'MESSENGER" GLASILO SLOVENSKIH DRUŠTEV V AVSTRALIJI
LETNIK XXII, ŠTEV. 7
Registered for posting as a periodical — Category "B'
JULY 1977
OBVESTILO SLOVENSKEGA DRUŠTVA SYDNEY
Miss Slovenija 1977
Na sliki je gdč. Helena Čampelj, ki je 11. junija v Elthamu bila izbrana za "Mis Slovenija 1977"
MAR IZ VSEMIRTA?
Članom,
Predsednik SDS, g. Vinko Ovijač sporoča vsem članom veselo novico, da so končno "zagledali luč sveta" načrti našega slovenskega doma, ki so bili odobreni S.P.A. 9. maja, 1977. Na ta dogodek smo čakali polnih 17 mesecev, po kdo ve čigavi krivdi, ali tudi namernem nagajanju oz. površnosti. Zdaj z gradnjo lahko brez strahu nadaljujemo! Tega je seveda predvsem zelo vesel naš arhitekt g. Jože JEŽ, kateremu se na tem mestu iskreno zahvaljujemo za vso požrtvovalnost in poti, ki jih je opravil v zvezi s tem.
Gospod Ovijač tudi obvešča SDS, da je v banki vložena društvena prošnja za posojilo 70.000 dolarjev. Manager naše banke si je z načrti v roki ogledal našo zemljo in dom osebno, ter izrazil prepričanje, da ne vidi ovir, ki bi nam posojilo onemogočile. S tem denarjem sedanji odbor upa, da bi dokončno dogradili dom, ki bi začel kot slovenska restavracija in kulturni center redno obratovati.
Letos je bilo v zgradbo v Horsley Parku vloženega nič manj kot 23.000 dolarjev, od tega 15.000 dolarjev iz naših lastnih dohodkov, ostalo pa iz darov Članov in delno iz bančnega posojila. Predvsem je treba povdariti, da toliko denarja iz lastnega dohodka še nikoli nismo vložili v zgradbo, ka-
kor letos, za kar se je treba zahvaliti odboru, za vestno poslovanje.
Kdor le vsake kvatre enkrat pokuka v Horsley Parku bo gotovo vesel novice, da smo 22. maja končno le dočakali otvoritev toaletnih prostorov. Kako veselo je šlo od ust do ust; "Stranišča bomo imeli!", da ni bil onič čudnega, da je na dan otvoritve bila kar zasedana dvorana gostov. Posebno veselje so imele deklice tja do desetega leta, ki šele odkrivajo čudovite skrivnosti kozmetike, ki so se kot roj čebelic zbrale v toaletah pred ogledali, ter lišpale ena drugo, ter seveda čebljale, da je to res nekaj "beautiful". Kako naravno prisrčni znajo biti otroci!
Odbor tudi obvešča cenjene člane, da je po zmerni ceni (120Ò dolarjev) našlo ponudnika lesa za notranjo oblogo vseh sten v dvorano. Cena je zelo ugodna in bi nam vsem bilo žal, če bi ponudbe ne iskoristili, čeravno stojimo pred vprašanjem: kje dobiti denar (ves razpoložljivi denar smo vložili v stranišča). ALI LAHKO TI KAKO POMAGAŠ? Posodiš ali daruješ v ta namen? Razmisli in ne odlašaj predolgo!
Bliža se konec finančnega leta, kakor tudi naš letni občni zbor. Zatorej vas opozarjamo na obveznost poravnave članarine, ki letos znaša 15 dolarjev za vsakega člana.
Ob Leigh Creek (Sotuh Australia) sta bila najdena dva, recimo letečima krožnikoma podobna, objekta. Pravzaprav, vendar eden izmed njih je razbit. Objekta sta enaka do potankosti, enake mere 1.40 v diametru ter 46 cm visoka. Če bi sestavili še tretji, razbiti objekt, bi vsekakor namerili prav enako dimenzijo. Zanimivo je tudi, da sta objekta dovršeno okrogle oblike.
Mr. Mac Lawrie, znanstvenik, je nekako zaprepaščen nad najdbo, posebno še, ker zapaža znake rjevine na obodjih teh objektov. Po vsej raziskovalni verjetnosti naj bi bili ti objekti stari nad miljon let.
Tajenstveni objekti so bili najdeni v odprtem jašku starega premogovnika, le nekaj malega pod naravno površino zemeljske skorje.
Lokalni prebivalci so najprej mislili, da se gre za naravne fosilirane morske školjke, kar pa je znanstvenik Mac Lawrie zavrnil.
Shirley Kemp, avstralska predstavnica "Flying Saucer Research" meni, da se pri tem gre za najdbo stoletja. Da so ti objekti nič drugega kot "znan-
S	Published by: •
Slovenian Association, Melbourne P.O. Box 185 — Eltham, Vic., 3095 Address for Sydney: Slovenian Association, Sydney P.O. Box 93, Fairfield, NSW, 2165 Telephone: Melbourne: 459 8860 Editor: Marijan Peršič Set up and printed by: Polyprint Pty. Ltd. Price — cena: 30c
Annual subscription — letno:
$4.00
stveni poiskusi, prispeli iz Vesolja, za raziskavo našega planeta".
Kaj pa o teh objektih mislijo prvotni prebivalci Avstralije — Aboriginali? Njihova folklora povezuje te objekte z mističnim povdarkom na znanstvene, njim nepoznane podvige iz dobe Belcev za najdbo premoga. Vendar Aboriginali in njihova mistika o teh objektih, so različni, saj trdijo, da so ti objekti padli z Vesolja pred tisoči leti na zapuščeno področje starega premogovnika; ko je le-ta gorel v čudežnih plamenih.
Nekateri drugi znanstveniki trdijo, da je bilo to področje obžgano ob priliki, seve predzgodovinski, ko je me-teorit padel na to področje.
Če tehtamo mnenje enih in drugih, ostajamo kljub temu zmedeni.
Vendar folklora Aboriginalov pravi, da so ti objekti na Zemljo padli iz Nebes; za njihov pristanek prav tamkaj pa so mistični ljudje z ognjem signalizirali v Nebesa, kje naj ti objekti pristanejo.
Morda nam bodo znanstveniki z analizo materije objektov še kaj poročali!
VABILO
vsem članom Slovenskega Društva Melbourne na
23. REDNO LETNO SKUPŠČINO
ki se bo vršila v NEDELJO, dne 21. AVGUSTA 1977, v prostorih doma v Eltham, ob 2.00 popoldne
DNEVNI RED SKUPŠČINE:
1.	Otvoritev skupščine (Predsednik SDM).
2.	Ugotovitev sklepčnosti, izvolitev vodja skupščine in zapisnikarja.
3.	Čitanje in potrditev zapisnika 22. skupščine.
4.	Poročila odbornikov.
Odmor 15 minut.
5.	Izvolitev novega odbora.
6.	Enominutni molk za preminule rojake.
7.	Zahvala staremu odboru.
8.	Slučajnosti.
ZAKUSKA.
Samo finančni in častni člani društva imajo po pravilih vstop na skupščino, volit in bit voljeni.
Finančni član je vsakdo, ki je plačal letno članarino za tekoče leto, najmanj 14 dni pred letno skupščino.
Kandidatne liste in predlogi morajo biti predloženi odboru najkasneje do 7. avgusta na naš naslov. Za kandidaturo vas morata predlagati najmanje dva redna člana SDM.
P. MANDELJ, Tajnik
/
Še o Majniški deklaraciji Naši na otoku jabolk
Vkljub vsemu ni bilo tako hudo, da bi morali "tarnati" in govoriti o "polmraku" kar se tiče, povdarjam, predvojne Jugoslavije. Ne smemo zapreti oči pred dejstvom, da je Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (od leta 1929 naprej imenovana Kraljevina Jugoslavija) nudila nacionalno zaščito vsem Slovencem brez razlike, kakor je to v veliko lepših besedah pokojni škof Dr. Rožman izjavil voditelju koroških Slovencev Dr. Tisch-Ier-ju. V predvojni Jugoslaviji je našlo zatočišče in nacionalno zaščito nič manj kot 70.000 naših primorskih rojakov, da so se rešili fašističnega jarma. Ne zagovarjam centralizma in ga nikdar nisem zagovarjal, a vendar moram objektivno priznati, da tudi v centralistično urejeni Jugoslaviji nismo Slovenci nikoli bili državljani drugega reda ali zapostavljeni, kakor se to na žalost med nami večkrat govori in tudi "rado" sliši. Dejstvo je, da smo Slovenci bili gospodarji na svojem ozemlju. Imeli smo svojega guvernerja (bana), svojo univerzo, svojega šefa davkarja, svojega šefa železniške direkcije, svojega šefa poštne direkcije in svojega komandanta žan-darmarije in svojega šefa policije. Pa tudi sam centralizem je imel nekaj dobrih strani. Tako smo Slovenci imeli v Beogradu predsednika Državnega Sveta Dr. Sagadina; načelnika Dr. Avgusta Pavletiča v Ministrstvu za trgovino in industrijo, ki je bil avtor najbolj naprednega obrtnega zakona v Evropi; imeli smo načelnika carinskega oddelka Dr. Šmid-a, pozneje Dr. Pavliča; v Ministrstvu za notranje zadeve smo imeli dva načelnika Andrej-ko in Keršovana. Glavni direktor Pri-zada je bil Dr. Ciril Nemec. A Slovenec Gregorič je bil generalni tajnik mogočne Zveze Industrijcev cele Jugoslavije. Imeli smo v Beogradu tri slovenske odvetnike: Dr. Ave Marijo Čok-a, predsednika Zveze Primorskih Slovencev; Dr. Vigel-e, rojen na Koroškem in Dr. Olipa, rodom z Bleda. V Beogradu je bilo pred drugo vojno nič manj kot 28.000 Slovencev, tako da je bil Beograd po številu Slovencev tretje največje slovensko mesto, to je takoj za Ljubljano in Mariborom. Kot član finančnega odbora v parlamentu sem vsako leto najmanj 5 do 6 mesecev preživel v Beogradu in ne samo jaz ampak vsi Slovenci, ki sem jih poznal in teh je bilo lepo število, smo se v Beogradu počutili kot doma, to je kot Slovenci, ravnopravni državljani brez kakršnegakoli klanjanja komurkoli. In dejstvo je tudi, da je Dr. Anton Korošec, ta velikan na političnem obzorju slovenskega naroda, imel tako velik vpliv v Beogradu, da so včasih Srbi, in to ne brez razloga, nam govorili: "Manjina vlada u ovoj zemlji; Vi Slovenci sa Vašim Korošcem vladate". Tako je v moji navzočnosti
na ves glas vpil Djura Jankovič, bivši minister za gozdove in rudnike, ki je bil leta 1937 moral na zahtevo Dr. Korošca zapustiti vlado. Takih in podobnih primerov bi lahko še več navedel. Tudi kar se tiče samega državnega proračuna (budžeta) in to čisto strogo vzeto, nismo bili zapostavljeni, zlasti če vpoštevamo, da smo procentualno vzeto imeli največje število uradništva, ne samo v Sloveniji, ampak tudi lepo število po vseh ostalih delih države. Na primer: v tarifnem oddelku generalne direkcije državnih železnic v Beogradu so delali domala izključno samo Slovenci. In kdor se le malo razume na gospodarstvo, dobro ve, kako važne so zlasti blagovne transportne tarife za razvoj in napredek industrije in ta istrument smo mi Slovenci imeli ves čas obstoja predvojne Jugoslavije izključno v rokah in to za celo državo.
