List 26. Tečaj XLIV. a / na Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold., posiljane po pošti pa za celo leto 4 goid. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 goid. 30 kr. V LJubljani 30. junija 1886. Obseg: Ravnanje z lanom od ruvanja do gojenja Kako je ravnati z brejo kobilo. pis državne štipendije za obiskovanje c. kr. živinozdravniškega zavoda na Dunaji razi. Gospodarske izkušnje. — Raz- Zemlje- in narodopisni ob- e nekaj o smrti bavarskega kralja. Naši dopisi. NoviČar. Gospodarske stvari. Ravnanje lanom od ruvanja do gojenja. Pri ruvanju samem puste delavci uže izruvana stebla v rahlih vrstah za seboj na tleh ležati, da se nekoliko osuše; to se mora pa v redu delati, ne da bi se glavni konci s koreninastimi mešali. Ko je uže cela njiva poruvana, gredo zopet de- . in Ruvanje se ravna po dobroti ali plemenitosti pre- lavci na tisti konec nazaj, kjer so ruvanje pričeli diva, katero se hoče doseči. Ako se zahteva zelo ple- začno lan v majhne snopičke vezati. Snopiči pa niso menito, to je zelo tanko, volno, belo in vendar trdno navadni, kajti vežejo se drugače tako-le: Za vsak j predivo (ne glede na dolgost, katera sicer tudi v vrsto snopič si napravi delavec ali pa delalka navadno vez poglavitnih pogojev plemenitega prediva spada, pa iz najdaljših stebel. To vez položi na tla, in na njo večkrat pri vsi marljivosti kmetovalčevi izostane ali polaga potem v podobi križa, eno pest stebel za drugo zarad suše ali druzih vzrokov), mora se lan izruvati, pa zmiraj tako, da glavice pridejo k glavicami, kore- ko še ni dozorel, ampak brž, ko začno stebla, listje ninice pa k koreninicam. Šest do osem dobrih pesti in glavice rumeneti, ali kar je isto, dva do tri tedne zadostuje za en snopič, kateri se potem z vezjo zveže. pred ^ruvanjem zrelega lanu. Snopič od zgorej pogledan ima torej v pričetku tako-le Se zeleni nedozoreli lan da najplemenitejše pre- podobo: , o. j. c; u. u ^ u i on ian vi. Oj iiajpicuicin tcjac c- divo, in, kakor nam je jako izveden učenik predivstva, rojen Belgičan, zagotovil, se ga dobi 2 do 3 funte več Pod. kakor izdelan. pa iz dozorelega, se ve da, ako je bil prav Pri vsem tem, da se doseže tako lično predivo, se pa na denarni dobiček pozabiti ne sme, kajti ako kmetovalec še nedozoreli lan godi, izgubi seme, ka- tero, če ni dozorelo, le majhen dobiček s tem daje, da se posušene in zmlete glavice pokladajo živini. Izdelovanje prediva iz nedozorelega lanu je stavi, Kedar je snopič zvezan, potem se po koncu po- tako tako da pridejo koreninice v kviško j torej priprosto, kakor iz dozorelega, da! sicer ravno Kakor hitro kmetovalec spozna, da je njegov lan po zgorej omenjenih znamenjih pripraven za ruvanje, naj to tudi precej prične, pa vendar tako, da se od dežja ali vetra poležena stebla ločijo od še lepih stoječih. Sortiranje je jako potrebno delo, ker položena stebla se veliko poprej dogodijo, kakor pa stoječa. tako-le: Pod. 2 Tist 1 kdor oboja skupaj godi, mora na vsak način škodo trpeti, kajti ako zadostljivost gojenja po položenih steblih sodi, imajo ta lahko zadosti, v tem, ko Drugi dan popoludne, in če je vreme gorko > nepoloženim še veliko manjka; ako pa sodi nasprotno po nepoloženih, potem imajo položena v tistem času prej je, se ovenela, in čas so stebla za rifljanje uže zadosti da se snopiči razvežejo in glavice na grebenu od ko imajo nasprotna uže zadosti, ne le zadosti, ampak tržejo Iz uze ifljanih stebel se zopet snopiči na- preveč, ker jamejo gnjiti. In škoda mora celo dvojna pravijo, in sicer prav prosti, samo na to gre paziti ? biti, kjer ne zadosti godena stebla ne dajo vsega lika da pridejo zopet pravi konci skupaj od sebe, preveč godna dajo sicer ves lik, al brez trd- snopičev je 4 do 5 Debelost takih ali pa, kar je vse eno, sno nosti. Predivo, narejeno iz preveč godnega lanu bliža v trdnosti pajčevini. > se tako .debel, da pič ne sme biti čez sredo s pedmi objeti bi ga delavec ne Kader pridemo na pripravljanje uže dozorelega lanu za goditev, treba je na marsikaj paziti. Tudi grebena, z dotičnimi merami in malo opaz- tukaj je iz ravno tistih vzrokov, kateri so za zeleni lan veljali, sortiranje stebel potrebno. Huje se popolnoma tako kakor zeleni, kami v razjasnilo zadostila. Poglejte ga! Pod. to je poruvani se pusti to liko časa v lepo vredjenih vrstah na tleh ležati 5 do- kler ni vsa njiva poruvana. Med tem časom se stebla nekoliko osuše, da niso več tako vlačna. Kedar je ruvanje pri koncu, potem se prično na ravno tistem koncu, kjer se je ruvanje pričelo, dolge kapelice postavljati. Kapelice niso nič druzega kakor na poseben način napravljene kope, v katerih se ima lan posušiti. Tri osebe se potrebujejo za postavljanje: ena postavlja, drugi dve donašati stebla ter jih pest za pestjo prvi podajate. Postavljanje samo dobro popisati ni mogoče pu- Osti ali zobov ima 37, kateri so na železni, poldrugi palec široki, četrt palca debeli, in 25 palcev sama je na dolgi špangi dobro prikovani. Španga stim torej popisovanje, pristavim le podobo uže dovr- obeh konceh z dvema močnima vitoma na klop zavi-šene kapelice, katera sme en seženj in še čez dolga biti# tana. Osti so v špangi prav enakomerno razdeljene Pod. tako, da po 2 liniji pride ena od druge. Na spodnjem koncu je ena ost dobro četrt palca debela, proti vrhu so zmirom tanjše, pa vendar ne tako silno, da bi postale popolnoma bodeče, ampak pustijo se tam paste. Dolgost cele klopi, na kateri 2 osebi sedite, da naenkrat refljate, znaša 60 palcev. Kakor uže rečeno se ni za odstranitev glavic Tako postavljene kapelice ostanejo pri miru do- suhega lanu grebena posluževati, ampak dosti boljšega orodja, ki se zove belgiški bet. Belgiški bet x aivu j^uo tci y ijguu iva|/vjiivj\j uo tciu v^j \j i mu u. j vx\j --o —---«j —- » v kj ^ v ioivi kjkjU kler ni zunanja stran osušena. Ko je zunanja stran je kaj prosto, ali izvrstno orodje. On obstoji iz pol- suha potem se se napravi iz ene dolge kapelice drugi palec debelega 12 palcev dolgega in 6 palcev več posamesnih kratkih ali okroglih. Ako je človek širokega, iz trdega lesa narejenega plošička. Ta ima tega dela vajen, gre to kaj hitro od rok; saj ni skoro v sredi luknjo za ročnik. Bet je take podobe: na nič druzega paziti, kakor na to, da še surova stran dolgih kapelic postane notranja, v okroglih pa zunanja. Podoba okrogle kapelice je pa blizo taka: Pod. Pod. T. P <---- 1Z" Ročnik mor biti iz vlačnega lesa narejen, 3 čevlje Korist kapelic je, da se lan hitro in enako- dolg, in kar se da, dobro utrjen. Iz plošička ne sme mer no posuši, kajti prvič so rahlo sestavljene, tako, celo nič ven moleti da ne dela veliko ednosti v da jih zrak lahko skozi in skozi prešinja; drugič jim delu dež škodovati ne more; čeravno tudi dežuje, se voda služijo kakor cepci Takih betov je treba več imeti, ker ravno tako pr mlačvi. Vzamejo se namreč hitro odteka. Splesneti ali pa celo segnjiti tako sprav- snopi, kateri so se na polji iz suhega lanu naredili, s ljeni lan nikakor ne more. V malo dneh je popolnoma slamo povezali in na skedenj izvozili, ter se slamnate in za goditev dober. to „ 0------ ------------vezi prosti v redne, rahle, kake 3 palce debele nasade Samo eno delo pride še pred gojenjem, namreč razgrnejo ravno tako, kakor se to pri žitu dela. Ko da se odstranijo glavice. Da bi se zato, da bi su- je nasad položen, potem se pričnejo z beti glavice Da se stebla v nered ne spravijo, treba jiii je tleči liemu lanu glavice odstranil, rabil greben, to je, rifljal bilo bi kaj nespametno, posebno ako se to na starem z levo nogo na koreninčnih konceh "na tla tiščati domačem grebenu s štirivoglatimi ostmi vrši. Greben, Kedar se tolčejo, gre na to paziti, da se ročnik trdno tam na mestu, v roki ne di m sicer prav osnovani greben, je kjer se hoče po uže omenjenem načinu zeleni lan goditi. Če je lan suh, odpade pri ritljanju, sme se reči 5 od sto stebel s tem, da se mnogo njih potrže. Po- tla Tudi J če ne pade plošiček s polno ploho na ampak z robmi, kateri stebla lahko prebijejo jllivai, če plošiček na robce pada, ac luuiiiiv odlomi, naj je še tako trden. Ročnik mora toraj se očnik kaj rad kedar trganih koncev se dobi uže pri belgiškem najboljše se ima udariti, v roki plavati, kar vsak lahko zadene narejenem grebenu vedno dva velika kupca, in to je ako se mu enkrat delo pokaže, in ako se tega potem prava zguba, kaj pa še Ker belgiški greben j ako se z domačim dela? pridno vadi tacimi beti gre delo kaj hitro, snažno za rifljanje zelenih stebel iz- in dobro spod rok, veliko hitreje kakor na grebenu vrstno služi, in tudi za suhi lan delo veliko boljše Poglavitna reč je pa še to, da lan čisto nobene škode opravlja, kakor navadni, treba je, da ga živo pripo- ne trpi, ker ni mogoče, da bi se stebla potrgala ali ročam in to tem bolj, ker je preprosto narejen tedaj pa seme poškodovalo. Ko je nasad na obeh plateh ni drag! Vsak količkaj ročen kovač ga lahko naredi, otolčen, potem ga je treba obrniti, ter se zopet Mislim, da bode sledeča mala podobica izvirnega bel- 4 palce debeli, lepo vredjeni šopki vezati pričnejo. Za 203 ker tako vezilo služijo dolga stebla, ne pa slama, zvezani ostanejo šopki tudi med gojenjem. Več takih šopkov, do 10, se potem s slamo v en veči snop zveže, pa samo zavoljo ložega prevažvanja in skednja do ojilnice, v gojilnico slama ne sme priti. Eihard Dolenc. to skrbimo, da po njem močen prepih vleče žito uže zelo smrdlj Ce pa je treba pomagati si z ogljem da se je bati gnijenja --------je katerega se vzame pol ----- iT------O vv ^ ^ ^gJLJ^LLIj ivai litra na hektoliter zaduhlega žita biti fino v prah stolčeno in na gostem situ Leseno oglje mora ter se kolikor je Kako ravnati brejo kobilo Ako je kmetovalec v tacih razmerah da se za njeno delo nore pečati z rejo konj, ne da bi pri tem zanemarjal ivojo kmetijo, potem naj se svojo brejo kobilo tako U1U4 avna, da zdrava ostane in ravno tako tudi potem od žita tako-le presejano ... „ , , mogoče enakomerno pomeša med žito. i ako pustimo z ogljem mešano žito skoz 14 dni _ 1 • • • dobro osušeno žito osnaži oglja na kaki mlinar - ni se °Pere> posuši in v duhlo. nekaterih slučajih, ko je bilo žito zelo za se mora po 14 dneh še en pot ponoviti ome ilado Zopet drugi imajo navado odpravljati zaduhlost Zaduhlo žito se spravi v plavnik ali Poraba breje kobile, kot vprežna žival naj bode čeber in se nalije toliko vroče vode roti koncu njenega stanja previdna, posebno naj breja ;obila ne vleče velike teže navzgor, še manje pa azajdržati pri vožnji navzdol " Ko se je vroča voda ohladila > da stoji nad žitom sme spravi na solnce, da se posuši 1 odcedi se in žito se to zadnje in pa vsaka lečenje nazaj, zamore postati vzrok, da kobila zvrže ^ - Ji j • "i r ravnanji mogoče je brejo kobilo do šti najst m celo osem dni, predno stoi ibiti tem za lahko delo > Nasprotno pa mnogo konjerejcev naredi napako da puste svojo brejo kobilo preveč v hlevu stati )v jo s preveliko skrbljivostjo pred vsako nezgodo irujejo. Pri tacem ravnanji postane žival preobčutljiva ir bolj podvržena ------M • — - J Razpis državne štipendije za obiskovanje c. ki zdravniškega zavoda na Dunaji živino Krmenje naj bode dobi kobila močno debelila marsikaterim boleznim Vsled odloka vis iz dne 20. maja pa zopet ne tako, da bi pisani odbor c. kr. kmetijskega ministerstva št. 6742/856 pooblaščen je pod- ku Menjava krme naj ne bode poma, ampak polagoma naj se preide od ene krme Snnwl" i rwvi» razpisati državno štipendijo v zneski 300 gold. za Kranjca, ki se namerava učiti živino v ugl Ako telje vzeti zelenjavo krmimo j ne smemo nikdar i nam. Zaduhlo mesajmo jo s travo ali pa z dobrim zdravništva na c. ki Dunaji. Prosilci za to zivinozdravniškem zavodu na pi ali iz preplavljenih senožet ikošenega sena in slame ne smemo nikdar krmiti _ . i i državno štipendijo, ki so rojeni Kranjci, naj dokažejo, da so z dobrim vspehom dovršili vsaj šesti gimnazijski ali realčni razred ter da so Breja kobila naj ima dovolj sveže pitne vode*in zmo™1 ?