Naročnina mesečno 25 Din, za možem« itTo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Telefoni oredniitva la uprave: 404)1, 40-03, 40-03, 40-04, 40-05 —» Izhaja vsak dan zjntraj razen ponedeljka ia dneva po praznika Čekovni račnn Ljubljana iteviiks 10.650 in 10.349 za inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica številka 6. Neznosno stan ie Hitro — tako nepogrešno kažejo vsa fcnamenja — se bližamo višku neznosnega stanja, ki ga preživlja te dni Evropa in z njo ves svet. Hitro, pravimo, toda vse prepočasi za živce narodov, ki so že toliko časa napeti do skrajnosti in ne morejo več prenašati odlašanja. Zakaj vse normalno življenje je zastalo. Človeštvo živi v nepretrganem strahu, ki je čedalje hujši, razpoloženje je tako, da zahteva odločitve po pregovoru, da je strahotni konec boljši od strahu brez konca. Medtem pa položaj še vedno ni razjasnjen in slej ko prej živimo med strahom pred vojno in gorečo željo, da se vzpostavi mir. Gotovega ni nič drugega, kakor da se na vseh mejah in po vseh državah delajo priprave za vojno ali za zasiguranje varnosti in neodvisnosti tistih držav, ki ne želijo, da bi bile potegnjene v krvavo vihro. Nemški kancler Hitler je poslal angleški vladi spomenico, v kateri poudarja svojo željo, da bi se mir ohranil, kakor je to rekel tudi v pismu francoskemu ministrskemu predsedniku Dala-dieru, in predlaga svoje pogoje, da se uresničijo nemške zahteve glede Gdanska in poljskega Primorja. Angleška vlada je v ponedeljek popoldne na Hitlerjeve predloge odgovorila baje v tem smislu, da vztraja na svojem stališču, da bo Poljski brezpogojno priskočila na pomoč, če bi bila napadena, da pa ne izključuje možnosti pogajanj in baje predlaga začasno premirje, da bi se na ta način ustvarilo ugodnejše ozračje za sporazum. V zadnjem hipu pa poročajo, da je dospel v London italijanski prosvetni minister Grandi, ki je bil svoj čas italijanski poslanik pri angleški vladi in je prinesel s seboj Mussolinijev predlog, kako doseči po-ndrjenje in sporazum med Poljsko in Nemčijo. Medtem pa so že dospele prve angleške čete na francosko-nemško mejo. Kakor vidimo, bomo čakali še nekaj dni, preden bomo vedeli, ali bo vojna res izbruhnila ali pa se bo pokazala na vseh straneh pripravljenost za pravilno in častno rešitev spornih vprašanj, med katerimi je vprašanje Gdanska samo eno. To zavlačevanje, čeprav bo ostalo samo v mejah par dni, seveda ne more pomiriti narcdov sveta, ki silijo na čim prejšnjo rešitev obstoječe strahotne napetosti. Temu daje izraza tudi g'asilo >Osservatore Romano« v svojem uvodniku od nedelje. Pravi, da so tako papež, kakor belgijski kralj in predsednik Združenih držav Severne Amerike jasno pokazali edino pot, kako je mogoče ohraniti mir, in sicer tako, da bosta nevarnost vojne in strah pred njo odrezana. Vse te avtoritativne osebnosti predlagajo konferenco vseh prizadetih sil, ki se mora nemudoma sestati s trdnim namenom vseh udeležencev, da se doseže skupen lojalen sporazum. Vsi trije so izrekli, da se mora že sedaj vsak odreči brezpogojno namere, da bi spor reševal s silo. Šele, ko bodo vsi s popolno gotovostjo lahko računali, da nihče ne bo prijel za orožje v nobenem primeru, bo mogoče, da se državniki vsedejo za skupno mizo. Če se sklene med tem časom premirje, se mora skleniti s skupno in odkrito voljo, da mu bo sledil tudi resnični mir, ne pa, da bi premirje bilo samo premor v vojni, ki se je z velikanskimi pripravami nanjo prav za prav že začela. In tudi mir ne sme biti samo začasen, ampak se mora naslanjati na trdno voljo vseh odgovornih državnikov, da se bodo ustvarile trajne podlage miru na pravici in morali ter na spoštovanju pravic vsakega naroda in vsake države, kakor je to posebno odločno poudaril predsednik Združenih držav Roosevelt, ki želi, da bi se po lojalnem sporazumu o obstoječih sporih, kolikor se morejo sedaj več ali manj zadovoljivo rešiti, stop-njema olajšalo breme oboroževanja in da bi se odprla pot za mednarodno trgovino obenem z vprašanje*i surovin, ki so vsaki državi potrebne za normalno življenje. Ce se državniki ne bodo f)oslužili tega sredstva in bodo krizo samo odgodili, bo vojna neizogibna pozneje. Kar vsi narodi brez razlike hočejo, je to, da bi se ne preprečila samo katastrofa, ki preti sedaj, ampak da bi se onemogočila tudi za bodoče. Henderson prinaša usodni odgovor; Angleška vlada je na posebni seji sestavila odgovor Hitlerju Danes popoldne bo v angleškem parlamentu govoril Chamberlain London, 28. avgusta, b. Odgovorni britanski krogi poudarjajo, da smatra angleška vlada za naj-prikladnejšo metodo pomiritve sporov neposredna pogajanja med Berlinom in Varšavo. To bi bilo potrebno že zaradi tega, da se pomiri ozračje, ki za sedaj sploh onemogoča vsaka resna pogajanja. Anglija je tudi pripravljena jamčiti pogodbo, ki bi jo event. sprejela Berlin in Varšava. Iz vsega gornjega sledi, da bo britanska vlada izročila Hitlerju potom svojega berlinskega veleposlanika sira Hendersona odgovor, Id bo podoben onemu, katerega je včeraj izročil francoski veleposlanik v Berlinu g. Coulondre g. Hitlerju, ki ga je pa odbil. Rim, 28. avgusta, b. V dobro poučenih krogih' se je razširila novica, da obstojajo izgledi za sklicanje konference 5 velesil, in sicer Velike Britanije, Francije, Italije, Nemčije in Rusije. Namen konference bi bil ta, da se izdela sporazum glede Gdanska. Ta novica se nahaja na četrto sporočilo Hitlerja Mussoliniju, ki ga je prejel v teku zadnjih 24 ur. Prav tako tudi italijanski tisk dela danes gotove aluziije v tej smeri. Poljska vlada bi bila na tej konferenci zastopana po svojem opazovalcu. London, 28. avgusta. AA. Reuter: Po seji vlade ni bilo izdano nobeno uradno sporočilo. Izve se tudi, da še ni bil določen dan za novo vladno sejo. Poučeni krogi pa trdijo, da je bilo na današnji 6eji končno odobreno besedilo odgovora Hitlerju. London, 28. avgusta. A A. Reuter: Dane« je bila seja angleške vlade. Popreje pa je bil poklican v predsedstvo vlade Greenwood. Seja vlade je trajala do 12.50. Popoldne se sestane parlament London, 28. avgusta. AA. Reuter: Seja parla-menta i« določena za jutri ob 14.05. Usoda