Sedaj pa pridemo na najvažnejšo stvar, to je kako je izgledala splošna gospodarska bilanca Slovenije, kar je veliko bolj važno kot državni budžet. Več kot 14 let sem bil tajnik Zbornice za Trgovino, Obrt in Industrijo v Ljubljani, katere plenarna zborovanja (seje) so predvojni slovenski časopisi imenovali "Gospodarski Parlament Slovenije". Zato lahko upravičeno rečem, da je bila Slovenija, kar se splošne gospodarske bilance tiče, napram vsem drugim pokrajinam Jugoslavije visoko aktivna. V poslovnih poročilih, ki so jih slovenski podjetniki (obrtniki in industrijci) vsako leto pošiljali Zbornici so neštetokrat povdarjali: "Kaj bi z nami bilo, če ne bi mogli prodajati naših izdelkov na jug".
Jaz sem globoko prepričan, da bo zgodovina potrdila, da je z ustanovitvijo Jugoslavije dne 1. decembra 1918 bila Majniška deklaracija vsaj v bistvu ostvarjena, to je v kolikor se tiče skupne države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Kakršnakoli je ta država bila, treba je vpoštevati, da je obstojala komaj dobrih 20 let, kar je v človeškem a kamoli v življenju države zelo kratka doba. In vendar je šlo polagoma na boljše. V predvojni Jugoslaviji od leta 1934 naprej ni padla nobena teroristična bomba, sovraštva med narodi ni bilo. Sicer pa je bila predvojna Jugoslavija že na potu federalizacije, kar je pokojni kralj Aleksander leta 1934 rekel svojemu prijatelju umetniku Meštroviču. In koncem avgusta leta 1939 (par dni pred izbruhom vojne) je s sporazumom Dragiše Cvetkoviča in Dr. Vladka Ma-čeka bila preureditev v federativno državo že na vidiku.
Do končam: Trdno verujem, da bo prišel čas, ko bo Majniška deklaracija po zamisli nje pobudnikov in podpisnikov v celoti ostvarjena. Bog daj, da bi do tega čimprej prišlo, a prišlo bo!
Dr. J. KOCE
"V petih sekundah se je bilo treba odločiti in v vprašanju je bilo okoli $500.00. Ni bilo lahko, kajti izgubili bi lahko vse kar smo mi do sedaj prihranili. Toda storili smo pravilen korak ni prireditev je bila ena najuspešnejših, kar smo jih Slovenci imeli v Hobartu."
Gospod Peter Slana, sedanji predsednik Slovenskega društva v Hobartu mi je govoril o delovanju naših tamkajšnjih rojakov, ko sem ga v preteklem mesecu obiskal na njegovem prijaznem domu v predmestju Clairmont. Ob ukusnem, doma pripravljenem ja-bolčniku in doma prekajeni šunki se nama je razgovor kar dobro razvezal, in prav nič naju ni motil mrzli veter, ki je z Mt. Wellingtona prinašal led na ceste. Tasmanija je pač skoro kontinent za sebe, kajti s celino jo vežejo le redne letalske zveze in dve redni potniški ladji.
Prav ta oddaljenost od Mainlanda, kot nazivajo ostalo teritorijo Avstralije in s tem od drugih slovenskih skupin po Avstraliji, jim postavlja posebne probleme. Zgoraj navedeno je samo en primer. Na plesu, katerega so pred meseci pripravili v Hobartu bi moral igrati plesni orkester "Velenje" iz Melbourna. Toda prav na ta dan se je pričela tudi stavka na letališčih in edini preostali način privesti orkester v Hobart je bil najeti privatno letalo. Par članov društvenega odbora je moralo prevzeti odgovornost na svoja ramena in tvegati ne samo denarno izgubo nego tudi izgubo zaupanja pri članih društva. Odločili so se za privatno letalo, pripeljali slovenski orkester kot so obljubili in s tem napolnili dvorano.
Tudi maloštevilčnost slovenske skupine v Tasmaniji je vzrok, da se društveno delovanje še ni razvilo do ravni, s katero se lahko pohvalimo po celini. Saj kot mi je rekel g. Slana je v Hobartu in okolici le kakih 20 družin, ki se zanimajo za društveno delo in tako glavno breme pade le na omejeno število oseb, ki že leta sem gledajo, da ta plamenček Slovenstva na tem prelestnem otoku ne ugasne.
Ob prebiranju članka o "Majski deklaraciji" v "Vestniku", avtorja Dr. J. Koceta, se mi je zazdelo, da je srbski emigrantski list "Sloga" zopet med nami, čeprav je preminul že pred dobrimi desetimi leti.
Iz članka namreč veje isti duh in isto opravičenje razmer v strai Jugoslaviji. Prav poseben povdarek pa prida ja vlogi kraljeve rodbine Karadjor-djevič. Člankar: Opravičevanje tisoč in tolikih grehov Karadjordjevičev (eden izmed njih, da Makedoncev sploh niso priznali za narod, marveč za Južne Srbe!), se mi zdi kar nekoliko pretrd oreh ... !
Vem. Za vladavine Karadjordjevičev ste se osebno imel dobro.
Banketi, sprejemi pri Kralju . . .
Priznam tudi to, da se človeka v starejših letih tembolj polasti nostalgija . . . Vendar nostalgija kot taka še nikogar ne opravičuje, da bi nam, manj srečnim v preteklosti, vlekel slamo skozi oči!
Karkoli bi še pripomnil o Kara-djordjevičih, bi bilo vse vnemar. Dobršen del naših bralcev sploh ne ve,
"Do sedaj nimamo mnogo pokazati", je dejal g. Slana, ki je po rodu iz Slovenskih goric na Štajerskem, ima ženko iz Slovenske Koroške in se ponaša s hčerko Sonjo, ki se pripravlja za bolniško sestro in sinčkom Petrom, gimnazijcem. "Naša aktivnost se je izražala predvsem na družabnem polju: zabave in pikniki. Sedaj smo pričeli s slovensko nedeljsko šolo, za katero smo dobili vzpodbudo in knjige preko patra Stanka, ki po kake dvakrat na leto obišče Tasmanske Slovence. Ta nedeljska šola se pa vrši izven okvira našega društva, tako da damo priliko prav vsem, tudi onim, ki niso v društvu, da vpišejo svoje otroke. Zaenkrat je zanimanje zadovoljivo in število učencev raste iz nedelje v nedeljo."
V doglednem času, ko jim bodo prilike dovolile, si bodo tudi Slovenci v Hobartu kupili svojo zemljo, tako da bodo imeli središče, na katerem \>o-do potem osredotočili svoje delovanje. Seveda bo potem ena prvih nalog zgraditi balinišče.
"Na žalost so med nami tudi taki ljudje, ki s preveliko kritiko gledajo na naše delo in namesto, da bi s pozitivnimi nasveti in pomočjo pomagali k našemu skupnemu uspehu le vzbujajo nezaupanje. In to se pri našem številu zelo občuti."
G. Slana napravi vtis energičnega in delavnega možakarja, ki bo verjetno znal vzdržati s svojim odborom, kljub težavam, ki so do neke mere slične onim, ki jih imamo tudi mi v večjih mestih Avstralije, samo, da so še mnogo večje in težko premagljive.
Ni dovolj, da jim mi, rojaki, ki živimo v bolj pogodnejših razmerah želimo uspeh in srečo pri njihovem delu za slovensko skupnost v Tasmaniji. Vprašajmo se tudi, kako in s čem jim lahko preko naših organizacij pomagamo ter jih vzpodbujamo. To je naša dolžnost, saj smo vsi, oni v Tasmaniji in mi tukaj na celini, ene gore list.
M.P.
kdo so bili Karadjordjeviči in kaj so počeli . . . Morda bi si celo mislili, da se razpisujem o nekakšnih turških vpadih. Ironija je namreč hotela, da jih je udarila s turškim priimkom kaj slabega pomena!
Zatorej o ukrepanju in čustvih Karadjordjevičev do Slovencev dovolj!
Takratni spontanosti našega ljudstva pa zares topel pozdrav!
Nimamo mnogo svetinj, zato pa moramo te, ki jih imamo, tembolj ljubosumno čuvati!
K. D. Kodrič
STE PORAVNALI i ČLANARINO? :
ROJAKI ŽELITE PRISTNIH KRANJSKIH, ALI SLOVENSKIH PLANINSKIH KLOBAS IN DOMAČEGA PREKAJENEGA MESA . . .
OBRNITE SE NA SLOVENSKO PODJETJE
JOHN HOJNIK SMALLGOODS
PTY. LTD.
209-215 St. George's Roady North Fitzroy, 3068 Tel. 48 6656 — 48 8757
Postreženi boste v domačem jeziku
Še o Majniški deklaraciji

OB YARRI

NA HRIBU
Ni dolgo od kar sem omenila najmlajšo mladinsko sekcijo "JUNIOR CLUB", ki se je pred kratkim ustanovila in deluje pod okvirom S.D.M.
Sedaj pa vam predstavljam še eno, in sicer športno sekcijo naših mož in očetov, pod imenom "LOVSKA IN RIBIŠKA DRUŽINA", člani so pred kratkim že imeli drugi sestanek na katerem so se dogovorili in deloma organizirali prvi lov, ki bo 23. julija.
Če želite postati član in se udeležiti te športne sekcije, imate še vedno čas. Za informacije pa se obrnite na starešino te družine, Janezu Zemljič, ki vam bo radovoljno pomagal. Namen te športne sekcije je v razvedrilo članom, ki kot izgleda ne izgubljajo prav nič časa.
Zanima me samo kdaj bom lahko omenila o novo ustanovljeni ženski sekciji, morda pod imenom "Čas za razvedrilo" ali podobno, potem pa bomo res imeli za vsakogar nekaj.
Novo ustanovljeni "LOVSKI IN RIBIŠKI DRUŽINI" želimo veliko sreče in poguma. Z lova le prinesite domov kakšnega zajca ali ribico!
"DOMAČE KOLINE" so že od nekdaj popularne, zato smo jih na našem gričku priredili že par krat. In sicer so se letos vršile 9. julija.
Odlična hrana ob takih prireditvah, je vsekakor velik povzdig poleg plesa samega. V jedilnici je bilo na razpolago res veliko dobrot kot so: krvavice, svinjska pečenka, bujta repa, zulca, razni pridevi in druge dobrote. Krvavice so bile odlične, saj so jih naše članice naredile čisto po domače. Bujta repa je neka Štajerska špecijaliteta, in če-
prav sem sama Štajerka moram priznati, da zanj še nisem nikoli slišala. Kaj hočem namreč povedati je, da je bila zelo okusna in je vsakomur dobro teknila. Če si ta dan niste privoščili porcije "bujte repe", vam je lahko žal, sicer pa so bile vse ostale specijalitete ravno tako okusne.