}°yenskega in nemškega jezika pačna je misel, da breja kobila sme dobiti le obstano z otrobmi (posevkami) pomešano vodo. Hlev naj bode topel, pa tudi ne vroč in zaduhel zivmozdravniški tečaj, kateri traja tri leta vstopiti je 1. oktobra Nemški pisane prošnje na vis. c. kr > ----- —j ~^^/t* mm ne viuu in zaaunei • . , * . j.-----^^ . »u ez slabega zraku. Posebno varovati nam je kobilo n}mister^vo, katerim naj je priložen rojstni list ed prepihom, zato jo je postaviti v hlevu v — spnčalo, oddati je najpozneje do 1. a v zava ran prostor ali kot. Najboljši prostor za brejo" ko-o v hlev je posebni oboj, v katerem se zamore ko- a prosto pregibati in koder je varna pred druzimi sko spričalo, oddati je najpozneje do podpisanemu odboru kmetijsko in šol- avgust Glav Da se kobili ne spodrzne ? zabraniti je z za nji stno nasteljo Pred vsem pa te in sploh skrbno ma mora biti posebno previdno, zlasti pod trebuhom vimena, koder je zelo občutljiva. Vsako nanje je opustiti, in pri peljavi odbor v Ljublj c. r. kmetijske družbe 18. junija 1886. abi breja kobila skrbno snaženje ^ -avnanje z njo. Snažena in stri . Fr. Seunig podpredsednik. Gustav Pire tajnik. v bližini nenje in surovo Jilev in iz hleva je pri vratih paziti peti Breje kobile da se kaj ne ki se ne dado rade kovati, je azmere m ac ne učiuu rau jše ne kovane pustiti, če to pripuste pita. Ako se konjerejec ravna po tem navodu, potem ;ovo kobila pravilno stori zdravega žebeta. Zemljepisni in narodopisni obrazi Nabral Fr. Jarosl 32 7? Allg. Zeitg. fiir die Land und Forstwirthe Mar enim e Zadnje obrežje italijansko je na zelo slabem glas Gospodarske izkušnje. Kako odvzeti zaduhlemu žitu zoper n duh in to zaradi posameznih nezdravih kraj so močvirje med Rimom in Napoljem skanske te hočemo m mogrede pogledati Taki kraj pa maremme to Pizo imamo uže za Posebno letos )renehoma bilo n ali plesnjivc i in tudi koru malo zračen iviti to s tem je deževje v nekaterih krajih dimo pizanske zagorele kmete J ko ima nekatero žito duh po zaduhle Bati se je posebno to pri prosu rodovitna kraj eboj, in pred nami se razgrinja Več ur se uže vozimo , na polju vi- delavni obleki. Ta obleka je čisto priprosta, dolga bela srajca s kratkima roka- 'Če če se je vlažno spravilo v hram ? ? je še malo zaduhlo, moremo po- nato drevj voma, to je vse. Vasi so čedalje bolj redke in man tudi obdelane zemlje je čedalje manj. Vidi se samo st ? j o žito ter da ga prav natanko da prav pogostoma premetavamo rmovje, divja trta, divja oljka, probkov aztegnemo in za nizko, gosto travo hrast in divja kriv.enčasta smokva pa lepe tratine z 201 Na trdi gladki cesti srečujemo dolge vrste ogljarjev. gumni italijanski prirodoslovec Brocchi. Septembra mena konjih iu mulah, seca je šel v neko cerkev, okolo katere se vleže po- m* m • It 1 -l t * t ^ « m V _ _ - _____. vozijo, nego prenašajo Oglja tu ne Eden poganjač ima navadno po obloženih. Nogi ima obviti s kamašnjami, da ga gad ne konj ali mul dobro sebno huda kužuina. Štiri noči je prebil v omenjeni uže obolel Brocchi, in mlad kre- cerkvi. Petega dne je more v živo pičiti. Na glavi mu stoji visok šilast klo- pek možak, ki je šel ž njim, obolel je koj prvo noč. rudeče-zagorel težek plašč. Kdor dalj časa prebiva v takem zakuženem kraju, dobi buk in čez rame mu sa- Nekaka groza spreletava potnika, kedar v tej divj moti srečuje take črne možake. Ti kraji pa so tudi bledorumeno trebuh kožo, lica mu vpadejo, oči ima motne, zelo nezdravi zaradi »malarij to je nezdrave sape se mu napne, in nogi se mu vlečeta pri hoji. Drugačni pa so sosedje po bližnjih gorah, zdravi Lesa po teh krajih ne sekajo o pravem času in za na- so, čvrsti, okretni in veseli. In ti ubožni ijadie vendar vadne potrebe, ampak zažgo cel kos gozda ne glede na na spomlad zapuščajo svoje zdravo, gorsko duiuovje, ter lepoto in vrednost njegovo. Požgani prostor na to brzo lezejo doli v maremme orat in sejat. Po sto plugov preorjo in posejejo. Prvi dve leti pridelajo jako veliko vidiš, vsakega s tremi ali štirimi močnimi voli ali bi- # 1 V • i Vil* # 11 i * •• ^ 1 * cr • in lep pšenice, potem čedalj m nj » naposled opuste oranje, in svet se zopet zaraste z grmovjem in mladim voli, ki orjo eno samo njivo, dolgo skoro eno nemško miljo. Delo se splača prav dobro, ki bi zdravje in živ- lesom, izmed katerega gledajo poedina poluožgana debla, ljenje ne viselo na niti. Kmalu se pokaže mlada setev kakor črni strahovi, Čudni so na pogled probkovi hrasti, v vsi bujnosti, in ob žetvi zopet prilete okolični gor- s katerih na tri leta skorjo odero. Odrta debla so kr- janci, da pred ko pred pokose in pospravijo. Kakor vavorudeča in po njih se ovija divja vinska trta sicer bujno rodi, ali le drobno grozdj j ki udaril, naenkrat je vse živo ljudi, in, kakor gori po- gledal, uže je vse golo po njivah. Po svetu je malo Tudi žival smo dobili na spregled. Videli smo ru- tolikih in takih nasprotij, kakor na teh močvirjih itali- jave ovce, črne, skoro golokožne prašiče, pa govedo konje. Todi se pase od oktobra do junija, potem jo ženo janskih. Se manj boječ je pastir. Na zimo žene črede z v gore. Edini bivoli ostanejo v maremmah, ter se prav gora v nižave, na spomlad zopet nazaj v gore. Ta divji, dobro počutijo v teh vročih in vlažnih jim je prevroče, gazijo do vratu v