Evrope bo v nekaj urah odločena Pariz, 28. avg. c. Nocojšnji »Temps« pile, da je sedaj položaj tako razčiščen, da se bo usoda Evrope odločila v nekaj urah. Dogodki se razvijajo tako naglo, da jih ne more nikdo več zavreti. Henderson odpotoval v Berlin London, 28. avgusta. AA. (Reuter.) Angleški veleposlanik v Berlinu Henderson, ki je večkrat dolgo razpravljal s Chamberlainom in lordom Ha-lifaxom, je odpotoval danes popoldne v Berlin. Berlin, 28. avgusta. AA. (Havas.) Italijanski veleposlanik Attolico je bil sprejet danes dopoldne pri Hitlerju. London, 28. avgusta. A A. (Havas.) V dobro poučenih krogih trdijo, da je angleška vlada danes dopoldne sprejela besedilo angleškega odgovora Hitlerju. Tajna nemška posredovalca v Londonu in Parizu Pariz, 28. avgusta, b. Poročajo, da je tudi v Pariz prispel povsem tajno nemški emisar. Ni še znano, kateri osebi je nemška vlada poverila to izredno važno nalogo. London. 28. avgusta, b. Po Se nepotrjenih novicah je bil v tajinstvenem letalu, ki je včeraj pristalo r,a londonskem letališču, najožji sotrud-nik nemškega zunanjega ministra g. von Ribbentropa g. Srhmidt, ki je prispel v London v posebni misiji. Izmenjava usodnih pisem: Daladier pravi: Borili se bomo ob Poljski" Hitler: Zahtevam Gdansk In Koridor" ti it Berlin, 28. avg. AA. DNB: Ministrski predsednik Daladier je dal snoči časnikarjem izjavo o zamenjavi pisem med njim in voditeljem nemškega rajha. V tej svoji izjavi je Daladier stavil nekatere pripombe o vsebini teh pisem ter potegnil iz tega gotove zaključke, javnosti pa vsebine teh pisem ni »poročil. Da bi bila javnost v popolni meri poučena o stvari. nemški poročevalski urad objavlja besedilo teh piser* Daladierovo pismo Zelo spoštovani državni kancler! Francoski poslanik v Berlinu mi je izročil vaše osebno sporočilo. V tetn trenutku, ko vi govorite o najtežjih odgovornostih, ki jih kdaj-koli moreta prevzeti dva šefa vlade, to je, da prelivata kri dva velika naroda, ki težita samo za tem, da bi živela v miru in delu, sem dolžan tako vam osebno kakor tudi našima dvema narodoma povedati, da usoda miru še vedno leži v vaših rokah. Vi no morete dvomiti o mojih čustvih do Nemčije niti o miroljubnih čustvih Francije do vašega naroda. Noben Francoz ni storil več kot jaz, da med našima dvema narodoma okrepi ne samo mir, pač pa tudi iskreno sodelovanje v interesu Evrope in sveta. Edino to je možno predpostavljati, da vi smatrate, da ima francoski narod manj visoke pojme o časti kot pa nemški narod. Vi ne morete dvomiti, da lx> Francija svoje obveznosti do drugih držav zvesto izvršila, n. pr. do Poljske, te države pa — o tem sem prepričan — ielo živeti v miru z Nemčijo. Obe ti dve prepričanji sta popolnoma v skladu druga z drugim. Do danes ne obstoji ničesar, kar bi moglo preprečiti mirno rešitev mednarodnega položaja, krize, ki odgovarja časti in dostojanstvu vseh narodov samo, če je na vseh straneh enaka volja ohraniti mir. S tem, ko pravim, da Kanada posreduje za mir Mussolini je ugodno odgovoril Ottawa, 28. avg. AA. Hava«. Kanadska vlada do ^edaj ie ni sprejela nobenega odgovora kanclerja Hitlerja na poslanico, ki jo j« na Hitlerja naslovil Mak-kenzie King. Mussolini pa je odgovoril, da bo storil vse, kar se ie da storiti za rešitev miru. Ottawa, 28. avg. AA. Reuter. Predsednik kanadske vlade Mackenzie King je prejel od Mussoiinija brzojavko po kablu, v kateri predsednik italijanske vlade odgovarja na včerajšnjo njegovo poslanico. Mussolini je izjavil, da ne bo varčeval s svojimi prizade- vanji, da reši mir na svetu, trajen in pravičen mir. "" vvork, 28. avg. AA. Štefani. Listi objavljalo odgovor Mussoiinija na apel kanadskega ministrskega predsednika. Tisk poudarja, da i« Mussolini prevzal nalogo za reištev miru. ima Francija to dobro voljo, izjavljam to v imenu vseh njenih zaveznikov. Osebno prevzemam jamstvo, da je Poljska tudi danes pripravljena, kakor je bila vedno, da se v mednarodnih odnošajih uvede postopek svobodnega sporazuma, kakršen edin« mora obstojati med dvema suverenima narodoma. Sklicujoč so na svojo vest. vam morem zagotoviti, da med vsemi nesoglasji, ki so nastala med Nemčijo in Poljsko v zvezi z vprašanjem Gdanska, ni niti enega nesoglasja, ki ga ne bi bilo mogoče rešiti potom takšnega postopka na miren in pravičen način. Sklicujem se na svojo čast, da v jasno določeni in iskreni solidarnosti Francije s Poljsko in njenimi zavezniki ni niti enega momenta, ki bi na kakršenkoli način mogel odrekati volj« moje domovine, da se ohrani mir. V tako težkem trenutku, kakršen je sedanji, verujem iskreno, da noben človek, ki ima plemenita čustva, ne bi mogel razumeti, da se začenja razruševalna vojna, no da bi bil prej storjen še zadnji poskus za miroljubno rešitev spora med Nemčijo in Poljsko. Vaša želja za mir bi mogla služiti z največjo odločnostjo v tem cilju, da pri tem nikakor ne bi škodovala časti Nemčije. Jaz kot predsednik francoske vlade, ki želim, da vlada dobra harmonija med francoskim in nemškim narodom, in ki sem na drugi strani vezan s Poljsko z vezmi prijateljstva in dano besedo, sem pripravljen zastaviti vse svoje sile. ki jih premore iskren človek, da tak poskus zadovoljivo privedem k cilju. Kakor vi. tako sein bil tudi jaz v pretekli svetovni vojni bojevnik na fronti. Nama obema je dobro znano, kakšno odvratnost in obsodbo je zapustilo vojno pustošenje med narodi brez ozira na to. kako se ie vojna končala. Ideja, ki si jo jaz morem zamisliti o vaši odgovorni vlogi kot voditelja nemškega naroda na poli k miru in izvršitvi njegove naloge pri skupnem delu civilizacije, ini je prinesla misel, da z«; prosim za vaš odgovor na ta moj predlog. Ce bi francoska in nemška kri mogla spet teči kot pred 25 leti v še daljši in groiovitejši vojni, potem lm vsak teh dveh narodov vodil boj. nadejajo«- se svoje zmage, toda na koncu bo najbolj gotovo zmagalo razdejanje in barbarstvo. Hitlerjev odgovor Visoko spoštovani g. predsednik min. svetal Razumem misli, ki jih vi izražate. Tudi jaz nisem nikdar prezrl visoke odgovornosti, ki jo imajo oni. kateri so postavljeni, da vodij« usodo narodov. Kot stari bojevnik s fronte poznam prav tako