Udeležba je bila zelo velika in je izgledalo da smo vsi kot ena velika družina za čas kolin. V dvorani sami se je ob prijetni glasbi vsak lahko veselo zabaval.
* ^ *
V nedeljo 10. julija smo v Eltham povabili Mr. Geoff Crouch, predsednika za dobrodelne akcije otroške bolnice ali "Royal Children's Hospital", in mu predali ček za zbran denar ob času plesa "Miss Slovenija 1977".
Dekleta, razen Michelle Polh (je v Sloveniji), ki so zbrale ta denar so to popoldan prišle v Eltham oblečene v narodnih nošah. Gdč. Helen Golen-ko, ki je letošnja "Miss dobrodelnosti" je gos. Crouch predala ček v znesku $1.616.70. — Oprostite pri pomoti prej omenjene vsote.
Če ste nato 11. julija poslušali ra-dijo, ste se lahko prepričali da je bil predsednik te akcije zelo navdušen in ponosen na nas, da smo naredili tako dobro delo v pomoč otroški bolnišnici.
* * *
Tiskarski škrat nam malokdaj prizanese, zato nam tudi v zadnji številki Vestnika ni ušel in želimo popraviti, da sta na "VEČER NAŠIH MAMIC" pela v duetu — prikazana na sliki — Franc Prosenik in Helena čampelj in ne A. Žele.
PRESNETA POVPREČJA
Ondan sem v dnevnem časopisju bral, da je povprečen uslužbenec, ali delavec prinesel domov v december-skem četrtletju 186 dolarjev. Ta citirani podatek je bil pa vzet iz Australian Bureau of Statistics. Torej je resničen — a vendar tudi zavajalen!
Primerjalno na povprečje bi torej lahko tudi trdili, da je 80% avstralskih domov zidanih z opeko, 15% je grajenih z zunanje-lesno oblogo, 5% pa je obloženih z azbestos plastmi. Zatorej povprečje bi nam pokazalo, da se v prejšnjem stavku citirani odstotki popolnoma ujemajo z dejanskim povprečjem. Toda glej: vsaka, prav vsaka avstralska hiša še ni 80% grajena z zidaki!
Zatorej, če podatek iz dnevnega časopisja trdi, da je povprečni delavec domov prinesel 186 dolarjev tedensko, je to zelo zavajalen podatek, ki kaj slabo "potrošta" tistega, ki je n.pr. domov prinesel samo 100 dolarjev.
Krivica politike avstralskih plač pa ne sloni na podobnih zavajevalnih statistikah, marveč na občutno preve-
likih razlikah v plačah. Kar pa zadeva podobne statistike, če bi hotele biti zares resnične, bi morale naše plače čimdoločneje kategorizirati. N.pr. toliki odstotek Avstralcev je zaslužilo 100, toliki odstotek 150, toliki odstotek 200, 300, 400, 500 in več dolarjev na teden.
Primer: če je nekdo prinesel domov 500 dolarjev, je s tem znatno dvignil povprečje na škodo tistega, ki je domov prinesel samo 100 dolarjev. Obenem je tudi znatno premaknil kazatelj inflacije.
Vsak človek ima svoje osnovne po-1 trebe: družino, hišo, avtomobil, določeno količino hrane, obleke, zdravstvene higiene ... in vsak človek lahko družbi prispeva bazično samo eno, ali drugo — delovne roke, ali svoj um. Iz tega izhaja, čemu nekomu dajemo toliko, da navkljub razsipništvu vsega ne more porabiti, medtem ko drugemu ne nudimo niti toliko, da bi imel za pokritje svojih minimalnih, skrorn-šnja civilizacija nudila, nja civilizacija nudila.
K.K.
OD VSEPOVSOD
Za izboljševanje javnega prometa
Transportni minister za Viktorijo, Mr. Rafferty, je pred nedavnim napovedal, da bo naslednje leto dovršena nova železniška postaja ob cesti Furlong v St. Albansu.
Istočasno je taisti minister napovedal še naslednje izboljšanje javnega prométa v zapadnem Melbournu.
Revizijo urnika železniških pristajanj in odhajanj na relaciji Melbourne—Melton.
Nov avtobusni terminal v Keilorju za izboljšavo zvez Keilor—E. Keilor— Essendon.
Razširitev že obstoječih avtobusnih zvez Footscray do drugih področjih. Obenem avtobusnega terminala ob footscrayski železniški postaji.
Kočno gradnjo novih standardnih postajališčnih zatočišč pred vremenskimi neprilikami na vsem zapadnem področju Melbourna.
O nadurah
Imeli smo hud sestanek. Kako tudi ne, ko pa smo ugotovili, da število nadur strašno raste. Beseda je dala besedo, govoril je ta, govoril je oni, čas je pa tekel. Sedeli smo tako dolgo, dolgo časa. In končno smo v zapisnik zapisali sila pomemben sklep: število nadur je treba zmanjšati.
Ko smo se vrnili v pisarno, smo se še enkrat sestali. Ker smo tako dolgo sedeli na seji, je delo stalo. In ker ga je treba končati, smo se odločili, da bomo to popoldne vsi delali — nadure.
Si bil na seji?
—	Si bil na seji delavskega sveta?
—	Ne, sem bil na seji sindikalne organizacije. Pa ti, si bil na seji delavske kontrole?
Večletne misli
—	Pri nas bi mnogi tudi zakone radi izdajali v samozaložbi.
—	Tudi zaradi množice besed je včasih tako gosta megla, da se nič ne vidi in lahko pride do karambola.
—	Marsikje mečejo državo skozi vrata ven in jo skozi okno vlečejo nazaj noter.
—	V delegatskem sistemu ne bi smelo biti gnosmernih cest.
—	Naš denar bi morali kovati iz lažje kovine, da ne bi tako hitro padal.
—	Človeške besede so marsikdaj najteže prebavljiva hrana.
—	Bil je res sila človek: imel je več funkcij, ki vsaka zahteva celega človeka.
— Ne sem moral na sejo komisije — Za mnoge vsaka nova USTANO-za dobro gospodarjenje.	VA predstavlja le — USTA NOVA.
THE GOOD NEIGHBOUR COUNCIL
The above telegram was sent to:
The Prime Minister of Australia, The Rt. Hon. Malcolm Fraser;
The Treasurer, Mr. Lynch;
The Minister for Immigration and Ethnic Affairs, Mr. MacKellar;
The Minister for Telecommunications, Mr. Robinson;
The Minister for Social Security, Senator Guilfoyle;
The Minister assisting the Prime Minister for the Arts, Mr. Staley;
The State Minister for Immigration and Ethnic Affairs, Mr. Jona.
Kdor koli želi izraziti kakršno koli mnenje o radiju 3ZZ in njegovega obstoja je vabljen. Pišite nam na naslov "Vestnika".
The Good Neighbour Council of Victoria je na naš naslov poslal sledeče obvestilo:
The Editor "Vestnik" Newspaper July 1, 1977	No. 6/7
The Good Neighbour Council of Victoria has today sent the following telegram:
"The Good Neighbour Council of Victoria is opposed to the closure of 3ZZ Stop 3ZZ is a unique instance of multicultural broadcasting reflecting a multicultural Australian society Stop The existence of this station is not made unnecessary because of 3EA Stop A logical development would be that there should be a radio station such as 3ZZ reflecting the needs and interests of a total Australian community . . .
Director, Good Neighbour Souncil of Victoria."
V slučaju prometne nesreče:
se posvetujte z
LAWSON MOTOR BODY REPAIRS
za kvalitetno popravilo Vašega avtomobila DELAMO ZA RAZNE ZAVAROVALNICE
Vprašajte za: DARKO BUTINAR ali: MARIO DELTOSO
Popravljamo in barvamo vsa osebna vozila, tovornjake in avtobuse
15 LAWSON CRESCENT, THOMASTOWN, VIC. 3074
TEL. 460 4102
Ure: 8.30 — 6.00
NOVICE IZ SYDNEYA
OBVESTILA ČLANOM
Spoštovani,
Ob tej priliki Vas bom skušal seznaniti z vsakdanjimi točkami našega dela v odboru in programom zabav za mesec julij.
Zaključeno je finačno leto 76/77 in po neuradnih podatkih mi je znano, da je bilo znatno uspešnejše, kot lani.
Tisti, ki redneje obiščete naš dom, ste opazili, da so naša stranišča že nekaj časa dograjena. Stal» nas so več kot smo planirali, zato smo denarno precej šibki, ob tem času.
Oblasti so nam končno odobrile gradnjo, čeprav smo bili prisiljeni spremeniti načrte tako, da obsegajo le pritličje. Točnejše podatke bomo navedli v društvenem časopisu Vestnik, ki bo sedaj izhajal vsak mesec. Prosimo Vas, da tudi Vi pišete v časopis, ker bo le tako koristil svojemu namenu.
S poravnavo letošnje članarine bo vsak dobil ("bech" — obesek za na ključ z društvenim emblemom), ki bo služil za identifikacijo članov pri vstopninah, ki bo z novim finančnim letom le polovična za člane.
Na mesto g. Franca Mramorja, ki je zaradi osebnih preobremenitev izstopil iz odbora, smo sprejeli g. Ignaca Gjura.
Naprošamo tiste člane, ki so v skupni sklad obljubili denarno pomoč, da se po možnosti čimpreje oddolže. Tisti, ki pa bi Društvu radi pomagali na kak drug način, pa velja, da se že z udeležbo zabav, ali pomoči pri po-
strežbi, pomaga našemu skupnemu namenu.
Deseti LÌètni Bal bomo letos praznovali v prostorih hotela CONCA D'ORO LOUNGE, 269 Belmore Rd., Riverwood, v PETEK 16. SEPTEMBRA, s pričetkom ob 7 uri zvečer. Cena vstopnice je $12.00, vključena pa je bogata večerja. Vstopnice lahko rezervirate pri odbornikih do 10. SEPTEMBRA.
Prešernov Tabor, ki naj bi vseboval odkritje Prečernovega spomenika, smo na žalost morali premestiti zaradi tehničnih ovir.
Letočnje zabave so bile dokaj uspešne, razen zadnjih dveh, ki sta bili zelo pičlo obiskani. Verjetno je k temu pripomogel zimski čas, po drugi strani pa smo Vas slabo obveščavali o programu, za kar pa se oproščamo in se vnadalje priporočamo za boljši obisk zabav v prihodnosti. Odbor se zahvaljuje Briškemu Kvartetu, ki nam bo že tretjič igral brezplačno, za njihovo velikodušnost.
Naš dom, je Vaš dom in le s skupnimi močmi bomo zmogli nalogo, ki smo si jo zadali, da naš dom čimpreje izboljšamo. In naš cilj, naj bo Vaš cilj, za katerega smo trdno prepričani, da ga bomo le s skupnimi močmi dosegli in da naj bi ga dosegli čimpreje.
S slovenskimi pozdravi.