močvirj nah. Kedar toda gostoljubni pastir je vedno na konju s kopjem v e, in objedajo žilavi roki. Bistro strelja z očmi po vsi okolici, po ka-sveže morske niti. Bivoli so jako veliki, podobni naši teri pase, in do malega vse opazi. Gorje upornemu biku govedi: vratu so osmučenega glav široke, z navzdol ali preširnemu žebcu, če sta napravila zmešnjavo v čedi! obrnjenima kratkima rogovoma. Dlako imajo črnoru- Pastir se zaleti z železno ošiljenim kopjem va-nj, in koj se pocedi kri po njem. Nemirneža to zaboli in skeli, in pohlevno gre, kamor mu pastir pokaže. Nam so se javo, po vratu in po glavi so kodravi, pogleda so pri huljenega in hudobnega. Nevarni so pešcu, a pred kon jikom koj pobegnejo. Ukroteni so jako pripravni za čudni videli ti pastirji v kosmatih hlačah in telovnikih vprego. Iz mleka delajo sirarji okusen sir, ki se ga iz surove kozlovine, a še bolj so se oni čudili nam in veliko povžije in vzlasti v Rimu. Ta žival je doma v lepi vpregi naši. Na primernih mestih imajo iz slame Afriki. Longobardski kralj Agilul je njo in divj konj pripeljal na Italijansko, kjer se je potem jako pomno žila zmašene kočice, v katere zahajajo ob nalivih. Storilo se je tako rekoč vse, da se ti jako ro- Tudi volkovi se klatijo po močvirjih, in preže dovitni obrežni kosovi oteli in iz novega naselili. na črede maremmah smo toraj Veliki vojvod toskanski Leopold I. je privabil mnogo de- onih nekaj suhih nekaj lavnih ljudi v te kraje, kjer je menil, da redno obdelo- Obetal amočvirjenih ravninah zemlje italijanske, po katerih vanje zemlje bode najpreje odpravilo kužnino, gospodari zavratna malarija. Vse dosedaj ni še mogla je ljudem velikih plačil in oproščenje vseh davkov. Prišli človeška moč pregnati te okrutnice, ter v last vzeti so naseljenci iz Rimskega, tudi z Nemškega, ali kmalu njene jako rodovitne zemlje. Pa kako, da so ti obrežni so pomrli. Na to so začeli zemljo izsuševati, Ambrone kosovi tako zamočvirjeni? žili Tukaj koder smo se mi vo- t L LdrVU ^aiUUVjViijCUl i XU.aaj, auuvi omu ov XJLIJ. nagaja najhuje potok Ombrone. Izvira visoko v so stisnili v jezova, skozi močvirje so potegnili vodo-toče, in napeljali va-nje prst donašajočo vodo. Tudi so gorah z veliko silo se pridrvi v nižave noseč po en poskušali ustaviti vdiranje morske vode, toda vse du funt prsti na vsakih pet funtov vode. Prst to pušča ob sedaj se še ni posrečilo zatreti strupenega izparivanja izlivu svojem. Vsled tega voda v svojem teku zastaja, Upajo pa, da polagoma se bode vendar le obneslo ko- struga se bolj bolj zakiduje, tako se nareja močvirj likor toliko. v katero vhaja tudi morje, kedar je vihar buri. Voda morska se ne more brzo odtekati, vzlasti še zato ne, ker morje nareja zasipine ob obrežju, za katerimi voda lahko zaostaja. tej oblodi morske in potočne vode Politične stvari. bujno gojiti vspevajo nekatere rastline, in ko naredi se tak smrad, da skoro vs( o letu začno pomrje, a me- v Se talov se prime rija nekaj smrti bavarskega kralja. Ta stoječa voda je največ kriva, da je ta nekdaj tako cvetoča in z mesti posejana pokraj stoletij grozna pustara, s katere se morajo Na bregu Starenberškega jezera sledijo se stopinje uže več kraljeve in Guddenove, enako se sledijo stopinje tudi umakniti še na dnu vode do onega mesta, kjer je bil boj med ondotni stanovniki navadno junija meseca ? a včasih tudi obema in kjer blizo sta se potem našli trupli utop popreje, da jih kužuina ne pob Pregovor veli: Pojdi ljencev. To in pa sledovi na truplih utopljencev je pa v maremme, v enem letu obogatiš ali V LLi alC lil lil C, V DUOUl IVJlU uuu^aiiOj uu IA.UV W |jvm. ---- - > lota umrješ". Dobro plačujejo delavce, ki prihajajo z dogodbo. VUAJL. j, L. v J KA.J. -J--' • --f—--~--- * I------MT-J---- «/ i pa uže ob pol tudi vse, iz česar se da sklepati na ono skrivnostno Apenin žito kosit, toda delavec nese z navadno tudi trdovratno mrzlico do;no\ dobrim plačilom Ljudje, ki so pokojnega kralja bolj natanko po- a če slabo- znali, se bolj nagibajo mnenji, da je kralj najprej ten, pobere ga kužnina uže v ravnini. Povpraševali smo » kako deluje malarija, in povedali so nam to-le Naj nenadoma mahnil po svojem spremljevalcu z namenom, omamiti ga, potem pa preplavati jezero in se podati v preje začne mraz tresti človeka, potem pritisne navadna prostost med ljudstvo. Na to kaže udarec, katerega ima ter se vleže hudo na vra truplo Guddenovo na čelu,, na to kaže tudi okolščina mrzlica, včasih tudi opasna nico in na jetra u Povedali so nam kaj je kusil po- da je kralj slekel obe suknji, na kar bi mu še misliti 205 ne bilo ako se bil otel utopiti in ne preplavati plitvega jezera, da bi se rešil med ljudstvo, katerega je bilo binkoštno nedeljo večer prav mnogo v bližini Sta Deželni zbor imel je posvetovanj o teh vprašanjih renberškega jezera Zdravnik moral je po vsi svoji prestolu pa za sedaj sprejel je samo predloge zarad vladarstva ne da bi rešil dokonečno vprašanje zarad nasledstva na dolžnosti varovati kralja, misleč, da se hoče vtopiti skušal mu to zabraniti nesrečno smrt j je pri boju v vodi našla sta oba Videti je, da se bo začasno pustilo tudi liberalno divjal Se ve, da je mnenje, da je kralj v napadu besnosti ministerstvo z Lužo m in sd prestroji v novo še le prihodnjih volitvah. po naprej v svoj pogin in odstranjevaje zapreke usmrtil svojega zdravnika in pri tem boju sam našel nehote smrt tudi popolnoma opravičeno Med tem, ko je ljudstvo bavarsko pogrebu sprem ljalo svojega kralja, imeli so se ljudski zastopniki pe čati z resnejšim vprašanjem, vprašanjem zarad nasledstva na prestolu, še prej pa z vprašanjem duševnega stanja umrlega in pa novega kralja. Ministerstvo podalo je deželnemu zboru preobilnega iz katerega je Naši dopisi. Dunaja 24. junija. Včeraj izrekel