kakor tudi vi vojne strahote. Vse to spoznanje in vse te skušnje so me privedle do tega. da sem se iskreno prizadeval. k»kn bi odstranil yse, kar vodi do sporov med našima dvema naro- doma. Jaz sem svojčas francoskemu narodu dal odkrito zagotovilo, da je vrnitev Posarju predpogoj za taksno preprečevanje vseh sporov. l'o vrnitvi te pokrajine sem takoj na svečan način ponovil, da se odrekamo kakršnihkoli zahtev, ki hi se mogli nanašati na Francijo. Nemški narod je odobril to moje stališče. Kakor ste se vi sami o priliki svojega zadnjega bivanja tu mogli prepričati, nemški narod ni čutil in ne ruti nasproti tvojemu nekdanjemu hrabremu nasprotniku nobene inržnje in nobenega sovraštva, ker se zaveda svojega lastnega zadržanja. Nasprotno temu, dosega miru na naši zahodni meji je do-vedla do čedalje večje simpatije, ki se je večkrat pokazala na naravnost demonstrativni način. Zgraditev velikih trdnjav na zahodu, trdnjav, ki so požrle mnogo milijard in jih še požirajo, pomeni za Nemčijo dokaz, da je sprejela in končno-veljavno določila nemške mejo v tej pokrajini. Nemški narod se je odrekel na ta način dvema pokrajinama, ki sta nekdaj pripadali staremu rajhu in ki sta bili pozneje spet osvojeni za ceno mnogo krvi. in ki sta bili končno za reno še večjega prelivanja krvi tudi hranjeni. Ta odpoved, kakor boste, eksrelenra. tudi sami priznali, ni bila nobena taktična poteza, maniiestirana samo na zunaj, pač pa pomeni trdno odločenost, ki je hila dosledno potrjena tudi po vseh naših ukrepih. Vi, gospod predsednik min. sveta, ne bi mogli navesti niti enega primera, primera, v katerem sem se z eno samo vrsto ali z eno samo besedo pregrešil proti tej končnoveljavni določitvi nemške meje na zahodu. Veroval sem, da sein s to odpovedjo in s tem svojim stališčem odstranil vse, kar bi moglo biti sporno med obema narodoma in kar bi moglo privesti do spopada in do tega, da se ponovi tragika iz let li(14 do 1918. Ta omejitev nemških življenjskih zahtev na zahodu se ne more nikakor razumeti v tem smislu, da bi v ostalih pokrajinah sprejemala versajsko pogodbo. Jaz sem » resniri vsaj v teku teh let poskušal doseči » pogajanji revizijo vsaj onih določb tega diktata, ki so v največji meri nemogoče in nesprejemljive. To je bilo nemogoče, številnim uvidevnim ljudem pri vseh narodih jo bilo znano in jasno, da do te revizije mora priti. Karkoli sicer lahko navajate proti mojim metodam, ne morete pa zanikati, da se mi je brez prelivanja krvi posrečilo doseči rešitev, ki ni bila samo v interesu Nemčije, pač pa je tudi mnogo drugih državnikov rešila obveznosti, da hi morali pred svojimi narodi zagovarjati revizijo. V vsakem primeru mi bo vaša ekscclenca priznala eno: Revizija je morala priti. Versajski diktat jc hil neznosen. Noben Francoz, ki ima količkaj časti, niti vi, gospod Daladier, ne bi bili v podobnem položaju drugače postopaji, kakor pa sem postopal jaz. Jaz sem tudi zdaj v tem smislu poskušal odstraniti !z sveta najbolj nerazumljiv ukrep versajskega diktata. Jaz sem poljski vladi stavii ponudbo, zaradi katere se je nemški narod začel bati. Nihče drugi razen mene ne bi nmgel sploh biti tako korajžen, da bi stopil s takšno ponudbo pred javnost. Toda to sem mogel storiti tudi samo enkrat. Gojim najgloblje prepričanje: če bi hila zlasti Anglija v tedanjem času, namesto da jo začela divji časopisni boj proti Nemčiji. namesto da je razširjala glasove o nekakšni mobilizaciji v Nemčiji, na kakršenkoli način svetovala Poljski, naj bo zadovoljna, bi Evropa tudi danes kakor v teku 25 let. mogla uživati najpopolnejši mir. Toda na ta način je najprej s pomočjo laži o nemških napadalskih težnjah bilo vznemirjeno poljsko javno mnenje. Poljaki vladi jo bila otežkočena potrebna jasnost pri sklopih in predvsem skaljen pogled na meje realnih možnosti s tem. da je bila dana znana obljuba o jamstvih, Poljska vlada je zavrnila moje predloge. Poljska javnost je gotovo prepričana, da se bo zdaj Velika Britanija borila za Poljsko in je začela postavljati zahteve, ki hi jih bilo morda treba označiti kot smešno norost, čo no bi bilo tako brezkončno nevarne. In tedaj se je ?ačel neznosni teror, duševno in gospodarsko preganjanje Neinccv, v pokrajinah, ki jih je rajh odstopil in v katerih živi vendar poldrug milijon Nemrev. Nočem tu govoriti o strahotah, ki so so dogodile. V samem Gdansku so poljsko oblasti stalno prekoračevale svojo kompetenco in na ta način prepričale tamkajšnje prebivalstvo v čedalje večji meri. da je brez upanja na rešitev prepuščeno samovolji državo, ki je tuja narodnostnemu značaju tega mesta in njegovega prebivalstva. . Ali smem zdaj vprašati vas. gospod Dalaitier, kako bi vi postopali kot Francoz, če hi bila zaradi kakega nesrečneira konca vojne, ki sto jo vodili hrabro, ena vaših pokrajin odcepljena od matere domovine, po hodniku, ki bi bil pod tujo oblastjo, in če bi kako veliko mesto. recimo Marsrille ne moglo priznati svoje pripadnosti k Franciji, in če bi bili Francozi, nastanjeni v teh pokrajinah, izpostavljeni preganjanju, zatiranju in čedalje bolj umorom. Vi. gospod Daladier. ste Francoz in jaz zato veni. kako bi postopali. Jaz sem. gospod Daladier. Nemce. Nikar ne ih milite v mojo čast in v to. dn se zavedam dolžnosti postopati prav tako. «'e bi tudi va« »adcla taka nesreča, kakor je nas. potem bi. g. Daladier, tudi (Nadaljevanje na 2. strani) Zagrebška vremenska napoved. Dc'no oblačno s krajevnimi padavinami. Zrmcnska vremenska napoved. Pretesno vedro v zahodni polovici, delno obla no ra vzhodni, kjer bo tu na tam dež. .lutrpnj* m«»rtU b.i v HVimh in kotlinah. Toplota sc na bo znatno spremenila. Prihod Hrvatov v Belgrad Priredili so jim navdušen sprejem Relgrad. £1 avgusta, m. Dogodek današnjega dne j e bil v prestolnici prihod hrvatskih ministrov v Belgrad zaradi prevzema poslov v posameznih resorjih. Vsi hrvatski ministri, ki so po doseženem -porazumu stopili v Cvetkovicevo vlado, so odpotovali iz Zagreba snoči s prvim ljubljanskim vlakom. Njihove salonsko vagone so v Zemunu odpeli ter so ob 8 20 ii njih napravili poseben vlak ki je privozil na belgrajsko postajo točno ob 8.30. Ob 7.30 je podpredsednik