGLASI; 1 cm vlSine v enem stolpcu (45 mm oz. It) cicero) .33 din, 1 cm na določeni strani 45 din, 1 cm na 1., srednji In zadnji strani lista; 66 din. Vsak mali oglas do 10 besed 10 din, vsaka^ nadaljnja beseda 1 din. Za vse ostale oglase In oglase v barvi vella do preklica cenik St. 4 od 6. I. 1971 — Za oglase odgovarja Mirko Vesel.
TEKOČI RACIin pri podružnici SDK v Novem mestu 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE; 68001 Novo mesto. Glavni trg 3 — PoStni predal 33 — Telefon; (0^) 21-227 — Nenaročenih rokoDlsov in fotografij ne vračamo — Tiska tiskarna »Ljudske prnv'ce« v Ljubljani.