je ministerski predsednik grof Taaffe da je sedanje državnega gradiva segajočega nazaj do leta 1865 bilo razvideti bil več zmožen za vladanj Ogibal se je ljudi bolj da je bil duh kraljev omračen uže koj ta stan postajal hujši od leta do , da kralj ni od začetka in da leta, izrekoma zadnjih 10 let se sme trditi koga svoja vladarska opravila bolj videti ni hotel ni- zbora vsled Najvišjega naročila pretrgano. Zboi^ poslancev imela je svojo zadnjo sejo dne 22. junija : v tej seji sklenila se je carinska tarifa v tretjem branji sprejela se je postava o krajnih železnicah po precej malopomenljivem ugovoru Herbstovem v drugem in tretjim branji in vrh tega rešilo se je še nekej drobiža manje splošne važnosti. Na koncu prve dobe tekočega zasedanja ne bo celo ministrov ne, na zadnje opravljal je vse naPačno ako se na kratko ozremo na njo po posredovanji nadzornika Adresna azprava vlansko jesen pokazala je v vojih konjskih hlevov ali po svojih strežaju Majerju ali obče> da seprejšnji značaj zbornice poslancev bistveno po svojem brivcu. Pa še vseh teh se je rajši ogibal Kosilo je naročal redno za več—12 do 24 oseb pa spremenil. Na desnici kakor na levici pokazalo je več osebnih prememb se , -------------merodajne osebe ostale pa k obedu vsedal se je redno prav sam vsi drugi nro- u u Žr V1?1. ^.čeIa y kro£ih desnice: stare, stori ostali so prazni, kralj pa si je domišljeval da so M™en5art> Groholski, Rieger in Lichtenstein s svojimi obedu vsedal se je redno prav sam drugi pro zasedle sloveče odovinske, zdavnej umrle osebe, s katerimi zaporedoma. Razun tega imel je kralj' bolestno pristaši ostali so v stari zvezi in ako omenjamo se je kralj razgovarjal zrniraj sam po več ur Pi po tem tudi zvezi žalibog ostala tudi pionirja levičarjev": Lienbaher sence takoj dostavim, da sta pri desnički » to za katere je kralj potrosil brezšte zgradbe, ki nimajo skoraj ni- zgradbah, po zidanj vilnih milijonov in kakoršne vrednosti Gotovo je tudi in velikih denarnih zadregah, prizadeval dobiti si kjer koli posojila, da bi mogel še dalje, kakor doslej, šariti ta namen pošiljal je kralj svoje posle na vse strani krogih levice da si je kralj zadnji čas v vednih in Zallinger bistvene žene levice _ veliko-nemškimi naklepi in s svojem pokazale so se večje premembe. Od prejšnjega kluba zdru odcepil se je n e m š k ! k 1 u b s svojimi ojstrejem t< go vorom, vrh tega pa se je pomnožilo število demokra tičnih, protijudovskih preišnja „združena levica najpomenljivejsi pa so koraki Francoskem storj v ta namen na v prihodnje še skrito Ni še pojasnjeno iu morebiti ostane tudi tako da se moi smatrati raztrgano v tri"skupine klub svojo pot hodečih poslancev u sedaj sedanj jeli kralj iskal posojila pri vladi ali pri grofu pariškemu in v koliko bila namene vlado. „nemško-avstrijski in pa demokratični krog, katerih ima vsak svoje edini pa so v nasprotovanja zoper sedajno Glede tega nasprotovanji zoper sedajno vlado pri tem ali onem kot posrednik vdeležena Roth- ^ .nasprotovanja so prejšnim trem skupinam schildova firma v Parizu Govorilo se je, da bi bil kojni kralj za tako posojilo obetal francoski ojske nevdeležbo prav neslj eutraliteto) Bavarske strani pa se kralj imel namen, Bavarsko prodati _ r_____ drugo absolutistično državo. Tudi to znači duševni stan poza slučaj Od druge otovlja, da je rajnki prisvojiti zelo podobni „Coroninovci", katei « A ■ __/ lični od načel niso bistveno raz- nemško-avstrijskega kluba in potem uvrstijo se v klub „Trentino" združeni Tirolski Lahi ki so sicer večinoma konservativni toda glede na > odnih zahtev v nasprotji z vlado bistveno pa večino ne z umrlega kralja. — Naslednik kraljev pa je po tamošnjih postavah uže tudi mnogo let zblaznel mlajši brat kra- Koncem adresne azprave pokazalo se je načelno Ijev, Oton, sedaj 39 let star soglasje med vlado in državno-zborsk č v valo krogih merodajnih v tamošnji politiki protresa se je pomenljivo vprašanje, jeli je mogoče do pre Levica pričela svoj boj s Scharschmid - ovem i 1 . § . % « « * w * w t/ " o " w ^ w * v ^ i • i predlogom, ki je pa prav v malem času atola pustiti zblaznelega in neozdravljivega pretendenta. pravo svojo nevarnost, katera je bila v namenu krogi žele uže enkrat Bavarski dati pravega kralja da bi se ve&na z njim razdejala z zdravim umom sebno v denarnem krog 4 milijonov, vladarj Pomenljivo je to vprašanje pa po Večjih nalog ena, ki so bile rešiti bila je v do oziru, ker kraljevi dohodki znašajo mobranski postavi, skušala je tudi takoj levica vladi pa je izgovorjenih samo nekaj staviti zapreke, toda kmalu nad 200.000 mark. Ako ostane zblazneli brat po imenu tem vprašanji preveč razdvojena se je pokazalo, da je pi kralj morajo se njegovi dohodki nabrati in pripadejo niso bili prav nič nevai zato njeni napadi smrti njegovi bližini sorodnikov, sicer pa bi pripadli kralju dejanskem vladarju vsi kralj temu tudi mogoče z radodarnostj svitom zastopati državo. dohodki in je večjem kraljevim Predlogi o novi pogodbi z Ogersko dali so nas- novo priliko, segati po vprašanjih, s katerim bi bilo moč razdvojiti večino med saboj in pa večino z vlado. 