vlade dr. Vladko Maček s svojim kabinetnim šefom dr. Ju-kičeni ter ministri dr. Andresom, dr. Torbarjem in dr. Smoljanoin na zemunski postaji izstopil iz salonskega vagona in se podal pred železniško postajo. kj°r so je nato dalj časa sprehajal po donavski obali. Ljudstvo ga je povsod toplo pozdravljalo Novi notranji minister Stanoje Mihal-(ižič je medtem sprejel v svojem salonskem vagonu upravnika mesta Belgrada Dragoslava La-ziča, ki mu je poročal o tekočih poslih. Ob 8 se je dr. Maček s svojimi tovariši vrnil v salonski vagon, kjer je ostal novi finančni minister gosp. dr. Šutej. Časnikarji so ob tej priliki g. dr. Mačka prosili za izjavo, ki jo pa tokrat niso dobili. Na belgrajski postaji, pred postajo in v Ne-manjini ulici ter vse do predsedstva vlade se je medtem zbrala večtisočglava množica, ki je čakala na prihod hrvatskih ministrov. Sam peron je bil določen za zbirališče za predsednika vlade in za zastopstvo posameznih političnih strank in hrvatskih organizacij iz Belgrada in Zemuna. Od zastopstev političnih skupin je bilo posebno številno zastopstvo krajevnega odbora JRZ za Belgrad, Zemun in Pančevo s predsednikom dr. Ra-donjičem na Čelu, dalje zemljoradniške politične skupine, ki sta jo vodila šef te stranke dr. Oavri-lovič in novi kmetijski minister dr. Cnbrilovič ter bivši narodni poslanec dr. Tnpanjanin. Samostojne demokrate sta med drugim zastopala Sava Selenič in dr. Popovac. Demokratsko levico je zastopal dr. Smiljanič. Malo pred prihodom posebnega vlaka ee je pripeljal na postajo predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič, ki ga je številna množica pozdravila z vzkliki »Živijo Cvetkovičl Živijo sporazum U. Na postajo so poleg predsednika vlade prišli še minister za telesno vzgojo ljudstva Jevrem Tomič, bivši pravosodni'minister dr. Ružič in bivši poštni minister Jovan Altiparmakovič. Posebni vlak s hrvatskimi ministri Je pripeljal na belgrajsko železniško postajo točno ob 8.30. Podpredsednik vlade dr. Vladko Maček se je lakoj po ustavitvi vlaka ustavil vidno zelo dobro razpoložen pri vratih svojega vagona. K njemu je takoj pristopil predsednik vlade Dragiša Cvetkovič ter se z dr. Mačkom prisrčno pozdravil. Za dr. Mačkom so iz salonskega vagona izstopiti vsi ostali hrvatski ministri. Navzoča množica je g. predsedniku vlade Dragiši Cvetkoviču in podpredsedniku vlade dr. Vladku Mačku ter hrvatskim ministrom priredila navdušene ovacije ter vzklikala »Živijo sporazumi«. Vzklikanje množice se je z železniškega perona preneslo tudi na prostor pred železniško postajo, kjer 6ta se kmalu po prihodu vlaka pojavila Dragiša Cvetkovič in dr. Vladko Maček. Posamezne skupine so predsednika vlade in dr. Mačka obsule s cvetjem, dr. Maček sain pa je prejel vpč šopkov cvetja. Predsednik vlado in podpredsednik dr. Maček sta sedla v prvi avtomobil in se počasi peljala proti predsedstvu vlade in med potjo odzdravljala navdušeni množici. Za predsednikom vlade so se vozili vsi ostali ministri. Številna množica je toplo pozdravljala predsednika in podpredsednika vlade ter ostale ministre tudi pred predsedstvom vlade, kjer so se avtomobili ustavili in sta Dragiša Cvetkovič in dr. Vladko Maček odšla v palačo pted-sedstva vlade. Pred predsedstvom vlade se je zgrnila tudi vsa množica, ki je bila prej pred postajo in vzklikali Cvetkoviču in dr. Mačku, ta-!;o da sta se morala poiaviti na balkonu in množici odzdravljati. Ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič in dr Vladko Maček sta imela v predsedstvu vlade krajšo konferenco. Po tej konferenci je dr. Maček odšel v svoj kabinet v drugem nadstropju, ki se nahaja v bivšem kabinetu finanč- nega ministra. Finančni minister dr. Šutej pa je zavzel prostore v kabinetu finančnega ministra. Zraven njega ima svoj kabinet tudi minister brez listnice dr. Barija Smoijan. Vrnitev ministra dr. Kreka > Belgrad, 28 avg. AA. Danes ob 10 dopoldne se je vrnil v Belgrad gradbeni minister dr. M. Krek s svojo gospo. Na železniški postaji so ga sprejeli in pozdravili pomočnik ministra inž. Stanislav Josipovič, načelnik oddelka za ceste inž. Vojta Bovček ter osebje kabineta. Minister se je dobro razpoložen zadržal nekaj časa v razgovoru s prisotnimi, nato pa se je vrnil v gradbeno ministrstvo, kjer je prevzel spet svoje delo. Vlada narodnega sporazuma prevzela posle Belgrad, 28. avg. m Člaoi vlade narodnega sporazuma, ki so danes prispeli v Belgrad, so v teku dopoldneoa prevzeli posle v svejih resorih. Tako ie med drugim prevzel posle od sedanjega finančnega ministra Vajina Djuričiča novi finančni minister dr. Juraj šutej. Pravosodni minister dr. Markovič je takoj po zaprisegi prevzel posle od dosedanjega pravosodnega ministra dr Ružiča Resore so prevzeli tudi ostali ministri, tako Jevrem Tomič od dosedanjega ministra za telesno vzgojo Čejoviča, potem novi trgovinski minister dr Andres od dosedanjega trgovinskega ministra Tomiča, dr. Stojan Budisavljevič resor od dosedanjega ministra za socialno politiko Rajkoviča, poštni minister dr. Josip Torbar pa od dosedanjega ministra Jovacia Altiparmakoviča Podpredsednik vlade dr. Vladko Maček, finančni minister dr. Juraj Šutej in minister brez listnice dr. Smoijan so se zdržali del j časa v svojih kabinetih. Opoldne so se zbrali vsi na kosilo v hotelu »Srpski kralj«, kjer tudi stanujejo. V hotelu »Srpski kralj« je podnredsednik vlade dr Maček sprejel tudi vodstvo bivše zcmljoradnukc stranke, šefa te politične skupine dr. Milana Gavriloviča, ministra dr. čubriloviča in bivšega poslanca dr. Tupanjanio*. Zvečer odpotuje podpredsednik vlade dr. Vladko Maček s svojimi tovariši v Zagreb, kjer s« jutri udeleži sestanka hrvatskih poslancev. V Belgrad se vrne v četrtek, 31 .avgusta. Tega dne bo v Belgradu tudi seja vlade. Se|a hrvatskega narodnega zastopstva Zagreb. 