Za odbor Slovenskega Društva Sydney: Pavle Bogataj
ČLANSKI SESTANEK S.D.S.
Na redni seji odbora S.D.S. smo sklenili, da nam je potrebno sklicati članski sestanek, kateri bo 14. avgusta ob 3 h popoldne.
Na sestanku smo namenjeni seznaniti člane z načrti dela v novem finanč-
nem letu, obenem pa pridobiti interes za napredek našega skupnega dela za Dom.
Udeležite se torej vsi in sodelujte v debati.	Za odbor
PAVLE BOGATAJ
NE ZAMUDI ... !
Če si zaveden član Slovenskega Društva Sydney, potem NE ZAMUDI važnega članskega sestanka, ki bo 14. avgusta. Na tem sestanku se bomo z odprto debato o delovanju in problemih našega Društva pripravili na letni občni zbor, ki bo v septembru. Zelo važno je, da se tega sestanka udeležite v čim večjem številu. Po možnosti pridite na sestanek pripravljeni tako, da si že doma po točkah spišete vprašanja, ki vas zanimajo in na sestanku vprašate. Tako bo sestanek ne samo urejeno potekal, pač pa bo tudi zanimiv, kot so zanimive vse debate nasploh, če se ne razvijejo v "flanca-nje" ali celo v prepir.
Torej, ne pozabite na ČLANSKI SESTANEK SDS 14. avgusta 1977. Po debati so vsi člani vabljeni na brezplačno čajanko z domačim pecivom!
KAJ PA MI?
Slovenski klub Triglav iz Sydneya je v nedeljo 10. julija bil organizator prijateljskih balinarskih tekem med nekaterimi jugoslovanskimi klubi. Kaj pa mi, so se upravičeno vprašali ba-linarji Slovenskega društva Sydney, ki niso bili povabljeni k sodelovanju? Pa bi kot Slovenci verjetno MORALI biti povabljeni prvi! Oj, Triglav, kako znaš očinto prezirati, ali pa se morda bojiš, da bi ponovno zmagali in vas pustili na repu. Kakor koli že, zavedajte se, da je šport tista čudovita panoga, ki ne pozna strankarstva in sovraštva. Nasprotno, šport naj bi zbliževal in utrjeval vezi prijateljstva. Vseeno, kadar bo organizator tekmovanja, pa četudi samo prijateljskega SDS, vas bomo povabili, kajti boli, če si takole majčkeno nesramno prezrt. Ali lahko pričakujemo pojasnilo?
DAROVALCI V GRADBENI FOND SLOVENSKEGA DRUŠTVA SYDNEY
Od zadnjega obvestila darov v Vestni-ku, pa do danes so darovali sledeči:
B. MARINIČ F. PODOBNIK F. TOMAŽIČ
$310.— $100.— $100.—
J. POHLEN L. JAMŠEK A. BULOVEC M. SMUK
$100.— $100.— $50.— $30.—
Vsem se prisrčno zahvljujcmo za velikodušnost in se priporočamo! Hvala lepa!
"MAVRICA" VAS VABI NA
VESELO ZABAVO
V HORSLEY PARKU DNE 13. AVGUSTA 1977. IGRALI BODO BREZPLAČNO V KORIST SLOVENSKEGA DRUŠTVA SYDNEY
Drobtinice iz Sydneya
^ 17. junija sta na počitnice v domovino odpotovala odbornika Ivanka in Toni BULOVEC. Če manjkata v odboru tajnica in podpredsednik, verjemite, se to kar pošteno pozna. Upamo, da se kmalu spočita in dobre volje vrneta med nas, seveda z zavihanimi rokami, kakor tudi iskreno upamo, da nas bosta v Sloveniji na iz-seljeniškem pikniku v .Škof j i Loki dostojno zastopala. Srečno pot tja in nazaj, ter vse dobro!
0 24. junija pa so kot upajo za stalno zapustili Sydney, ter se vrnili v domovino Kobalovi, ki jih vsi dobro poznamo, saj je Vinko dolga leta bil vesten odbornik, Adrijana pa marljiva čebelica v društveni kuhinji. Andrejčka pa smo videli na skoro vseh društvenih prireditvah nastopati. Upamo in želimo, draga družini-ca, da si boste na rodni grudi spletli novo, prijetno družinsko gnezdeče, ter na nas, vseeno ne boste pozabili, saj smo skupaj preživeli marsikatero prijetno urico. Še posebej mnogo sreče Andreju v slovenskih šolah! SREČNO!
Q V domovino na prepotreben oddih je odpotoval za nekaj mesecev tudi naš srebrnomašnik, p. Valerijan JENKO, kateremu v imenu odbora želimo veliko lepih doživetij doma, ter da se spočit vrne med nas.
£ V bolniški postelji se nahaja resno bolna naša požrtvovalna članica gospa Ivanka Pohlen, kateri vsi ki jo poznamo in pogrešamo v naši družbi, želimo iz srca 'hitrega okrevanja'!
^ Predsednik društva g. Vinko Ovi-jač s soprogo se iskreno zahvaljuje odboru Slovenskega društva Melbourne, kakor tudi klubu Planica za ljubezniv sprejem v Melbournu. Oba sta odnesla najlepše vtise in sta predvsem navdušena nad organizacijo mladincev. Upata, da se bo kmalu nudila prilika, da jima bo kdo iz Mel-bourna vrni^ obisk. Za zdaj pa vam dragi Melbournečani kličeta: "Le tako marljivo naprej, pa uspehi ne bodo izostali!"
£ 22. rflaja nas je v Horsley Parku obiskal novi konzul SFRJ, Slovenec g. Božo Cerar s soprogo. Kar malo smo bili presenečeni, da smo dobili v Sydneyu tako simpatičnega mladega konzula in še Slovenca, na kar smo že dolgo čakali. Želimo mu veliko uspeha pri delu v njegovi 4 leta dolgi mandatni dobi, ter da bi ga še večkrat imeli priliko srečati v Horsley Parku. Dobrodošli!
£ Na isti dan, 22. maja smo imeli priliko v Horsley Parku pozdraviti tudi odbornika SDM, g. Boža Lončarja, ki si je z veseljem ogledal našo zemljo in pro-
store, ter nas "še kar pohvalil", čeravno ni mogel skriti veselja, da so v Melbournu-le še malo bolj pridni. G. Lončar, ki je predvsem prijatelj naše dramske skupine, je bil prisrčno sprejet in upamo, da bo še rad prišel med nas, kakor se mu tudi zahvaljujemo za prineseno komedijo, za katero upamo, da bo le kdaj zagledala "oderske deske".
Q Poln avtobus članov kluba Planica iz Wollongonga, nas je obiskalo v Horsley Parku, v nedeljo 22. maja. Bili so to sami požrtvovalni delavci na pretekli Kmečki ohceti v Wollongongu. Odbor se jim je s skromno večerjo želel oddolžiti za vso požrtvovalnost in trud, ki so ga v delo za ohcet vložili. Ali vam je bilo v Horsley Parku prijetno? Boste še prišli? Seveda vam iz srca kličemo: "Dobrodošli", kakor vam zagotavljamo, da bomo tudi mi radi prišli k vam v Wollongong na obisk.
£ Na oddih v domovino je v juniju odšel tudi naš marljiv član, zlatar Darko BOREC, s sinkom Tomažem, ter g. Darko BIZJAK iz Five Docka, kakor tudi pevo-vodja g. Ludvik KLAKOČER s soprogo. Vsem članom, ki ste že ali pa boste potovali želimo srečno pot, ter vam kličemo: naužijte se domovine, da je v tujini še dolgo, dolgo ne boste lačni!
Q Iz domovine je prišla slaba novica, da je Frenk Stare, ki nas je nedavno za-
pustil staknil takoj po prihodu hud prehlad in kar za precej dolgo obležal. Anica je v pismu potožila približno takole: "Ubogi Frenk, a še bolj 'boga' jaz, ko ga še 'pošlatat' nisem upala!" Upamo, da je Frenk zdaj že zdrav na nogah in da Anica ni več "ta boga". Vse ostale novice v zvezi z njimi, pa so dobre, kar nas seveda veseli. Lepo pozdravljata vse prijatelje, posebno vse društvene delavce, kakor tudi sodelavce Radio 2EA.
£ Odbor že zdaj obvešča vse člane in prijatelje Društva na letni gala ples, ki bo 16. septembra. Vstopnice so že zdaj v preprodaji pri vseh odbornikih društva, ki vam svetujejo, da si pravo časno rezervirate prostor, ker je število vstopnic omejeno. Letni bol je samo enkrat v letu, zato, pohitite z rezervacijami, odbor vam obljublja res vesel večer!
0 In za konec "drobtinic" iz Sydneya, naj omenimo še srebrnomašniški jubilej našega Sydneyskega patra Valerijana. V imenu odbora in članov SDS sta ga pozdravili Ivanka Bulovec in Danica Petrič v narodnih nošah, ki mu je recitirala pesem, ki jo tudi njemu v oseben spomin objavljamo. Še enkrat, iskrena hvala za požrtvovalno delo med nami izseljenci in srečno do zlate maše!!!
0 Drobtinice z društvene mize je tudi tokrat za vas zbirala, ter vas prisrčno pozdravlja, vaša	Danica Petrič
iiiiiiiiH NOVICE IZ SYDNEYA
LOVSKE NOVICE
Lovska Družina Sydney se je na pobudo g. Štefana Žekša in g. Načeta Gjure pričela formirati lansko leto v novembru. Zamisel je bila, da se formiramo kot samostojna skupina, ki bi povezovala ne le člane enega ali drugega že obstoječega kluba, pač pa tiste, ki imajo interes v športu lovstva, ribolova in sličnih panog športa, ki so bile dosedaj le na privatnih bazah.
Ker so avstralske razmere lova dosti drugačne, kot pa jih poznamo iz domovine, se bomo morali prilagoditi, kot nam bodo razmere najbolje dopuščale. Organizirali bomo skupine, ki bodo odhajale na skupni lov in ribolov ter tako skušali dopolniti vrzel, katera je bila dosedaj več ali manj pozabljena. Vodili bomo rekordni list in tekmovali med seboj. Sodelovali bomo z ostalimi klubi v kolikor bo to od njih zaželjeno brez razlike. V kolikor bo možno bomo organizirali piknike, tekmovanja in zabave za ostale rojake.
Naš namen ni, da odtegnemo člane od ostalih klubov ampak, da vzbudimo interes med tistimi, ki se morda kljub naporom in uspehom ostalih organizacij, počutijo nezadoščeni in jim bo naša organizacija nudila košček razvedrila za razliko.
Prvo zabavo smo že imeli v marcu, v prostorih slovenskega Kluba Triglav, naslednja pa bo 28. maja v prostorih Slovenskega Društva v Horsley Parku. Medtem smo že imeli tudi piknik, ki je bil na posestvu Gledswood Vinery v Narelanu. Pretekli prireditvi sta bili uspešni, kar nam je dalo pobudo k nadaljnjem delu.
Zahvala gre tudi gostoljubnosti slovenskih klubov, ki niso nasprotovali naši zamisli, temveč sodelovali z nami.