200 Mnogo povoda v to dala je vlada sama ker od leži To žalostna novica iz naše doline časa adresne razprave z večino ni imela skoraj nika koršne dotike« Povoljna prilika podala se je levici pri carini na bo v svarilni izgled, da bolnikov, posebno zmešanih brez gotovega strežnika puščati naj ni Podružnica sv. Cirila in Metoda petrolej, združila je vse svoje moči na vojsko za to prvi občni zbor, ker so pravila potrj imela danes Za predsed konec ie bil, da je pogodba s tem niJia je t/ / - « y • i 1 • učitelj vprašanje pa ... namenom akoravno samo s šestimi glasovi, pičla go or voljen gosp. France Šlibar, odborniki so pa Bergant, častita gospoda Janez Sušnih tovo zelo pičla sprevidila, da šena večina, iz večina tudi katere bo morebiti vlada posebno na srce prira vender pa bila večina, katere pravi pomen in Janez Valpotič; letnikov imamo blizo 30, podpor nikov število pa ni še določeno. Da se je to koristna društvo ustanovilo, gre se zahvaliti g. Valpotiču. Kdor se tedaj bolj prav ceni, ako se malo premisli koliko naše razmere pozna krika in zmagovalnega vpitja bi bilo v leviških krogih " -1 » ve > da med hribi kraj za društva ni zlo ugoden, in se mora še le ljudem pomen društva nastalo in morebiti trajalo celo leto ali še dalj > ako razjasniti, potem se še zapišejo, kar pa tudi bi bili oni zmagali tudi le z m samim glasom Ker bo vladi, mesto odstopivšega stopivšega trgovinskega ministra P i n o t žalibog od- treba ni brez truda. Zdaj" pa mi dovolite še nekaj besedi sprogovoriti od našega bralnega društva, katero bo prihodnje leto desetletnico obhajalo. Predsednik mu je čast. gospod iskati druzega, pokazalo se bo v barvi tega ministi in pa v konečnem postopanji novega naučnega mi Jan Val ptič, denarničar č Janez Sušnik, tajnik nistra, zadnjič v jesenskem letošnjem zasedanji > jeli bo sedajna vlada tudi dalje še mogla vladati bi g. učitelj Miha Bergant, in udov je blizo petdeset. p° _ . a \ ^ 1 Častni ud je Janez Bizj Letnina je gold., kar je prav malo, ker smo naročeni na „No zj i žive zveze z državnozborsko večino vice", ______, „Slovana Slovenca Edinost . „ ----, , n Mir U » » Slov Ako konečno zastopnikov omenjam še delovanja slovenskih Gospodarj u Zvon u Vrtec Dolenjske Novice u ne morem tajiti, da se memo prejšnjega ^a^lU^UlIVU Vj - 11 11LKJ1 VJLLl UC*J1UJLJ Vi.m ^--j---J O " zasedanja slabeje postalo medsobno razmerje poslan- je kupila , ----i »——J— —------ na »Društvo sv. Mohora" in »Matico Slovensko", dalje se ,,Ljudska Rnjižnica" in več kot za 5 gold. cev bistveno zboljšalo, vzajemnost in medsobno raznih knjig knjižnici imamo uže čez 270 knjig slo zaupanje se ni povrnilo. Vender pa so koncem zasedanja storili skupni korak vsi zastopniki Slovencev, kateri konečno zna polagoma peljati v boljši tir. Tega koraka vdeležil seje celo divji štajerski venskih raznega obsega vsakemu udu na razpolaganje na dom pripravljenih. Da se pa pri pičlih dohodkih to vzdrževati more, gre hvala gospodoma duhovnima po močnikoma za brezplačno sobo skoz poslanec za Mariborsko okolico Težka zguba za- ni treba najemnine plačevati Dalj leta, da društvu društvu daruje o dela je skupino slovenskih poslancev s smrtjo zna-čajno odločnega Božidara Raiča, ki sicer novinic v Danico Franc častiti gosp. župnik, „Narod" in „Weltblatt g. Kos v Gorici Šlibar, »Sočo 41 Jurj s i političnem delovanji in mnogokrat preognjevit za borbo v velikih četah, nikdar ni prezrl, kedo je in kedo ni v soglasji z onim kar koristi narodu. Da bi mu bil naslednik njegov vsaj podoben v pušo" g. predsednik in na „Pi,ogača čeni bili. kako je z »Brenceljnom ' smo tudi naro-ne vem: naročeni smo Kakor vidite, smo z berilom dobro preskrblj Vse to sem zato razjasnil, da ne kdo mislil 5 da je značajnosti uže društvo zaspalo ker bolj po tihem delovalo v Bolehanje poslanca Obreze, katero ga je napadlo blagor slovenski. Za pošto se imamo tudi prejšnjemu kakor koncem zasedanja upamo, da kmalu mine ečno, županu zahvaliti, kakor tudi še za več druzih reči &er prestal zelo hudo bolehanje tržaški poslanec Nabergoj. Dela in teškega posla čaka še mnogo naše po-slance za bližnjo prihodnost. — Bog jim daj zdravja, Kmalu po volitvi je prinesel „Slovenec nem dopis se je tej časti letos odpovedal, smo mu morali druzega naslednika izvoliti, kar se je uže meseca aprila zgodilo. moči sloge! Selške doline 20. jun. (Konec.) >5 pa m bil po vsem resničen. Le toliko v odgovor do Še ena reč pisniku, da smo bili skoz vseh 9 let ž njim prav zado kmete pri živinski kupčiji ovira, to je nenaravno raz- volj ako bi se ne bil odpovedal ga bili gotova delj užitni davek ali dac. Ali je to pravično, da od zopet volili. Da je z občinskim premoženjem varčna pri 6 stotih mesa je ravno toliko plačati ravnal, se potem ve, velikega vola treba, kakor od mesa nima. Oni od vola bo toraj dal od 1 funta mesa da, ako gorjanske kravice katera še 2 stota potrebno vrediti bo sedaj po 5 kr. od goldinarja bo prihodnji župan hotei moral doklado zvišati, katera da Druzih dohodkov davka 3/ kr to dele krajcarja, mali kmet od svoje pa občina nima, razun lova JL udi vse natančno v kravice pa 2 krajcarja od funta ali ni to tako velik zapisnik zapisaval, da se bo naslednik lažje ravnal za razloček, da bi se ta reč uže zavoljo pravice mogla pre-narediti? Na to opozarjamo vse tiste družbe in oblasti, katerim jo blagor Kmetijskega stanu v resnici mari. da njim. oziru se ta reč kmalu bolj pravično razdeli iv^JL luaii, u.t* »fc i»i miiju Je še veliko društvo" priredi dne 4. julij Prejšnji kot sedanji sta vrla Slovenca, v vsakem esljiva zastopnika občine Kranja 29. junija Naše »slovensko bralno t na prostornem vrtu Goloba na »Stari pošti" slavnost slovesnega otvo druzih reči, ko bi se imele v prid kmetijstva saj neko- _ liko prenarediti, pa naj bo za danes. Pri priložnosti jenja ob enem godovni spomin slovanskih blagovestniko? kaj več, ker kmetijstvo se bo le zboljšalo, ako se bodo predrugačile tiste reči, ki njegov napredek ajo in sv. Cirila in Metoda Pričela se bode slavnost s sv. mašo dopoludne in več oči tudi več vidi popoludne ob uri se bodo vršile posamezne točke Nek dninar pri nas je bil nevarno bolan in bin- katerih natančni vspored sledi. Pri tej slavnosti sode * _ _ " . . . i^i. 1 1 • * • ___• 1______i * ______1__J____T koštne praznike previden s zakramenti. Stanovala lujejo iz prijaznosti pevsko društvo Lira veteranska sta z