28. avg. b. Povratek hrvaških ministrov is Belgrada, kjer so danes prevzeli svoje resore, pričakujejo te jutri dopoldne, kjer je v prostorih starega lirvaškega parlamenta sklicana seja hrvaškega narodnega predstavništva. V Zagreb prihajajo iz vseh krajev navdušena poročila sa-raili novo nastalega stanja. Ran hrvaške banovine dr. šubašif je odpotoval na Bled. kjer je prisegel Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu. Ban je bil odlikovan z visokim redom Jugoslovanske krone 1. stopnje. V bivšem hrvaškem parlamentu se vse pripravlja ia jutrišnjo sejo parlamenta. Jutri se vrača tudi bivši vršilee dolžnosti bana savske banovine, ki ho izročil svoje dolžnosti novemu hrvaškemu banu ter se poslovil od uradništva. Davfdovičevl demokrati za sporazum Belgrad. 28. avgusta, m. Danes se je zbral izvršilni odbor srbske demokratske stranke, da se posvetuje o novem položaju, ki je nastal po sporazumu s Hrvati. Izvršilni odbor šteje 27 članov, od katerih se je seje udeležilo 25 članov, dva pa sta bila po nujnih zadevah zadržana in sta se pismeno opravičila. Seja je trajala od 10—13 in od 15.30—20. Govorila je cela vrsta poslancev, med njimi dr Grol. Vlajič in drugi prvaki te skupine. Po seji se je izvedelo, da so se vsi govorniki izrekli za sporazum, komunike o tem sklepu pa bo verjetno izdan jutri. Volitve za senat Kakor pravijo poučeni krogi, bodo volitve za senat konec septembra tega leta. Najverjetnejši datum volitev je 24. ali 31 september. Volitve bodo po predpisih dosedanjega zakona o volitvi senatorjev. „Hrvatski dnevnik" o pravicah hrvatske banovine Dr. Ilija JalHjr» B. belgrajskem kolodvoru t Prebivalslvo banovine Hrvatske i Kot inano, je bilo zadnje štetje prebivalstva v naši državi BI. marca 1931. Od toga štetja so nam na razpolago že podrobni podatki p« občinah ia število prebivalstva, za veroizpovedi ter za pismenost in nepismenost prebivalstva, dočim še niso objavljeni podatki o poklicni sestavi prebivalstva. Po teh statističnih virih bo obsegala banovina Hrvatska: število prebivalstva dne 31. marca 1931: savska banovina ....<• 2,7(11.3X3 primorska banovina ■ • • • 901.660 deli drugih banovin: Dubrovnik (doslej zetska ban.) 50.201 Aid (donavska banovina) . . , 31.353 Ilok (donavska banovina) • , 29.S39 Brčko (drinska banovina) . . 97.626 Gradačac (vrbaska banovina) , 50.992 Derventa (vrbaska banovina) . «7.305 Travnik (drinska banovina) ( 45.3K6 Fojnira (drinska banovina) . . 25.116 Obe banovini, ki skupno v celoti tvorita hr-atsko banovino, sta imeli 3,606.013 prebivalcev, priključeni okraji ostalih banovin pa 401.829. tako šteje skupno noTa banovina Hrvatska 4,007.827 prebivalcev, dočim je imela vsa država 13.93I.03S prebivalcev. Banovina Hrvatska je tvorila torej leta 1931 skoraj 28.76% vsega prebivalstva v državi ali skoraj tretjino. Ce pogledamo sedaj prebivalstvo banovine Hrvatske po veroizpovedih, vidimo naslednjo razdelitev: katol. pravosl. muslim. savska banovina 2.122.631 517.191 3.823 primorska banov. 692,196 138.375 69.360 g priključeni okraji 206.889 112.368 70.697 skupno 3,022.016 767.934 113.880 Ce pogledamo po okrajih, vidimo, da je ogromna večina vseh okrajev katoliška, toda že v savski banovini je več okrajev s pretežno pravoslavnim prebivalstvom, to so okraji: Donji Lapa«, Glina. Gračac, Korenira, Kostajnira, Pakrac, Slunj. Vojnič, Vrgin most in Vukovar. V primorski banovini so vsi okraji s katoliško večino prebivalstva le okraja Bcnkovac in Knin imata pravoslavno večino. Muslimani inajo znatno število pripadnikov le v primorski banovini, kjer jih živi znatno število v okrajih: Bugojno, Konjic, Mostar in Stolac. Med priključenimi okraji ima Ilok poleg pretežnega katoliškega prebivalstva tudi močno število pravoslavcev in protestantov, kar velja tudi za Sid. Dubronik ima 91% katoličanov. Brčko je zelo mešan okraj z znatnim številom Muslimanov, tudi fojniški in travniški okraj imata poleg katoliške večine znatno število muslimanov, kar velja tudi za okraja ii vrbaske banovine:Dcrvento in Gradačac. Živalske kužne bolezni v Sloveniji Po najnovejšem štirinajstdnevnem izkazu živalskih kužnih bolezni posnemamo, da obstoja vra-nični prisad, smrkavost, svinjska kuga, svinjska rdečica in kuga čebelne zalege v sledečih okrajih: Vranični prisad. Okraj Brežice: Bo-jsno obč. Globoko. Okraj Ljubljana: Škofljica obč. Šmarje. Smrkavost. ' — Okraj Slovenjgradec: Radoše obč. Slovenj- I gradeč. I Svinjska kuga. Okraj Črnomelj: Hrib obč. Vinica. Okraj Kamnik: Vir obč. Dob; Prceerje obč. Homec; Vel. Mengeš obč. Mengeš. Okraj Krško: Gorica obč. Le-skovcc. Okraj Maribor d. br.: Dogoše obč. Pobrež-je; Ruše obč. ista; Cigovci, Slovenska Bistrica, Zgor. Bistrica obč. Slov. Bistrica; Studenci obč. ista; Činžat, Kumen obč. Sv. Lovrenc na Pohorju. Okraj Maribor 1. br.: Vukovski dol obč. Jarenina; Sp. Korena obč. Korena; Rečica obč. Sv. Jakob v SI. gor.; Vosek obč. Sv. Marjeta ob Pesnici; Sv. Trojica v SI. gor. obč. ista; Selnica ob Muri, Ceršak obč. St. Ilj v SI. gor. Okraj Ptuj: Skorba obč. Slovenja vas; Stojnci obč. Sv. Marko n. Pluja. Okraj Slovenjgradec: Lokovica. Dražmirje obč. Šoštanj; Topolšica obč. ista. Okraj Šmarje pri Jelšah: Zgor. Ncgovje obč. Rogaška Slatina. Okraj Ptuj mesto: Sp. Breg obč. Ptuj. Svinjska rdečica. Okraj Črnomelj: M. in V. Nerajc. Zapudje obč. Dragatuš. Okraj Dravograd: Planina obč. Vuhred; Sv. Danijel. St. Janž obč. Vuzenics. Okraj Gornji-grad: Gornji grad obč. ista. Okraj Kamnik- Gozd obč. Kamniška Bistrica. Okraj Konjice: Kot obč. Oplolnica; Koroška va« obč. Zreče. Okraj Litija: Gaberje, Volavlje obč. Trebcljevo. Okraj Ljubljana: M. Vrh, V. Vrh obč. Šmarje; Podlipa obč. Vrhnika. Okraj Logatec: Brezje obč. Begunje. Okraj Maribor d. br.: Črešnjevce obč. ista; Fram obč. ista; Je-šenca, Kopravnik, Morje, Planina obč. Fram; Bohova, Pivoha, Sv. Miklavž obč. Hoče; Podboč obč, Poljčane; Spod. Gorica obč. Rače; Smolnik obč. Ruše; Skoke obč. Slivnica; Slov. Bistrica obč. ista; Studenci obč. ista; Kočno obč. Zg. Polskava. Okraj Maribor L br.i Pesniški dvor, Vukovski dol obč. Jarenina; Metava obč. Košaki; Črešnjevec, Slemen, Vurmat obč. Sclnica ob Dravi; Čcrmlenšak obč. Sv. Rupert v SI. gor.; Dobrenje obč. St. Ilj v SI. gor.; Sčavnica obč. Sv. Ana v SI. gor. Okraj Radovljica: Bled, ežleče obč. Bled; Boh. Bistrica, Polje, Ribčev laz, Savica obč. Boh. Bistrica. Kuga čebelne zalege. Okraj Ljubljana: Borovnica, Breg, Dol obč. Borovnica; Vrzdenec obč. Horjul. Okraj Ljutomer: Pristava obč. Ljutomer. Okraj