Torej lovci in ribiči ako vam je dolgočasno samemu navezovati si ribiške "špage" ali odhajati na lov, prosimo, da.se obrnete na nas in mi vam bomo skušali napraviti druščino.
Za vse informacije se obrnite na naslov Lovske Družine Sydney, 3 Market Street, Smithfield, NSW, ali pa telefonirajte na 604-2981 ali 601-3781.
Za odbor Lovske Družine sestavil Pavle Bogataj
SREBRNOMAŠNIKU PATRU VALERIJ ANU JENKU!
DUHOVNIK si že 25 let — o, srečna ura, ko si se odzval.
Tedaj kot Jakoba lestev si se vzpel
med zemljo in nebo,
da po tebi Bog k ljudem prihajal bo . .
Tvojim je rokam zaupal svojo sestev. H-
Pred tvojimi očmi ČETRT stoletja že beli se žetev.
Vanjo sipi ješ dan za dnem moči — vsega ti použiva,
dneve in noči. *
UČITELJ SI!
Modrost te večna je izbrala, da svetla zrna božje vednosti sejal boš v prazne brazde — ledino marsikje oral —
Besede božje, zvesti, neutrudni sel!
REVOLTIRANJE
V sredini tega meseca je Romunija jasno in glasno povedala, da se ne počuti, da bi pripadala orbitu sovjetskega komunizma, marveč, da je samostojna, neodvisna, ne samo kot država, temveč tudi kot komunistična partija v odnosu do drugih komunističnih partij.
To romunsko izjavo moramo sprejeti kot izjavo že druge Vshodno-evropske države, ki z njo ne povdarja samo svoje neodvisnosti od Moskve, marveč moralne podpore italijanski, španjolski in francoski komunistični partiji, katere so se potegnile za svoj lasten tip komunizma, neodvisen od gledišč in direktiv iz Moskve.
S to izjavo je Romunija sledila vzoru jugoslovanske Komunistične partije.
Revolt proti direktivam iz Moskve je v pohodu . . .
Francoska in italijanska komunistična partija (kateri stojita blizu volilne zmage v svojima- deželama), smatrata, da vpliv in podrejenost Moskvi zanju predstavlja edino nevarnost, ki bi ju lahko spodnesla ob bodočih volitvah.
Španjolski vodja komunistov, S. Carrillo, pa je "evrokomunizem" presenetil s svojo
PROTI MOSKVI
novo izdano knjigo, v kateri pravi, da zavrača sovjetski tip komunizma ter da njegova Partija ni prav z ničemer vezana na direktive iz Moskve. Seveda Moskva je knjigo Španjolca ostro napadla, vendar knjiga je bila toplo sprejeta med vsemi za-padno-evropejskimi komunističnimi krogi.
Logično, knjiga Španjolca je bila naj-topleje sprejeta v Jugoslaviji in v Romuniji. — Če je Jugoslavija to knjigo pozdravila, za Sovjete še ni bilo prav tako vznemirljivo, kajti Jugoslavija vodi svojo samostojno politiko že toliko let, strah jih pa popada, ko vidijo, da jugoslovanskemu vzoru slede Partija za Partijo. Seine herezije prihaja iz Jugoslavije! To seme pa ni vzklilo samo med zapadno-evropskimi Partijami, marveč tudi med vshodno-evropskimi partijami, kjer se avtoritarni prijem Sovjetov počasi, vendar zanesljivo krha.
Pred dnevi smo tudi zabeležili napad na SZ po britanskem komunističnem glasilu "Morning Star", katero se zavzema za de-sidente v SZ. Britanci so ogorčeni zaradi zatiranja svobodne misli v SZ.
Katera Partija bo naslednja ... ?
k. k.
Pri tem pa se morda ne gre zgolj za gentlemanski kompliment zmagovalca nad poraženim. Gre se za spoznanje mr. Whit-lama, da je šlo nekaj narobne zašasa njegove vladavine. Mr. Whitlam je tudi zabeležil (povdaril na Konferenci v Perthu), da niso bile "zgolj zunanje sile" — kot je rekel — "external Coup", ki so ga privedle v propad, marveč da je bila zgrešna njegova politika kot voditelja vlade.
Mr. Whitlam je povdaril, da bi bil v bodoče vse bolj previden . . .
Sledil naj bi istim ciljem, vendar previdnejše. Samorevizija njegovih lastnih dejanj, kot bivšega predsednika vlade, ter spoznanje, bo morda Delavsko stranko privedlo do boljše sreče na prihodnjih avstralskih volitvah. Vendar . . .
K. K.
PASTIR SI! *
V	službo Kristusu in dušam posvečen! Množica ovac pozna tvoj glas.
Dan za dnem ob tebi množica se zgrinja lačna, žejna, božjega daru.
Ti lomiš dvojni kruh ji z božje mize; besede božje in Evharistije. =
A tretji; tvoje lastno je srce!
V	ljubezni nesebično posvečeno; v premnogi bolečini prekaljeno.
Srce pastirja dobrega, ki ve, kaj trnje
in kamnite so steze
in kaj pozaba lastne bolečine.
Vse bogastvo, ki ga nosiš v sebi, použiva naj se kod voščenka v slavu Njemu, ki te nam je dal.
POSTANI CLAN S.D.M.
Whitlamova "Jezna Mladeniča"
Tekžo je očetu, kar z dvema "jeznima mladeničema"! No, pravzaprav nista prav tako mlada in neizkušena! Tem huje! Oba imata dolgoletne politične izkušnje — ter ambicije.
Pa pričnimo s pryim sinom: B. Hawke, predsednik Delavske stranke, je na konferenci Delavske stranke v Perthu podal dokaj (za Whitlama) nerodno izjavo, češ, da bi se ne strinjal s podrejeno vlogo, če bi vstopil v parlament. Morda se pri izjavi ne gre toliko za to, da se Hawke ne strinja z zadnjimi sedeži v parlamentu, kot za njegovo ambicijo, da bi postal prvi minister Avstralije, če bi bila konferenca ALP v Perthu njegovim ambicijam naklonjena. Poleg težav s kolegi pa stoji do tega cilja še tehnična težava: B. Hawke še ni nikoli stopil pred volilce — razen sindikalnih volitev, kjer so ga z notoričnim dviganjem rok portdili za vrhovnega sindikalnega voditelja. Vendar tudi ta tehnična težava bi bila premošče-
VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA
'1
SLOVENIJA TRAVEL CENTRE
72 SMITH STREET, COLLINGWOOD, VIC., 3066 Telefon : 419-1584 in 419-2163
Rešujemo vse potovalne probleme za obisk domovine ali drugih delov sveta. Redni poleti v domovino štirikrat na teden! L nami se morete pogovoriti v domačem jeziku glede raznih potovalnih informacij, glede razervacij, potnih listov in viz. Obrnite se na nas po telefonu, pismeno ali z osebnim obiskom naše pisarne. Radi in hitro Vam bomo ustregli.
PUTNIK — SLOVENIJA TRAVEL CENTRE Ivan Gregorich
(že od leta 1952 v Avstraliji na uslugo vsem, ki žele potovati) Po urah:
Paul Nikolich, Nada Nakova, 48 Pender Street, Thornbury, Vic. 3071 — Tel. 44 6733 Ivan Gregorich, 1044 Doncaster Road, East Doncaster, Vic. 3109 — Tel. 842 1755
na, če bi se tehtnica v Perthu obrnila v njegovo korist.
Kaj pa drugi sin: Mr. Hartley je na konferenci v Perthu "vrgnel bombo". Med 18-timi opazovalci Konference ALP V Perthu je izločil eno samo osebo, mr. D. Boggsa, osebo ameriškega poslaništva v Canberri, ter ga obtožil, da se je konference udeležil kot špijon ameriške ob-veščivalne službe CIA.
Čeprav je mr. Hartley avstralski javnosti poznan kot ekstremist na levi strani (in tako je bil poznan tudi vsem delegatom na konferenci), vendar je bila eksplozija njegove bombe vse preveč "vseuni-čujoča". Večina delegatov je videla v eksploziji in nadaljnjem izvajanju mr. Hartleya nič drugega kot signal za pri-šetek lova na čarovnice.
Kako pa oče? Svoja jezna sinova je nekako (vsaj zaenkrat) pomiril. Vendar, mladeniči so mladeniči! Morda pritajeno, vendar še bodo skušali rušiti avtoriteto svojega očeta.
Kot voditelj Opozicije je, mr. Whitlam, po zmagi nad svojim tekmecom, mr.
V Haydenom, pohvalil uspeh mr. Haydena in njegov finančni proračun, ko sta še oba bila na vladi.
DROBNE VESTI i
MA. KRATKO
HAG: Holandski časnikar W. Oltsmans je podal izjavo, da ima podatke (pričo, ki jo zaenkrat še noče indentificirati), ki bi popolnoma in v pravi luči osvetlila atentat na preminulega predsednika Amerike, J. F. Kennedya. Po izjavi istega časnikarja, le-ta ni pripravljen stopiti pred nikakršno ameriško komisijo za inkriminirano raziskovanje, marveč bi želel tozadevno direkten pogovor s sedanjim predsednikom ZDA, J. Carterjem. — Ob vsej dobri nameri in mroda še tako trdnih podatkih, verujem, W. Oltsmans ne bo uspel, kajti "primer" je za ameriški "establishment" nekak "tabu".
BEOGRAD: Koncem prejšnjega meseca je na beograjskem letališču pristalo bolgarsko potno letalo, vključno s 49 potniki in posadko, šlo se je za takoimenova-ni "hijack" (izsiljevanje). Namreč C. Di-mitrov, Bolgar, je od posadke zahteval, da pristane na beograjskemu letališču, kjer bo zahteval političen azil za nadaljnjo pot na Zapad. Jugoslovanskim oblastem je Dimitrov povedal, da je to storil, ker se ne strinja s svojimi starši in s tamkajšnjim političnim sistemom. Podatki povedo, da je bilo letalo, vključno s posadko in vsem osebljem vrnjeno v Bolgarijo; nismo pa zapazili druge vesti, kako so opravili z izsiljevalcem, Dimitro-vom.
PARIZ: Tu se je prejšnji mesec mudil voditelj sovjetskih komunistov L. Brež-njev. V razgovorih s francoskim predsednikom, Giscardom, se niso nič kaj ujemali. Namreč francoski Prezident je vztrajal,, da vključuje kot pogoj za "detente" človečanske pravice kjerkoli v Svetu, seve, tudi v SZ.
TEL AVIV: Nov, (konservativni) predsednik Izraelske vlade, mr. Begin, je potrdil, da namerava njegova dežela sprejeti 66 južnovietnamskih beguncev, ki so se pravkar izkrcali na obali Izraela v iskanju nove domovine. — Velikodušna poteza Izraela vpričo tolikih svojih beguncev, ki jih vsako leto sprejmejo izza "Železne zavese".
ANKARA: Prezident K. Koruturk je tukaj potrdil novoizvoljenega predsednika vlade Turčije, g. B. Ecevita — socialnega demokrata, kateri je z majhno večino na volitvah 5 junija porazil konservativno vlado.
NEW YORK: ZDA se zavzemajo za svetovne prehrambene rezerve. Čudno zveni za naša ušesa, ker vemo, da ima, Avstralija prav nasprotne skrbi: kam bi prodali svoje prehrambene viške. Vendar ... V kratkem bodo oddržani dve
rr\
konferenci na svetovni ravni, katerih se namerava udeležiti Amerika s svojo težo na povdarku: ustvarimo prehrambene rezerve! Prva taka konferenca bo sklicana v ta namen od "Wheat Councila", druga pa bo pod pokroviteljstvom "World Food Councila". Obe te ustanovi zajemata tudi SZ in so po njej tudi zastopani.
MOSKVA: "Živijo vodja!" Tako je z dviganjem rok sovjetski Politbiro (najvišja partijsko-državna ustanova v SZ) dal priznanje partijskemu voditelju L. Brežnjevu ob priliki svojega zasedanja. Nekoliko dni prej, je L. Brežnjev napovedal konstitucionalne reforme, še malo prej pa smo zabeležili "mirno" odstranitev predsednika SZ, Podgornega. Ne vemo, zakaj je bil Podgorni odstavljen, skratka po sovjetsko "mirno"' je izginil s prizorišča. Po drugi strani pa opažamo ponovno dviganje "kulta osebnosti ' v SZ, kajti nihče med 1517 delegati partijske konference ni dvignil roke v glasovanju proti svojemu voditelju L. Brežnjevu.
HONGKONG: Z jezo in ljubosumnjem beleži Peking na novo poživele trgovinske odnose med Avstralijo in Republiko Taiwan (nam poznano Formozo). Medtem ko Peking stagnira v svoji trgovinski bilanci do Avstralije, Republika Taiwan napreduje; saj pričakujejo, da bo dosegla za leto 1977 višek 406 milijonov dolar j e v.
NEW DELHI: Iz indijskega tiska in krogov zvemo da je bilo med 21 -mesečno "emergency" (bi rekli 'pogojeno diktaturo') vladavino Indire Gandhi storjenih nič koliko zločinov proti sodržavljanom ter principu njene kongresne demokracije. Vesti prihajajo o mučenju političnih pripornikov iz dobe "diktature", prav tako pa o korupciji posebno njenega sina Sanyav. Zatorej morda ni čudno, če, odkar je Indira Gandhi zapustila ministrski stolček, vse naknadne lokalne ter pro-vincionalnc volitve gredo v škodo Kongresne stranke, katere predstavnica je še vedno Indira Gandhi.
WASHINGTON: Prezident J. Carter je ustavil ekonomski bojkot ZDA do Izraela. Ob tej priložnosti je izjavil, da misli resno, ker da bo eventualno z dekretom postopal tudi proti tistim podjetjem, ki bi zaradi protižidovskih čustev ne hoteli trgovati z Izraelom.
PARIZ: Plava barva ne rdeča, ugaja L. Brežnjevu. Francoski predsednik Gis-card je v dar ponudil avtomobil "Matra Bagheera" L. Brežnjevu ob priliki njegovega obiska Francije v prejšnjem mesecu. Vodja sovjetskih komunistov pa si je zaželel, naj bi 24.000 dolarjev vredno vozilo še prej odpeljali nazaj v tvornico, kjer bi naj bilo prebarvano v plavo barvo. Seveda zaradi tega bo vozilo za kak teden pozneje prispelo v SZ, kjer se bo uvrstilo v že dosedanjo serijo Brežnje-vih vozil: Rolls-Royces, Cadilac, Mercedes, Citroen-Maserati . . .
PEKING: Vso Kitajsko so zajele politične čistke osumljenih, ki niso ničkaj simpatizirali s kanonizacijo novega voditelja Partije, po Maovi smrti.	(
MELBOURNE: Mr. Hamer, predsednik viktorijske vlade, pozdravlja sklep avijonske firme Qantas, ki da bo odprla nove linije direktnih poletov iz melborn-škega letališča Tullamarine v Evropo, Ameriko in južno-vzhodno Azijo. S tem bo letališče Melbourne pridobilo zares internacionalni značaj in ne, kot je bilo doslej, ko je bilo potisnjeno nekako nazaj zaradi predpravic Sidneya.
NAIROBI: Vsa tehnika časopisnih in obveščavalnih agencij v poizvedovanjih, kaj se je pred tedni dogajalo z Ugandskim prezidentom Idi Aminom, je odpovedala. Še sedaj nič ne vemo, ali je bil nanj storjen atentat, ali je s svojo muhavostjo hotel prekaniti ves svet. Ob vrhuncu ugibanj, kaj je z Idi Aminom, pa je v svet prodrla vest, da je le-ta igral harmoniko v počastitev svojega sprejema ameriške delegacije Črncev na otoku Lake Victoria. Torej, je živ?! (
BRAZIL: Največja izmed južnoameriških držav, Brazilija, se je z dvema svojima delegacijama pričela pogajati z avstralskimi oblastmi ter zasebnimi podjetji, da bi iz Avstralije uvažali visokokaloričen premog ter železo. Pogajanja, seve, niso lahka vpričo močno konkurenčnih kupcev iz Japonske in Evrope.
RIM: Nezaslišno! Nekaj takega iz Italije! Namreč italijanski "opinion raziskava" je ugotovila da je v Italiji vedno več in več žensk, ki se ukvarjajo z ljubeznijo izven zakona. Opravičilo žensk: "Naši moški so slabi v postelji." Mar so zares stare prerokbe že udarile na dan!
BERLIN: 30 let star Berlinčan iz Zapada je bil obsojen na pet let zapora, ker je izdal namere Vshodnoberlinčanke, katera je nameravala pobegniti na Zapad.
WASHINGTON: "Izraelci se morajo umakniti iz okupiranega ozemlja . . .", je izjavil prezident J. Carter. Namreč se gre za ozemlja, okupirana po Izraelcih, med vojnami, katere so Arabci začeli. Ta izjava ameriškega prezidenta bo brfez dvoma povzročila hudo kri v krogih nove izraelske vlade; posebno še, ker se njen prvi minister, Mr. Begin pravkar pripravlja na pot v ZDA.
LIBREVILLE: Zambijski prezident, K. Kuanda, je na konferenci "Organizacije afriške enotnosti", povedal, da odslej samo orožje lahko reši vprašanje nove Zim-
babwe (Rodezije). Nestrpni afriški voditelji se namreč ne strinjajo s postopnim prevzemom oblasti v Rodeziji, kakor predlaga in dela na tem rodezijski prvi minister J. Smith. Pravzaprav pa ima mr. Smith težave v "Belem" parlamentu, kajti kaka tretjina parlamentarcev njegove stranke se je pred nedavnim odcepila od njegove smeri, češ, da je kapitulant; da njegova politika vodi v krvoprolitje.
CANBERRA: V začetku julija se je tresla Canberra in področja na južnem predelu NSW. Potres ni zapustil materialne ali kakršne druge škode, čeprav so znanstveniki povedali, da je števec na Richterjevi aparaturi poskočil kar na pet stopinj.(
WASHINGTON: "Smrtni žarki", ki bombardirajo z nevtroni vse, kar je živega, v glavnem pa prizanašajo materiji, so trenutno skrb ameriškega Senata. Nekaterim sanatorjem se to orožje zdi vse preveč vseuničujoče.
NA RELACIJI AVSTRALIJA-AZIJA:
"Kupi si nevesto". Cena: približno 850 dolarjev. Podjetje Allied Marriage Consultants iz Sydneya, s podružnico v Mel-bournu, se ukvarja s kupčijami. Začuda, klientje so večinoma intelektualci in profesionalci. Ko so navinarji vprašali mr. Wilsona, predstavnika podjetja, čemu tak naval na azijske neveste, jim je le-ta odgovoril, da so Avstralci že siti tipa žensk Germaine Geer — "osvobojene feministke". Ženske, poboljšajte se, sicer . . . ! Prmejdun! Nekateri pa se plašijo Kitajske invazije!
ISLAMABAD: V Pakistanu je bil izvršen "puč", ki je odnesel diktatorja Bhutta. Vodja "puča" in trenutno najmočnejši v Pakistanu, general Zia, je po tem aktu izjavil da nima političnih ambicij. Pravi, da bo, ko bo za to ugodno stanje v deželi, predal oblast ljudstvu, katero bo na svobodnih volitvah izbralo svoje nove predstavnike.
TISKARNA
P0!YDW!NT
PTY. LTD. 7a RAILWAY PLACE, RICHMOND, VIC. 3121 TEL. 42-7417
se priporoča Slovencem in slovenskim podjetjem za razna večja ali manjša tiskarska dela.
V ŠPANIJI SE JE
Na španskih državnih volitvah 15. junija je zmagala Unija demokratičnega centra — vsekakor zgodovinski dogodek po tolikoletni diktaturi; Zmaga Demokracije v Španiji pa ne triumfira zgolj v Španiji, marveč po vsej Z. Evropi. Ideal demokracije je v pohodu!
Če ne pride do kakršnih nepredvidenih zapletov, se sme upati, da bomo kaj kmalu zabeležili nov triumf demokracije v Španiji — novo demokratično ustavo po 40-letni diktaturi. No, demokratična Španija bo kot taka kaj lahko potrkala na vrata Z. Evrope, da jo le-ta sprejme v svoje ekonomsko-politično območje.
Pred demokratično Španijo stoje velike težave: ostanki stare diktatorske garcle, seperatistično gibanje Baskov, zunanje trgovine in obrambe dežele.
Španija, kot Portugalska, so obe na svobodnih volitvah po tolikoletni diktaturi zavrnile levičarje, in s tem vspodbudile tiste kroge, ki se plašijo "pohoda evropskega komunizma". Ta vspodbuda velja predvsem Francozom in Italijanom. Zmaga španske demokracije bo ugodno vplivala tudi na zagovornike svobode, ko se bodo le-ti udeležili 35-članske mednarodne konference v. Beogradu, kjer bodo razpravljali o človečanskih pravicah. Vsekakor bo ta zmaga vtisnila svoj pečat tudi na delegacijo SZ, ko se bo branila v popuščanju svobodne misli v svoji deželi.
Bodočnost zapadno-evropskega komunizma zavisi od dogajanja v SZ sami kot taki. Svet zunaj SZ pa bo kaj
PREMAKNILO
kmalu spoznal, če nova ustava, katero pripravljajo v SZ, zares prinaše več svobode za sovjetske državljane, ali bo le pesek v oči Zapadnim voditeljem ter obenem pretekst, da so lahko odžagali nekaj vodilnih oseb. Beogarj-ska konferenca bo vsekakor več ali manj pokazatelj resničnih, ali zlagani h namer voditeljev SZ — Bo ostalo po starem, le z besedami olepšano, ali bodo zares dali več svobode sovjetskemu ljudstvu.	K.K.
Napoved vedeževalke
CIarisa Bornhart, ameriška vedeževalka, je doslej skoraj vse pravilno napovedala. Leta 1974 je med drugimi prerokbami tudi napovedala potres v Kaliforniji, ki se je do potankosti nekaj minut tudi uresničil. Še in še bi lahko naštevali njene pravilne napovedi iz preteklosti . . .
Kaj nam pove za bodoče?
Atraktivna, 38 let stara1 vedeževalka, nam za bodoče napoveduje ničkaj dobrega. V kratki dobi kakega desetletja ali nekoliko več bo Zemlja popolnoma preoblikovana zaradi strašnih potresov. Najbolj, pravi, bo prizadeta Amerika, saj da bosta St. Diego in Los Angeles postala otoka obkrožena z morjem. Nadalje opravi, da bo Pacifiško morje, njena talna1 skorja povzdignjena do tiste višine, da se bo celina vezala s Hawaii. Nadalje, da bo Phoenix in Arizona več ko tisoč kilometrski otok z mogočno morsko luko.
Ga. Bornhart pravi, da se bodo te njene prerokbe o Ameriki uresničile ne kasneje kot leta 2025.
Bomo videli . . .
■ ■■■■■IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII	_ _ ^^ M H __ —	_	-____— _ -
i;;;;;;;:;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;:;;;;;;;: NOVICE IZ SLOVEN JE
.................____ --.-..■........■..••.i
■ ■iiiiiaiiiaiiiiiiiiimnn,!,!,,!!,,,,.,..
.....«..........................................................................................................................
...........................................•••■■■■■■■••■•■■
POLETEL BO SIRIJ-5
Razvejana dejavnost celjskega AR Društva
Razvoj in napredek raketne tehnike — posebno za uporabne miroljubne namene — v našem obdobju ni več domena svetovnih velesil. Vse več manjših in tudi manj razvitih držav se namreč uspešno vključuje v sodelovanje, kar je tudi edina in prava pot po kateri bo človek dosegel neslutena prostranstva. Skromen vendar opazen prispevek k temu prizadevanju dajejo tudi amaterska raketna društva in organizacije po vsem svetu.
V Sloveniji je več raketnih klubov in društev, ki se uspešno vključujejo v ta proces. Nekakšno prvenstveno vlogo ima Astronavtično in raketno društvo Celje (ARD-C), ki ob tej priliki predstavlja
presek svojega petnajstletnega delovanja.
ARD Celje je pričelo z aktivnim in organiziranim delom že leta 1961 kot sekcija Aero kluba Celje. Leta 1964 je raketna sekcija prerasla v samostojen klub kot osnovna organizacija Jugoslovanskega astronavtičnega in raketnega društva (JARD). Decembra 1975 so s sprejetjem novega statuta preimenovali klub v društvo, ki se bo s svojim programskim konceptom lažje vključilo v samoupravni družbeni sistem.
Že od vsega začetka so mladi entuziasti težili predvsem za raziskovalnim delom na področju raketne tehnike, kolikor je bilo to v danih pogojih sploh mogoče. Lahko govorimo tudi o inventivni dejavnosti članov društva, kot bistvenem ele-
mentu osnovnega koncepta dela. V prvih letih so dajali poudarek predvsem na poizkuse z raketami na trdo gorivo. Razvili so tri generacije raket na trdo gorivo. V prvo generacijo spadajo večstopenjske poštne rakete, ki s koristnim tovorom dosežejo domet do 15 km. Rakete tega tipa, z dolžino 3,5 m in startno težo 168 kg, so bile razvite v letih 1964 do 1967. V tretjo generacijo spadajo rakete tipa VEGA, ki so bile razvite v več variantah do trostopenjske rakete VEGA-111-C. Le-ta je bila dolga 7,5 m in je imela startno težo 568 kg. Ob zaključku Mednarodnega astronavtičnega kongresa v Beogradu so jo 30. 8. 1967 uspešno izstrelili s Fruške gore. Dosegla je visino 32,5 km.
Po uspešno zaključenem programu VEGA so v ARD Celje pričeli z delom na programu SIR1J ki predvideva uporabo visokoenergetskih tekočih goriv in elektronske opreme za telemetrijo. Prva raketa iz tega programa je bila izstreljena 24. 2. 1968. v bližini Slunja. To je bila rakete SIRIJ-1-INA z motorjem na tekoče gorivo v tretji stopnji. Po krajšem navideznem zatišju so 30. 9. 1970 v Libojah pri Celju izstrelili raketo SIRIJ-2-ZMAJ z elektronsko opremo in s tem postavili temelje za telemetrano sondo. Zaključek tega programa bo raketa SIRIJ-E s karakteristikami sondažne rakete za višine od 50 do 200 km.
V naslednjem obdobju so v društvu
nekoliko prekinili z delom na osnovnem dolgoročnem programu, da bi izdelali in izstrelili več eno in dvostopenjskih raket tipa PR-100 za sistematsko kontrolo računalniških rezultatov. V tem času je prišlo tudi do aktivnega sodelovanja ARD-C z nekaterimi profesionalnimi ustanovami pri razvijanju uporabne rakete proti toči. Vzporedno s tem so razvili tudi posebno večcevno rampo za efektnejšo obrambo pred točo z obstoječimi raketami. Lastno raketo proti toči so do konca razvili v letu 1975 in je v fazi preizkušanja. Na osnovi obstoječih rezultatov in izkušenj so konstruirali in izdelali nov tip pre-iskusnih raket PR-122 z dvofaznim motorjem in dometom do 10 km pri koristnem tovoru 5 kg. Več raket tega tipa je pripravljenih za testiranje. Večino teh novitet imajo prijavljenih pri Zveznem patentnem uradu v Beogradu.
Ne glede na vse te aktivnosti so vodilni člani društva konstruirali naslednjo raketo SIRIJ-5 iz prekinjenega programa. Ima startno težo 1100 kg ter začetno potisno silo 1600 kp. Drugo in tretjo stopnjo poganjata motorja z visokoenergetskim tekočim gorivom.
Vsi ti uspehi so plod organiziranega timskega znanstvenega raziskovalnega dela članov društva. Večino izračunov so računalniško obdelali in optimizirali tek tako zbrali več milijonov podatkov v računalniških izpiskih. Nekateri rezultati so
Nadaljevanje na zadnji strani
Predstavljamo slovensko slikarsko in pleskarsko podjetje
SUNSHINE PAINTING SERVICE
PTY. LTD.
62-64 MONASH STREET, SUNSHINE, 3020 Tel. 311 1040, 311 8343
Lastnika : Jaka in Jim Korošec Svoji k svojim !
POT DO PRVE SLOVENSKE VLADE
Leto 1917 : Na Ruskem revolucija, v Avstriji iskanje miru, v Sloveniji majniška deklaracija in Krekova smrt, v svetu: prelom zgodovine z boljševiškim državnim udarom
Februarja 1917 oz. marca po našem koledarju so "menjševiki" socialdemokrati vrgli carja s prestola, postavili demokratično vlado s Kerenskim ter sklicali Dumo, t.j. parlament. V tem hipu se je zgodila ruska revolucija. Ukrajinci so porabili priliko gesla po demokraciji ter oklicali svojo "Rado" (Narodni svet), ki je prevzela vlado nad avtonomno Ukrajino. Kerenski je to vlado priznal, prepričan, da gre samo za avtonomijo v okviru Rusije. "Boljševiška" stranka socialistov pa je takoj še februarja sklenila, da ne priznava različnim narodom v sklopu ruskega imperija samo pravice do avtonomije, temveč tudi pravico samoodločbe v tem smislu, da se lahko, kadar hoče, odcepi od Rusije, ali pa vstopi prostovoljno z njo v skupno državo. Ko je prišel aprila 1917 Lenin s svojim štabom iz Švice, kjer je živel z denarjem nemškega generalnega štaba in tu je ta dal na razpolago plombirani vagon, s katerim je prišel v Petrograd, da izpolni obvezo do Nemi čije, namreč skleniti separatni mir, je začel to pravico do odcepitve, predvsem zato — pravi zgodovinar narodnostnih problemov v Sovjetiji Lewickij (Problem narodowošči w SSSR) — da bi delal Kerenskemu z upori narodnih manjšin težave in mu spodmaknil oblast. Z "državnim udarom", ko je razgnal demokratični parlament, v katerem so imeli boljševiki manjšino, je Lenin prevzel oblast v Rusiji z namenom, da mu bo služila za prenos svetovne revolucije v Nemčijo in od tam na Evropo in ves svet; Ni bila to "ruska" revolucija — ta se je izvršila marca — ampak internacionalno komunistična, ki je začela od tega hipa spreminjati tok zgodovini zadnjega
polstoletja. Argentinski teolog in filozof msgr. Franceschi pravi, da smatra ta udar za najvažnejši dogodek po Kristusovi smrti v zgodovini človeštva.
V Sloveniji so se Slovenci odločili za avtonomijo kot del trializma v smislu Ferdinandove sfederalizirane Avstrije.
Dr. Korošec je izjavil v svojem govoru v Ljudskem domu ob desetletnici deklaracije, da nihče ni msilil, da bo vzbudila tako gibanje med narodom, kakor ga je. Začetkoma so prihajale samo izjave soglasja od posameznih duhovnikov (Kranj, črniče na Goriškem itd.), vse dokler ni 15. sept. 1917 bila slovesno podpisana Ljubljanska izjava, kateri na čelo se je postavil škof dr. Jeglič ter s tem storil zgodovinsko dejanje: stvari, ki se je lahko štela za "izdajalsko" je dal sankcijo' jo vzel pod zaščito in dal zgled narodu, ki mu je sledil brez strahu. Za SLS ("klerikalce") je podpisal to izjavo predsednik dr. šušterčič za "liberalce" pa dr. Tavčar in dr. Triller. Socialistična stranka je ni podpisala, ker je stala na avsrijskem socialdemo-kratičnem avtonomnem principu, pač pa je neoficielno sodelovala in celo nastopala z drugimi strankami. Tako je bil za Majniško deklaracijo demokratično organizirani narod na ozemlju vse Slovenije. Gibanje je vodil dr. Korošec, duša pa mu je bil dr. Krek.
Da je dr. Krek tedaj (1917) še iskreno mislil o habsburškem okviru in na izvedljivost avstrijskega trializma, priča prof. Foerster v svoji knjigi. Ta opisuje avdienco pri cesarju Karlu, ki ga je poklical k sebi nekako julija 1917, da se z njim pogovori o narodnem problemu v Avstriji. Cesarja je dobil razburjenega po pravkaršni av-
dienci z nemškima generaloma Hin-denburgom in Ludendorfom, ki sta ga prepričevala, da Amerikanci nikdar ne bodo prišli čez ocean, ter da je nemška zmaga zagotovljena. Cesar Kari pa je bil mnenja, da je siguren — poraz, ter misli na to, je dejal, kako bi preorganiziral državo in jo približal Antantinim "ciljem". Treba bi bilo predvsem južnovzhodni del preustva-riti v federativnem smislu. Govori se o pravici narodov, česar se pa on ne boji. Cesar je pripravljen, odpovedati se nemški hegemoniji. Foersterju se je zdel v tem trenutku cesar zelo napreden in "preveč pred svojim časom, da ni mogel uspeti" (F. 132). V smislu tega razgovora je potem v zvezi s prof. dr. Lamaschom in šefom cesarjevega kabineta dr. Polzerjem sklical sestanek voditeljev strank, kjer bi se pogovorili o federaliziranju Avstrije in o njih pripravljenosti, podati izjavo zvestobe taki preurejeni državi.
Vsi so bili pripravljeni dati tako izjavo, razen — Nemcev. Slovenski poslanec dr. Krek je govoril z navdušenjem in citiral Schillerjeve verze: "Veliki so v svojih pritožbah, toda še večji v svoji povezavi. Bil sem presenečen ob ugotovitvi, kako živa je bila zavest privrženosti k Avstriji pri vseh narodih, na južnem Vzhodu. Omenil sem, da danes gospodar dneva čuti krivde zatiravca in vidi, kako se dviga zati-ranec, govoreč kot v Macbetu: Zdaj se dmrtvi dvigajo z dvajsetimi smrtnimi ranami na glavi in nas bodo vrgli z naših sedežev." (F. 134).
Ministrski predsednik Seidler je nato razširil svoj uradniški kabinet in imenoval tudi prvega slovenskega ministra dr. Žolgerja, ki pa je vstopil v kabinet brez odobritve Jugoslovanskega kluba. Dr. Krek je bil vesel tega imenovanja, toda dr. Korošec ga je prepričal, da po zgledu Čehov Slovencem ne kaže vstopati v vlado in prevzemati odgovornosti za vojsko. Bil je Korošec radikalnejši in boljši politik.
8. oktobra 1917 je umrl dr. Krek v Šent Janžu, ko se je vrnil iz Dalmacije, kjer je imel propagandne govore
za Majniško deklaracijo. Njegov pogreb se je sprevrgel v prvo množično demonstracijo vsega naroda za svobodo, kar je dobilo še večji poudarek in širši pomen z udeležbo Čehov, Poljakov in drugih predstavnikov 'podjarmljenih' narodov, ki jih je združil skupni boj za samoupravljanje lastnih narodov.
In koncem tega leta so se dogodili še drugi važni dogodki: poraz laške armade pri Kobaridu. General Petain je rekel o tej bitki (v uvodu v knjigo La bataille de Caporetto, Paris 1936): "Od vseh operacij vojne med 1914— 1918 je ta bitka med tistimi, ki mi nudijo največ pouka o tem, kar se tiče začetne strateške situacije, strukture terena in taktičnih pogojev." In pisatelj knjige polkovnik Conqetnadaljuje: "Ofenziva se je začela 24. oktobra in 31. oktobra so bili Nemci pri Taglia-mentu: v 8. dneh so izgubili 60 km zemlje, 250.000 mož od 700.000 ter 2.000 topov od 2.400. 10. nov. so bili Nemci že pri Piavui. — V 18 dneh so izgubili 120 km, 650.000 mož od 1,400.000: 40.000 mrtvih in ranjenih, 260.000 ujetnikov in 350.000 razkropljenih in pustili v rokah sovražnika dve tretjine svoje artilerije na fronti, več kot 3.000 topov, se pravi: več kot polovico vse italijanske artilerije. Kot pričajo te številke, je bila bitka pri Kobaridu eden največjih porazov v vsej vojni zgodovini" (str. 14).
(Nadaljevanje v prihodni številki)
PREVEČ RIZIČNO
Miha Smola pride na zavarovalnico in se želi zavarovati. Uradnik izpolnjuje anketo in vprašuje:
—	Vozite avto?
—	Ne.
—	Vozite motor, moped?
—	Ne.
—	Ste torej pešec?
—	Da.
—	Žal nam je. Pešcev že zdavnaj ne zavarujemo, je preveč riskantno.
V ZAČARANEM KROGU!
Srečna dežela smo, ker imamo uranovo rudo. Mnogo kvalitetne rude. Skoraj je ni dežele, ki bi nam ne zavidala. Japonci, Z. Evropejci in celo Američani se nam zaradi tega prilizujejo. Ko je naš prvi minister Mr. Malcolm Fräser pred nedavnim obiskal Ž. Evropo in pozneje ZDA smo vpričo galantnosti do nas kar rastli. Zares so bile tudi nerodnosti: Mr. J. Carter, ameriški predsednik, je ob sprejemu našega predsednika preimenoval v Johna. Mi vsi vemo, da mu je ime Malcolm. Ja, Malcolm je naš predsednik. No, čeprav ameriški predsednik ni imena našega predsednika pravilno izustil, vendarle ves Čas ga je trepljal po ramenih ter hvalil . . .
Avstralci smo s hudirja. Bogati smo v rudninah.
Ne, nisem trdil, da smo bogati v
pameti. Vendar imamo svojo folkloro. Torej smo kulturni. Tudi za to bi se ne zaprisegal.
Kaj pa za vraga čvekaš!
— Bogati smo v modrovanju. Imamo ničkoliko folklornih skupin, ki lias zabavajo. Vsak sindikalni voditelj pač po svoje;e vendar spektakelj se nadaljuje . . .
Ko sem oni dan gledal enega izmed takih spektakeljev, me je sosed sunil v rebra: "Pa naj prodajo uranovo rudo v SZ, ali Kitajsko, pa bo stvar rešena!"
"Figo". Po naše rečeno "trouble" bi s tem šele pričel . . . Namreč sindikalni žonglerji si niso enotni v vprašanjih za SZ, ali proti, prav tako ne, za Kitajsko ali proti. Razcepljeni so v pro-Sovjetsko in pro- Kitajsko skupino.
Zatorej ostajamo nesrečni v sreči. . .
Sindikati so močni. Kaj bi ne bili. Živimo v demokratični deželi.
Demonstriramo in postavljamo pogoje . . . Pred nedavnim so gospodinje postavile zahtevo, da bi morale biti plačane za svoje garanje. No, nekaj za tem so se oglasili terciarni študentje z zahtevo, da bi tudi oni poleg študija prejemali regularne plače. Oni v
Predstavnik švedske socialne misije v Etiopiji Mr. S. De Vulder je ob vrnitvi na Švedsko za tisk podal izjavo o grozotah, ki jo počno vojaško-dikta-torske sile v Etiopiji. Povedal je, da je samo ob eni priliki diktatorjeva vojska z dinamitom razstrelila 120 študentov, ki se niso strinjali z režimom. Podobne barbaristične akcije, da si slede dan za dnem, ker da vojaškim
vrtcu za enkrat še molče. Prekanjeni so. Čakajo na izid, kako bodo opravili starejši bratci.
Tako, vidite, ostajamo davkoplačevalci še edina apatična masa, ki se za svoje interese ne zna potegniti.
Vsa leta nazaj so nas vzgajali in privzgojili v prepričanju, da bomo tako ali drugače račun plačali mi.
silam primanjkuje strelne municije. Taisti predstavnik je tudi povedal, da vojaške sile zahtevajo od sorodnika umorjenega vse do 46 dolarjev, če le-ti žele truplo umorjenega vsaj pokopati dostojno.
Tej vesti, seve, je takoj sledil demanti etiopske vlade, vendar ničkaj prepričevalen.
Brutalnost v Etiopiji
Nadaljevanje:
POLETEL BO S1RIJ-5
že praktično preverjeni npr. za rakete VEGA, SIRU 2, PR-100, RPT-C4. Primerjave so osupljive za amaterske razmere in vredne vse pozornosti nase družbe, ki je društvu sicer že podelila nekatera priznanja in plakete. Udeležba društva na mednarodnih znanstvenih simpozijih v Jugoslaviji z lastnimi strokovnimi referati potrjuje to zaupanje. Prav tako ne pozabljajo na vzgojo mladega kadra, ki si že z raketnim modelarstvom pridobiva osnovno znanje in izkušjne iz raketne tehnike. Nesebična je tudi pomoč ARD-C pri ustanavljanju novih raketih društev po Sloveniji.
Na razstavi tehniške ustvarjalnosti in inovacijske dejavnosti v Celju je ARD Celje predstavilo svoj celoten program. Le-ta namreč obsega znanstveno raziskovalno delo, gospodarsko kmetijsko dejavnost ter vključevanje v koncept splošnega ljudskega odpora in podružbljanja družbene samozaščite.
Tako je prvo dejavnost predstavljala trostopenjska raketa S1RIJ-5, ki je še sicer v fazi izgradnje, vendar jo bodo skušali izgotoviti in preizkusiti do leta 1978, ko bo v Jugoslaviji kongres mednarodne astronavtične federacije (IAF).
Drugo dejavnost je predstavljala dvostopenjska raketa proti toči v višinskim dometom okli 10 km s posebno vrsto drsne strelne rampe, katere šest mestno inačico že množično uporablja Kmetijski zavod Maribor za svoj raketni sistem ob-
rambe pred točo. Prototip so skonstruirali in izdelali člani ARD Celje.
Tretjo dejavnost sta predstavljali dvi izpopolnjeni raketi PR 122A1 in PR 122A2 s posebnim motorjem, ki zagotavlja dovolj velik domet.
Iz slikovnega gradiva je bilo razvidno, da so vse naštete dejavnosti logično nadaljevanje jasno opredeljenega in trdno zastavljenega dolgoročnega programa dela, ki zagotavlja nek razvoj in napredek raketne tehnike doma in v svetu. Rezultati in uspehi v 15 letih so zanesljivi dokaz, da društvo ni v slepi ulici. Ob minuli razstavi so mlajši člani društva izvedli tekmovanje z raketnimi modeli, ki je kljub dežju bilo prijetna poživitev same razstave. Bilo je preko 50 startov modelarskih raket in najmlajši člani društva so osvojili tudi tri pokale.
Na posvetovanju predstavnikov vseh astronavtično raketnih društev v Sloveniji, je dalo ARD Celje pobudo za ustanovitev Zveze astronavtičnih in raketnih organizacij Slovenije.
Dosegli so popolno soglasje za takšno zvezo in že določili mesec februar 1977 za ustanovitveno skupščino. Sedež zveze bo v Celju ali v Ljubljani, kar zavisi od možnosti dodelitve ustreznih prostorov. Prav bi bilo, da bi se vsi družbeno politični dejavniki v Celju zavzeli za to3 da bi bila ta zveza v Celju, kjer je ta dejavnost najstarejša v Sloveniji in med najuspešnejšimi v Jugoslaviji in v svetu.
DOLENJSKI LIST
Veliko presenečenje za Heleno Čampelj, ko je Mr. Horshly, predsednik Elthamske občine (z mikrofonom v roki) oznanil dodelitev. Na sliki poleg Mr. Horshly je tudi Mr. Blacke, šef Immigration Departmenta v Victoriji.
Težka je bila izbira med tako lepimi kandidatkami. Od leve proti desni: gdč. Nadja Stavar, gdč. Mirka Mršnik, gdč. Suzi Kodila, gdč. Helen Gotenko, gdč. Helena Čampelj in gdč. Michelle Polh
z njihovimi partnerji.
Na sliki vidimo Heleno, kateri je lanskoletna "Miss Slovenija", gdč. Violeta Podgornik, pomagala pri ogrnitivi plašča
\