materjo v podstrešji neke hišice. Med binkoštnim godba iz Kamnika v polnem številu ponedeljkom in torkom ponoči žena nekoliko zaspi ko Vstop za osobo 20 kraje Pri neugodnem vre bilo bolnika v postelji, vrata pa na ste- menu preloži se slavnost na nedoločeni čas se prebudi, žaj odprta, pomagajo. nika ni mogoče dobiti. Danes 20. junija ga še niso dobili. Govori Zena začne klicati in is&ati; tudi drugi ji Iskali so celo noč in ves drugi dan pa bol obilni udeležbi vabi uljudno db Ljubljane Spominek Turjaškega Zelenkovičs da je imel vročinsko dolezen in j v tisti blaznosti ponoči zašel v vodo ali pa v grmovje > še vedno po glavi roji črnoličnemu Mengerju in pa njegovim ljubljanskim poročevalcem, kakor pisanje kaže nesrečni ptujci v Beli izmed učiteljskih krogov Ti 201 Ljubljani celo v Monakovo pošiljajo svoje javkanj z lažnjivimi popisi ljubljanskih dogodeb one nemške slav- hrvaščine kaj uaučil ____j.; T T.. ~ J__ T U ~ « ,1 ~ A ~ CM i_____• i _ oženjeo in govori tudi češko; brž ko ne se je pač tudi nosti Uradna ,.Laib. Zeitg od zadnje sobote je do SI. kranjska hranilnica je v občnem zboru dne pisune prav dobro stresla za ušesa. — Da bi se pač 10. t. m. dovolila tukajšnjemu zavodu za uboge 2350 gl naučni minister usmilil teh nesrečnežev in jih rešil slo- Za to velikodušno, tukajšnji ubožni zakladi došlo pod venskega zraka ljubljanskega, potem jim iz srca privo- poro podpi ščimo daleč od nas neko čisto nemškega zraka Ijana pa ne bo jokala za njimi Ljub v imenu zavoda za preskrbovanje ubogih Kar zadeva dogodbe slavnosti same pripoveduj javno izreka najtoplejšo zahvalo Mestni magistrat ljubljansk 21 se nam, da se je tisti praznik nek Dunajčan več ur sprehajal z drugimi Nemci v »Zvezdi", ko je pa potem bral poročila dunajskih časnikov, vprašal je radovedno, se je vendar vse godilo. Znanci mu odgovore: vse e godilo v „Zvezdi", kakor ste sami videli. dne junija 1886 upan Grasselli to se To je vskliknil ie: Novičar iz domačih in tujih dežel. bilo pa tudi nemškemu Dunajčanu preveč in , jetzt begreife ich den ganzen Schwin- ugibalo Dunaja. zgodilo se del ich tisst schon eine Salben fiir solche Hetzer Kakor se je uže prej v časnikih je takoj po sklepu državnega zbora: (Zdaj razumem vse sleparstvo, jaz bi uže poznal mazilo sednik bleske 01 trgovinski minister je imenovan in to dosedanj Bacauehem marquis pred . Do za take hujskače!) sedanji vodja ministerstva baron Pussvvald, ki je uže Miriameter. Vsled ukaza c. kr. ministerstva za služil 89 let, je ob enem prestopil v pokoj in je odli notranje reči od 12. junija 1884. 1., 2449 vpeljale so se v vseh uradih civilne in vojne uprave meterskim kovan z velikim križem Franc Jožefovega reda no vem trgovinskem ministru Bacauehemu se ve toliko, da meram in utežem kratice teh pa doslej ni bilo kra- je spreten uradnik, poseben ljublj Taaffej čegar tiče za miriameter. Ker se je pa zdaj splošno sprejela zvesti pristaš bo gotovo tudi; za svoj prihodnji poklic za miriameter kratica Mm in za □ miriameter pa ilfm2, pa se mora še le podučiti in vsaj toliko je gotovo to z ukazom od 13. maja t št. 7069. c. kr. mini deli sterstvo za notranj reči naznanilo c. kr. deželni vladi, ministerstva j da časa ostane še vladanje uradnikov trgovinskega Kres in rešujega telesa praznik, ki sta bila se govorica, da stari vojni minister Bvlandt letos na en dan, delala sta si nekoliko škode. Vreme odstopi in mu postane naslednik sedanji brambovski mi se v zvezo z Henci-Janskijevimi dogodbami na Og bilo pri nas sicer ugodno in procesije so mende po nister grof Welsers_heimb. Vse te govorice devaj vsi deželi kranjski mogle brez ovir prehoditi določena pota in opraviti blagoslove, pa mlajev letos vsaj skem. Ako bi bilo to istinito, in verjetno je — tedaj se t ljubljanski okolici ni bilo videti, mende zato ne, ker stari navadi mlaji stavijo pred „Rešnjim telesom" bo gotovo tudi poveljništvo ogerske vojne izročilo dru po gemu poveljniku kresni večer pa se podirajo med vriskanjem Poluradni časniki tem govoricam pa SC jjuniiaju liiou vxit3ivaxijciiii, petjem uuo^/iui/i ocxJLLIv_/ i Letos bi se po tej šegi mlaj tisti večer takih sprememb in vpitjem nasproti samo trdijo, da sedaj še nikakor ni pričakovati moral staviti in podirati in zato jih na mnogo krajih ni bilo. Vreme se še zmiraj ne more zboljšati. Pretekli teden začeli so v ljubljanski okolici s košnjo , ker se Primorsko Trstu pripetila sta se zopet dva slučaja kolere: umrla je 351etna vdova potem, ko so jo prepeljali v dotično bolnico, druga 121etna deklica umrla e na svojem domu; enako se poroča o živinozdravni- otave ne da več odlašati, pa spravilo se je le škem učencu, ki se je s Padove pripeljal v Trst da je prav malo suhe mrve, ker je skoraj vsak dan, zjutraj obolel na poti v železniškem vlaku in je bil dospevši v na večer prišel hud naliv, tako da bila vse su- Trst prepeljan v posebno bolnico, dotični železniški voz šenje uničeno ako seno ni bilo uže naloženo ali pod pa je bil odpet od vlaka in potem desinficiran Tudi streho. deževji bi rav vodeni Tudi drugim poljskim pridelkom dela vedno na Reki pripetila sta se uže dva slučaja kolere škodo, žita polegaj salata hiti v cvet in kar Hrvatska Ban grof Hedervarv fvrnil se je z sedaj suhe gorkote potrebovalo, peša ali pa Budapešta nazaj v Zagreb, pa, kakor se sodi ) ne ravno O novem trgovinskem ministru Bacquekemu pi , rod posebno zadovoljen s svojimi vspehi pri posredovanju v regnikolarni deputaciji. Enako potrti kažejo se drugi uradni krogi in pa vladina stranka deželnega zbora. Ti i* sejo časniki, da se je leta 1847. roail v Tropavi bina njegova da se je v Avstriji naselila koncem minu- gospodje obetali so lega stoletja prišedša s Flandrije. Minister je tedaj še deputaciji vse, kar zahteva Hrvatska brez boja > da dosežejo v regnokolarni sedaj 39 let star svoj študije dovršil v Terezijanski pa je ogerske polovice deputacija predložila protinuncij v katerem se Ogri sicer ne spuščajo v nadrobnosti v akademiji z odlikovanjem, leta 1869., tedaj 22 let star , ...