Maribor d. br.: Bre-zule, Podova, Spod. Gorica obč. Rače. Okraj Ptuj: Podgorci obč. Sv. Lenart pri Vel. Nedelji. * fivlcarskn-jugoslovanski plačilni promet. Švicarski obračunski urad objavlja, da lahko po zadnjih ukrepih finančnega ministra jugoslovanski izvozniki prosto prodajo tudi zadnjih 25% svojih deviz na borzah. Zaradi tega se lahko vplačila pri švicarski Narodni boanki realizirajo za 80%, ne pa samo s 55% kot dosedaj. Izplačilo v Jugoslaviji za kvoto 30% za likvidacijo švicarskih ter-jaxev, ki obstojajo še iz prejšnjega kliringa, se nadaljuje še naprej po uradnem tečaju. To omogoča jugoslovanskim izvoznikom, da dobe za svoj izvoz v Švico za 100 švicarskih frankov približno 1190 din namesto dosedanjih 1130 din. Na drugi strani se zniža tozadevni proračunski tečaj za vplačila pri Švicarski narodni banki za blago, fakturirano v dinarjih, od 8.85 na približno 8.40 švicarskih frankov za 100 din. Radijski postaji v Belgradu in Zacrebn bosta prešli v državne roke do konca prihodnnjega meseca. Izdan je že naiog za popis imovine in inventarja. CjASpodaKStVJO Naša zunanja trgovina v juliju V mesecu juliju je znašal po uradnih podatkih naš uvoz 433.8 (lani 403.2) milij. din, izvoz pa 407.9 (282.7) milij. din. Naslednja tabela nam kaže razvoj naše zunanje trgovine v zadnjih dveh mesecih (v milij. dinj: uvoz izvoz 1938 1939 1938 1939 junij 411.8 428.3 372.5 432.5 julij 403.2 433.8 282.8 407.9 Naša trgovinska bilanca je bila junija letos še aktivna, toda julija je postala pasivna za majhno vsoto 25.9 milij. din. Vendar je v primeri z lanskim julijem opaziti znatno izboljšanje, saj je znašala pasivnost naše zunanje trgovine lani julija 120.5 milij. din. Glavni predmeti našega uvoza eo bili julija naslednji (vse v milij. din., v oklepajih podatki zu junij): Surov bombaž 25.24 (20.1), bomb. prediva 34.85 (28.4), bombažne tkanine 10.6 (11.3), surova volna 11.0 (6.2), voln. prediva 16.5 (8.86), voln. tkanine 8.5 (5.55), svil. predivo 8.6 (8.1), nepredelano in polpredelano železo 6.1 (10.7), pločevina 4.0 (7.54), tračnice in železniški material 5.9 (8.14), razni popolnoma izdelani izdelki iz železa 20.5 (18.2), surova nafta 12.0 (12.1), riž 5.3 (2.06), kava 4.9 (4.3), sladkor 9.1 (0.03), premog 18.05 (12.06), stroji, orodje in aparati 32.4 (47.4), elektrotehnični predmeti 13.25 (18.8), prevozna sredstva 31.07 (34.16), umetne organske barve 5.0 (5.6) itd. Izvažali pa smo največ tele predmete: Pšenica 6.6 (—), koruza 11.8 (15.6), sveže sadje 6.5 (2.04), konoplja 20.1 (21.7), konji 4.04 (2.9), goveda 8 1 (6.6), prašiči 62.3 (45.54), drobnica 3.2 (1.8), perutnina 3.34 (3 2), sveže meso 6.67 (5.4), svinjska mast 6.8 (3.7), jajca 11.5 (15.0), drva 0.7 (0.7), stavbni les 87.0 (88.46), oglje 1.15 (1.86), železniški pragovi 5 15 (2 1), izd elki iz lesa 3.6 (3.45), cement 4.65 (3.8), baker 17,9 (65.7), rude 31.64 (43.4) milij. din. Skupno je znašal naš uvoz v prvih 7 mesecih t. 1. 726.262 ton za 2.961.8 milij. din. Tako da se jc letošnji uvoz v primeri z lanskim letom po teži zmanjšal za 3.75%, po vrednosti pa za 2.86%. Izvozili pa smo letos za 1,986.850 ton, po vrednosti 2.821.8 milij. din. (lani 2,129.351 ton za 2.670.35 milij. din), tako da se je v primeri z lanskim letom izvoz povečal po količini za 6.69%, po vrednosti za 5.67%. Pasivnost naše trgovinske bilance je znašala leto« v prvih 7 mesecih le 139.9 milij. din, dočim je lani v istem razdobju dosegala 378.5 milij. din. Papirni kartel povišuje cene kar brez odobritve Prejeli smo: Zakon o kartelih § 7 določa, da se ima vsaka sprememba cen predložiti ministrstvu v roku dveh dni, sicer da nimajo pravne veljavnosti. Papirni kartel je že pred 16. junijem t. 1. povišal cene vse vrstam papirja kljub temu, da ministrstvo še do danes teh cen ni potrdilo in jih najbrže tudi ne bo, ker je povišanje brez vsake stvarne podlage in ker so že prejšnje cene papirja previsoke. Papirni kartel pod znano firmo »Centropapir« torej že kaka dva meseca brez zakonite podlage vzdržuje pretirano visoke cene in diktira vsem veletrgovccm papirja, tiskarskim podjetjem in posredno tudi konzu-mentu najvišje cene papirja, kar jih Evropa sploh pozna, samo zato, da nekaj ljudi spravlja mastne dobičke. Vsak odpor a strani kupcev je brezuspešen, ker »Cen^ tropapir« kratkomalo odkloni dobavo papirja in si torej hočeš-nočeš primoran plačati nezakonito povišano ceno ali pa zapreti obrat, ker drugega vira za dobavo papirja ni. Čas bi bil, da se oblast zgane in naredi temu 6amolastncmu početju, te vsemogočne gospode, enkrat za vselej konec. V Trgovskem listu št. 93 od 21. avgusta t. 1. navaja »Centropapir« v članku pod naslovom »Novi cenik papirja« razne podatke-, da bi s tem upravičil pred javnostjo svoje početje. Vsi podatki so prikrojeni tako, da se vidi, kakor da so bile papirne tovame ogrožene v svoji eksistenci zaradi nemške konkurenco po priključitvi Češke k Nemčiji. V resnici pa je stvar popolnoma drugačna, ker je papirni kartel že pred priključitvijo Avstrije k Nemčiji vodil razgovore z avstrijskimi in češkimi papirnimi koncemi za povišanje cen. Prav priključitev teh pokrajin k Nemčiji je začasno prekrižala račune papirnemu kartelu, ker bi sicer doživeli to povišanje že pred enim letom. Zanimivo je to, da je »Centropapir« povišal cene tudi onim papirjem in kartonu, ki se v naši državi niso izdelovali in se tudi sedaj ne izdelujejo ter se torej ni bilo bati nobene inozemske konkurcnce. S pogodbo, sklenjeno med jugoslovanskim papirnim kartelom in nemško papirno industrijo se je nemški papirni industriji omogočil znatno večji dobiček na račun našega konzu-menta, naše prosvete in na račun naše šoloobvezne mladine. Nemška papirna industrija bo tudi vnaprej dobavljala najmanj iste količine, ako ne več, papirja v Jugoslavijo kakor pred pogodbo, vendar s to razliko, da bo dobila za blago znatno več kot doslej in kot dobiva za tako blago v drugih državah Evrope. Naša papirna industrija je tako visoko zaščitena z uvozno carino, da bi v primeru, da se zadovoljuje z zakonsko dovoljenim meščanskim dobičkom, lahko-preprečila vsak uvoz papirja iz inozemstva, ker znaša ta carinska zaščita v posameznih primerih celo 100% na cene inozemstva. V tem primeru bi naše delavstvo v papirnicah delalo lahko v polnem obsegu, ker bi naročila ostala doma in ne bi država morala letno plačevati za nepotrebno uvožen papir težke deset-milijonske zneske. Poleg tega bi vsa grafična in papirna industrija zaradi zmerne cene papirju znatno poživcla in veliko število sedaj brezposelnega grafičnega, kartonažnga in knjigoveškega delavstva bi zopet prišlo do kruha, ker bi bile naše knjige in vse ostalo papirno blago v ceni zmerno, da bi konzum lahko naraščal. Člankar navaja kot primerjavo cene iz leta 1937, pozablja pa navesti, da se je prav v letu 1937, zaradi trenutnega pomanjkanja in podražitve celuloze, podražil tudi papir na svetovnih tržiščih iz čisto špekulativnih razlogov in da so te umetno zvišane cene držale le nekaj mesecev in so nato zopet padle. Če primerjamo cene fz leta 1936, pred ustanovitvijo kartela, vidimo, da so bile iste najmanj za 15 do 20% nižje, kot jih člankar navaja za leto 1937, in torej tudi za približno toliko nižje, kot so današnje protizakonito zvišane cene, čeprav je danes cena celulozi skorajista, kot je bila leta 1936, in tudi plače delavstva in ostala režija ni bistveno spremenjena. Cen, ki jih člankar navaja, so le vagonske in večje odjeme, medtem ko morajo tiskarnarji in drugi manjši odjemabi, ki plačujejo papir po balah, plačevati popolnoma druge cenc, katere so za najmanj 15—20% višje od navedenih. »Centropapir« terorizira ludi vse veletrgovce v državi in jim predpisuje detajlne cene, po katerih morajo prodajati papir. Vsak prestopek od strani trgovca ima za posledico hude represalije, kakor n, pr. ustavitev dobavljarja papirja itd. Odkar je sklenjena pogodba z nemškimi tovarnami, imajo tudi grosisti Nemčije strog nalog prodajati papir po predpisanih cenah, ki so prilagodene popolnoma našim sedanjim cenam ne glede na to, koliko papir v resnici velja. Tako n. pr. zahtevajo danes nemški grosisti za polklejen brezlesni papir kar 9.85 RM pri 100 kg več kot pa za polnoklejen papir. Papimi kartel v svojem članku sam navaja, da so proizvajalni stroški za polklejen papir za 15 par pri kg nižji kot za polnoklejenega. Nemške tovarne pa sedaj dobijo kar 1.40 din za polklejen papir več kol pa za polnoklejenega in to vse le zato, da se izigra carinska ugodnost, ki jo predvideva carinska postavka 445, točka 1-b — za papir za tiskanje. Pri polklejenem papirju so morale nemške tovarne zvišati svoje prejšnje cene kar za celih 60% — reci in beri: šestdeset odstotkov. Menda papimi kartel ne bo trdil, da so nemške tovarne preje delale te papirje z izgubo in čeprav so uživale visoke izvozne premije, so te iznašale največ polovico tega, za kolikor so sedaj cene papirju povišale. Popolnoma razumljivo je, da je bila ponudba s strani »Cen tropapir ja« za nemške tovarne tako vabljiva, da je na mo, brez ozira na razne ne-arijske zakone, takoj pristala; saj je »Centropapir« za-sigural nemški papirni industriji poleg tega tudi uvoz skoraj 500 vagonov letno in če upoštevamo zgoraj navedeno razliko v ceni, gre tu za desctmilijonske razlike. Ako pregledamo bilance naših papirnih tovarn iz prejšnjih let, vidimo, da niso delale papirja izpod lastnih proizvajalnih stroškov, temveč nasprotno, imele so prav lepe dobičke. Razlika je le v tem, da se dela danes v nekaterih papirnicah mnogo manj kot preie, dobiček je pa še znatno večji, medtem ko delavstvo životari. Čas je res, da oblast posveti tej zadevi več pozornosti in napravi končno red. I Danas nepreklicno zadnjikrat! Ob 16., 19. in 21. uri Jonn fierre Aumont, Charle Vnnel in Marta Labarr Telefon 22-21 KINO UNION Telefon 22-21 S. O. S. Sahara | i KINO SLO SA. tel. 27-30 Samo še danes ob 16, 19. in 21. uri KRIK ULICE Velika socijalna drama, ki nazorno pokaže miselnost in zablode današnjega časa. Razburljiva vsebina! — samo za zelo močne živce! I Spremembe na deviznem trgu | Padec angleškega funta na svetovnih borzah, zlasti odkar je angleški devizni sklad prenehal intervenirati v korist stabilnosti funta napram dolarju, je inmel posledice tudi za naše tržišče. V svobodnem tržišču je pri nas ostal tečaj funta nespremenjen na 258, toda istočasno je narastel tečaj francoskega franka. Ker se zaradi političnega položaja drži frank napram funtu dokaj stalno. je tudi tečaj francoskega franka malo narastel. V večji meri pa je narastel tečaj drugih svobodnih deviz: Ne\vyorka, Ženeve, Bruslja in Amsterdama. Tako je hila danes v svobodnem tržišču na naših borzah notacija naslednja v primeri s petkom: Newyork Ženeva Amsterdam Bruselj Pariz I/ondon 25. avdusta 5459.23—5519.23 1286.27—1247.27 2944.53—2982.58 928.05— 940.05 14194 147.24 256.40— 259.(50 28. avgusta 5842.27—5902.27 1318.07—1328.07 3139.82—3177.82 989.61—1001.61 146.04— 148.34 256.40— 259.00' Curiška borza beleži za zadnje dni naslednje tečaje glavin deviz: 25. avg. 26. avg. 28. avg. I/ondon 20.50 19.62 18.75 Pariz 11.76 11.20 10.70 Newyork 446,— 446— 446— Bruselj 75.25 75.25 75— Amsterdam 238.50 238,— 238— Iz tečajev na naših borzah je razvidno, da s« je obdržal tečaj funta in da je padec funta prišel do izraza v povišanju tečajev drugih valut. Licitacije. Direkcija šum v Ljubljani proda na prvi pismeni dražbi dne 29. avgusta, v primeru neuspele pa na drugi dne 12. septembra približno 11.445 m3 smrekovega in jelovega tehnično porabnega lesa iz šumske uprave v Bohinjski Bistrici. Dne 22. septembra bo v mtendaturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljub'jani licitacija za dobavo večje množine ljudske hrane. Dne 1. septembra bo v pisarni garnizonske uprave v Ljubljani licitacija za prodajanje raznih sladkornih proizvodov po vojašnicah ljubljanskega garnizona. V naših krojili najbolj razširjene uiilne, ne-uiilne, sumljive in slrujiene gobe si bomo mogli ogledati na jesenskem velesejmu od 2. do 11. septembra 1939. To do sedaj edinstveno razstavo bo organiziral naš priznani mykolog g. Ante Beg. Razstava bo brez dvoma zelo privlačna za prijatelje prirode, za vse praktične gobarje, za gospo-dinje, posebno pa za naše šole. Za razstavo pa' se bo gotovo zbudilo zanimanje tudi v ostalih pokrajinah nnše države, kjer je poznavnnje gob še mnogo manjše kakor v Sloveniji. /nižanje prodajnih cen za sladkor. Na osnovi čl. 2 uredbe o spremembi in dopolnitvi uredbe o sladkorni pesi in zakona o drž. trošarini se s 1. septembrom znižuje drž. trošarina za kockasti In kristalni sladkor od 8.05 na 7.55 din za kg, za ostali sladkor pa od 7.50 na 7 din za kg. Z islo uredbo je tudi predpisano, da se mora s 1. septembrom znižati tudi cena sladkorja v prodaji za ta znesek zmanjšane trošarine. V zvezi s tem je oddelek za davke pri finančnem ministrstvu izdal navodilo na vse finančne organe, da vodijo računa o tem, da ic znižajo cene sladkorja za 50 par pri kg. Borze Dne 28. avgusta. Angleški funt 258,— Nemški teki 14.30 Denar Dane« belgrajska borza zaradi pravoslavnega praznika ni poslovala. Na zagrebški borzi je znašal promet v devizah 3,997.706 din. Ljubljana — Uradni tečaji: London 1 funt...... . 193.40— 196.60 Pariz 100 frankov ..... , 110.10— 112.40 Newyork 100 dolarjev .... 4403.00—4463.00 Ženeva 100 frankov.....995.00,-1005.00 Ljubljana — Zasebni kliring: Berlin 1 marka . ...... 14.20— 14.40 Ljubljana r- Svobodno tržišče: London 1 funt ..<■■■ a 256.40— 259.60 Pariz 100 frankov ..... • 146.04— 148.34 Newyork 100 dolarjev .... 5842.27—5002.27 Ženeva 100 frankov ..... 1318.07—1S28.07 Zagreb — Zasebni kliring: Solun 100 drahem ...... 31.90— 82.60 Curih. Pariz 10.70, London 18.75, Newyork 446, Bruselj 75, Milan 23, Amsterdam 238, Berlin 177, Stockholm 94.50, Oslo 94. Vrednostni papirji Vojna škoda; v Ljubljani 461 denar v Zagrebu — Ljubljana. Državni papirji: 7% inv. pos. 99 denar, agrarji 60 denar, vojna škoda promptna 461 den., begi. obv. 85.50 den., dalm. agrarji 80 den., 7% pos. DHB 99 dejar. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. posojilo 99 denar, begluške obveznice 80—88.50—86, dalm. agrarji 80 den., 4% severni agrarji 58.50—59 (59), 7% posojilo Drž. hip. banke 99 denar. — Delnice: Priv. agrarna banka 202 blago. Trboveljska 176 blago, Gutmann 61 blago, Sladk. tov. Osijek 80 denar. Zltnl trg Novi Sad. Daues borza zaradi praznika ni poslovala, Živinski sejmi Cene živino in kmetijskih pridelkov, v Slov. Konjicah dne 24. avgusta 1939. Voli II. vrste din 4.50, voli III. vrste din 4, telice II. vrete din 4.50, telice III. vrste din 4, kravo druge vrste din 3.50, krave III. vrsto din 3, teleta I. vrste din 4.50, teleta II. vrste din 4, prašiči špeharji din 8, prašiči prsutarji din 7 za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrete din 12. svinjina din 14, slanina din 16, svinjska mast din 18, čisti med din 16, goveje surove kože din 8, telečje surove kože din 10, svanjske surove kože din 6 za 1 kg. — Pšenica din 175, ječmen din 150, rž din 150, oves din loO, koruza din 175, fižol din 200, krompir din 80, lu-. cerna din 60 seno din 45, slama din 20. jabolka I. vrste din 150, II. vrste din 100. III. vrste din 75, hruške I. vrste din 200, II. vrste din 150, III. vrsto din 100, pšenična moka din 825, koruzna moka din 200, ajdova moka 250 din za 100 kg. — Drva 70 din za 1 tn*. jajca 0.75 din za komad, mleko 1.50 din za liter, surovo maslo 28 din za kg in grozdje 6 din za kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih din 4 do 5 za liter, finejše sortirano vino pri vinogradnikih din 6 do 7 za liter. Svinjski sejem v Ptujn dne 23. avgusta 1939. Dogon: 473 prašičev. Prodanih: 62 komadov. Cene: pršutarji 7.75 do 8 din, debele svinje 9 din in plemenske svinje 6.50 din do 7.50 din za ki žive teže. Mladi pujski 6 do 12 tednov stari 60 din do 170 din za glavo. Ljubljanska sadjarska in vrlnarslia podruS• niča vabi svoje člane, da se udeležijo s svojimi proizvodi Zelenjadne razstave na Ljubljanskem velesejmu »Ljubljana v Jesenic od 2. do 11. septembra, na kateri so določeni podružnicam Sadjarskega in vrtnarskega društva posebni dnevi, in sicer 4., 5. in 6. dan razstave. Razstavni prostor je brezplačen, glavni odbor kmetijske razstave pa bo nagradil razstavljalce z diplomami in event. kolajnami. Prijave Je poslati do 25. t. m. Kmetijskemu razstavnemu odboru, zelenjad-nemu odseku na Velesejmu. Posebna številka Jugoslovanskega LIoyda, posvečena Nemčiji. Zagrebški gospodarski dnevnik »Jugoslovanski Lloyd« je izdal posebno številko, posvečeno Nemčiji. Na uvodnem mestu prinaša zdravici Nj. Vis. kneza namestnika Pavla in nemškega kanclerja Hitlerja, zlasti podčrtujoe dejstvo, da so sedanje skupne meje med Jugoslavijo in Nemčijo postavljene za vedno, kakor sta to izjavila navedena dva najbolj merodajna činitelja. Številka obsega lepo število prispevkov nemških gospodarstvenikov, ima nuiogo ilustracij ter obsega 42 strani. Murska Sobota Radio. V murskosoboškem okraju je skupno instaliranih 390 radijskih aparatov. Od teh jih je v zasebnih stanovanjih 366, v gostilnah pa 24. Število radijskih naročnikov je posebno posl-^očilo v zadnjih dveh letih. Kaj berejo v murskosohškem okraju? V našem okraju ljudje največ čitajo tednike, ki jih prihaja v okraj 2960 izvodov. Polovico tega števila odpade na domača tednika »Novinec (816 izvodov) in Mursko Krajino (680 izvodov). »Slovenski Gospodar« ima 625 naročnikov, »Domoljub« 125, ostali tedniki pa 777. Dnevnikov prihaja v naš okraj vsak dan nad 600 izvodov. Nesreča pri igri. Joško Glaser, tretješolec, Je na Kapeli pri igri tako nesrečno padel, da si jo zlomil desnico. Posestnikov sin Franc Štibler iz Bakovec pa se je med kopanjem na Muri igral okrog mlinskega kolesa. Po nerodnosti je vtaknil roko v kolo, ki mu je zdrobilo orste na levi roki. Beltinci F. 0. in D. K. v Beltincih sta priredili dne 27. avgusta v Beltincih telovadni nastop v spomin 20-letnice omobojenja. V soboto zvečer ob 8 je bila bakijada pa Beltincih, nato se je zbrala pri kresu velika množica ljudi. Pri kresu je govoril župan g. Glavač Franc. V nedeljo, dne 27. avgusta ob 9 je bilo zbirališče, nato sprevod k župni cerkvi, kjer so se fantje in dekleta udeležili službo božje. Popoldne je bil telovadni nastop, kjer so sinovi Slovenske Krajine pokazali, da so tudi oni del organizirane slovenske mladine. 7. velikim navdušenjem je potekel ta dan, in delo bo rodilo gotovo obilo sadov.