------ o^ ^ , uuu.^u^,,, v vstopil je v državno službo, je deloval kot začetnik pri katerem pa v obče ugovarjajo temu, kar je hrvatska deželnih sodnijah dunajski in linški, potem prestopil je deputacija zahtevala glede državnopravne pogodbe med naučno ministerstvo Kjer vodil predsedniško pi- deželama sarno v letih 1871. do 1873 politični upravi presto Ogerska. Državni zbor sklenjen je s posebnim pivši služil je pri namestuištvih v Brnu, v Pragi in pri kraljevim razpisom, v katerem je zbor k novemu zase-različnih okrajnih glavarstvih česko-moravskih dežel, danju sklican na 18. dan meseca septembra. Leta 1876. do 1878 j e okrajni gl v Tečenu Bavarska. Leta 1878. do 1882. služil je Bacquehem kot vodj pred Deželni zbor odobril je v javni seji in v navzočnosti princev kraljevih predlo rr o komisije o sedaiške pisarne v Saraj Leta 1881. bil je ime- vladarstvu kneza Luitpolda. Poročevalec komisije oovan za svetovalca deželne vlade v Celovcu, toda vsled navedel je več uže iz prejšnjih naznanil poznanih do-prošinj vojvoda wlirtemberškega te službe ni nastopil, kazov o blaznosti • umrlega kralja in enako o blaznosti ampak je tam ostal do leta 1882., ko je bil imenovan in neozdravljivosti njegovega postavnega naslednika. namestniškeg ko svetovalca v Lincu je bil le princa Otona. malo časa, ker je bil po smrti deželnega predsednika Po sprejetem tem predlogu v soboto je princ vladar Stummerja imenovan za vodja predsednika deželne vlade šleske kmalu po tem pa za v smislu §. 16 naslova II. tamošnje ustave v ponedeljek Bacouehem ne- prisegel tam zaukazano prisego. 208 Francoska Tud senat (gosposka zbornica) je skupno z ljudstvom v sreSi in trpljenji njgovo francoski pritrdil je z malo večino gla postavi po ter velikost in blagostanje ustanovila Upajo da kateri se ima pretendentom prepovedati bivanj cosl"'1! f1eh veliko štev Ta izid omogočil se je po tem da se fran- Francoska pozabila srečno in mirno vladanje mojega prededa kakor tudi bližnje nam dneve ko sta brat in lo postavi torjev zdrž^o glasovanj asprotnih republikanskih sena- pa stric moj, potem ko sta se borila pod zastavo tem sklepom storža je po prepričanj večine iz kušen^b politikov republika velik korak proti lastnemu Kot re^na pretendenta moreta se smatrati samo Outl. francosko, — lojalno stopila v vrsto njene hrabre vojne Pri teh računih se bodo zmotili' Po skušnjah izučena Francoska ne bo prezrla ne uzrokov in ne pouzročnikov onega zla. pod katerim grof Pariški in oziroma Viktor Napoleon trpi Francoska bo spregledala da tukaj more po Ne fa ne oni se do sedaj ni utikal v vladine za- magati sama monarhij ona CUtV l/LUVCAJ UiVi V ki se po svojem načelu deve, nobeden njih ni štor1 najmanjšega koraka, doseči strinja ^ zgodovinskim poroč^om, po svoji napravi svoj namen zasesti prestol francoski Vse kar se novošegnim časom more grofu Pariškemu dosedaj očitati, oziroma v zaslugo šteti, je to Uiu A-VPi , v * « w -------~ — da je pri zadnjih državno-zborskih sem jaz Samo o dna monarhija, katere zastopnik zamore nemirneže ki so nevarni miru dežele Slugo Sieil, ,16 10, ua je z,auuj.' sem do sedaj tukaj e bil pre- bili so prenapolnjeni Popoludne tistega dne stopil postavo. Da bi me odtrgali domovini, izbrali so si trenutek ko sem se vrnil, srečen da sem med francosko in pri Victoria na odpeljal Angleško se je s Treporta na brodu kamor je dospel še tisti dan brod zapustivši v Doveru, Brezštevilno ljudstvo pozdravljalo je princa s klici jateljskim narodom sklenil novo zvezo živijo kralj živila domoviua, in enako živahno bil 3V 2 Ko me izganjajo, maščujejo se nad menoj zarad pozdravljen na angleški zem ji. Grofa Pariškega spremljala je njeg< vro;la nazaj v Eu miljonov glasov, kateri so dne 4. oktobra obsodili soproga napake repubbke prizadevaj se ostrašiti one, ki tera se je pa takoj bolr hčerk jo (repubMko) dan za dnevom zapuščajo Princ ostane nekaj dni v Doveru , da si napravi neka m preganj ajo m on arhič načelo načrta ) kako in kaj pa za sedaj se ne misl nikjer 1 izročeno mi po onih, ki so je znali najblagejšim načinom ohraniti. Francosko hočejo ločiti od načelnika one slavepolne rodbine, katera je deželo v teku devetih stoletij vodila pri delu svoje narodne edinosti in ka- stalno naseliti Stari Napoleon podal se je v svojo poletno hišo v Švici, princ Viktor Napoleon pa v Bra selj. — Tucli princa Vfktora Napoleona spremila je -odhodu množica pristašev na kolodvor. 1 c" 1 i Koncem prvega polletja uljudno vabimo k naročbi vNovic brez druzega i poročila kakor da bodo „Novice" iad; v prihodnje prinašale zanimivega, podučnega in novega, kar spada v njih delokrog odkar zhajajo. V političnih vprašanjih hodile bodo pa enako 1 .------- * —- ---- dom ' dno svojo staro pot n se neornahljivo držale starega našega gesla: za vero cesarja Pri tej priliki izrekamo tudi vsem p. t. gospodom dopisovalcem in sploh prijateljem „Novic najgorkejo zahvalo in jih prosimo tudi še daljne prijazne podpore Naročnina ..Novciam" ostane stara in veljajo z ^Oglasnikom vred po pošti prejemane za celo leto gld 60 kr . zapol leta gld 40 kr., za četrt leta glcl 30 v tiskarni >1 *» ? f »* n za Udje c kmetijske družbe dobivajo za 1 , j ,, & ?? 1» LOi J? ' 9 Novice" na leto za en gold. ceneje. 11 Za prinašanje na dom v Ljubljani po 40^kr Naročnina naj se tiskarne v Ljubljani po najcenejši poti poštnih na leto vec nakaznic pošilja pod naslovom Blasnikove Vredništvo in opravništvo ,,Novic h Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani