leto m. štev.; GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA RUDNIKA LIGNITA VELENJE SoJze ob nemih pričah velike tragedije v Banovičih-SRECNO, DRAGI TOVARIŠI! O nesreči v rudniku »RADINA« V zvezi z nesrečo, ki se je pripetila v Banovičih v rudniku »Radina« 27. februarja ob 13. uri 10 min., objavljamo naslednje: Nesrečo je povzročila eksplozija, do katere je prišlo v skladišču razstreliva, ki je bilo sicer pravilno vgrajeno, se pravi, ločeno za razstrelivo in ločeno za vžigalne kapice. Ko je namreč glavni strelec prejemal ostanek razstreliva in kapic, le-teh ni ločil v posebnih, za to namenjenih prostorih. Komisija je ugotovila oziroma našla pri preiskavi odpadno strelno žico, kar potrjuje dejstvo, da je eksplozijo povzročilo nepravilno ravnanje z razstrelivom. Kako pa je pravzaprav do eksplozije prišlo, pa ne bo nikdar pojasnjeno, ker od glavnega strelca niso našli drugega kot delček suknjiča. Eksplodiralo je približno 1.600 kg razstreltva. Prvi trenutek je eksplozija povzročila ogromen vakuum, tako, da so rudarji na čelih že pri tem čutili močan sunek. Takoj za tem je sledila druga eksplozija, ki je porušila del jamskih naprav. Slišali so jo tudi na površju, saj je popokalo precej stekla na upravnih zgradbah. Pri nesreči je izgubilo življenje 52 rudarjev. Njihova povprečna starost je bila manj kot 25 let. Ponesrečenci so zapustili 171 nepreskrbljenih otrok. Preminuli rudarji so umrli zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom. Predvsem moramo poudariti, da je to tragedijo po-(Nadaljevanje na 2. strani) V DANAŠNJI ŠTEVILKI: 0 Pogled na jamo zahod 0 Delo obratnega DS EE avto-park 0 Uspehi in rezultati pri novem načinu podgrajevanja 0 Vrednotenje delovni mest na širokem čelu. 0 Obisk pri tov. Drofeniku v vajeniških delavnicah. 0 Iz zasedanja UO 0 Mehanizacija v jami 0 Kakšno bo naše življenje 0 Nalagal je svoj delovni kolektiv 0 Prešernove knjige za leto 1963 ' in druga leposlovna dela. 0 Vpis za letovanje v Fiesi. 0 Ekskurzija IRŠ 0 Pismo vzgojiteljev staršem 0 8. marec — dan žena 0 To in ono po Velenju 0 Obračun gospodarjenja RLV 0 Vesti VELIKA SKRB ZT" ziniovanjem oziroma vskladišče-njem zelenjave preko zime. Komisija s tov. Leskoškom na čelu si je ogledala: kmetijsko gospodarstvo »Turn«, vrtnarstvo Velenje, kmetijsko gospodarstvo Ravne pri Šoštanju ter končno tudi velenjski grad. Pri ogledih samih je bilo sklenjeno, da se v najkrajšem času pristopi k izdelavi programa načrtov za preureditev posameznih objektov in zunanje ureditve in se nato določi prioritetni plan adaptacij in del na posameznih posestvih. Kmetijsko gospodarstvo »GORICA« Pri kmetijskem gospodarstvu »Gorica« ie komisija ugotovila, da je treba prizklati novemu hlevu iz zahodne strani pri vhodih veternik, v katere naj bo poleg dvojne zapore urejena tudi manjša soba za dežurnega kra-varia z manjšim oknom direktno v hlev. Ob severni strani hleva se bo dobetonirala betonska ploščad v širini približno 2 m vse do skladišča krme. Na južni strani objekta je treba peščeno tekali-šče betonirati ter v pasu okoli 8—10 m od južne meje tekališča zgraditi 2 senika z možnostjo dovoza za vskladišče vanje. Neurejeno površino med cesto, ograjo in podnožjem hriba je komisija predlagala, da se ozeleni ter jo spoji iii vključi z okolico. Ob dovozni cesti h graščini je treba urediti na obeh straneh odtočne jarke, posekati neuporabno sadno drevje in teren očistiti nizkega in visokega grmičja. Sedanji večji odtočni odprti kanal, ki pravokotno prečka cesto, je prav tako treba očistiti in urediti, ostale travniške odprte jarke, ki služijo za odvod talne vode in se priključujejo na glavni jarek pa je potrebno urediti po principu pokrite drenaže. Oster, nepregleden ovinek v križišču cest predlaga komisija, da se razširi tako, da bo možno nemoteno obračanje in srečava-(Nadaljevanje na drugi strani) Tov. Franc Leskošek-Luka daje napotke in nasvete za poljedelstvo in živinorejo šaleške doline V torek, 20. februarja je bil na pobudo in ob navzočnosti podpredsednika Ljudske skupščine tov. Franca Leškošek-Luke, direktorja rudnika Velenje tov. Nestla Žganka in podpredsednika ObLO Šoštanj tov. Močilnika ter nekaterih kmetijskih strokovnjakov izvršen pregled stanja kmetijskih gospodarstev v šaleški dolini. Predvsem je treba poudariti skrb tov. Leskoška za rudarja — šaleškega človeka. S svojimi nasveti in napotki v katero smer naj se razvije poljedelstvo in živinoreja v šaleški dolini, pomaga reševati probleme preskrbe, ki so v Velenju nadvse pereči, saj je naše tržišče z zelenjavo eno najdražjih v Jugoslaviji. Res je nerazumljivo, kako je zelenjava prispela iz Dalmacije mnogo cenejša kot naša domača. Trenutno je to v Velenju kar precejšen problem, ki pa bi se ga po mnenju tovariša Leskoška na vsak način moglo rešiti in to predvsem s pre- VELIKA SKRB ZA ŠALEŠKEGA ČLOVEKA (Nadaljevanje s prve strani) nje vozil. V ta namen je treba posneti tudi del vzpetine na notranji strani ovinka, da bo možna iboljša preglednost cestišča. Na levem pobočju ceste naj se odstrani drevje (orehe), desno pobočje pa je potrebno očistiti večjega grmovja ter odstraniti polomljeno leseno ogrado in stare lesene barake. Na vrhu cestišča, ki se končuje v gospodarsko dvorišče, pred hlevom in kozolcem pa naj se zniža nivo terena na nivo prostora pod kozolcem. Streho kozolca je potrebno popraviti odnosno nadomestiti manjkajočo strešno opeko in na kapeh napraviti nove žlebove. Komisija je nadalje predlagala, da naj se pokriti odprti prizidek sedanjega hleva odstrani. V samem hlevu pa naj se razširijo in povečajo okenske odprtine ter izdela nova okna. Na novo naj se tlakuje sredinski prehod v notranjosti hleva, vse stene in strop pa je treba na novo prebeliti. Obnovi naj se tudi zunanjost hleva. t. j. nadomesti manjkajočo strešno opeko in popravi odpadajoči stenski omet. Na zadnji strani objekta je v načrtu, da se obstoječa dovozna . pot izravna na nivo stranskega vhoda v hlev, sedanje gnojišče na zadnji strani hleva odstrani ter na istem mestu napravi nakladalna »rampo« za gnoj. ki ga je treba v bodoče sproti odvažati s traktorjem ali vprežnim vozom. Strmo vzhodno pobočje naj se utrdi s kamnito škarpo. Manjša lesena baraka na vzhodni strani hleva naj se odstrani. Dovozna cesta do zgornjega objekta — graščine — naj se spelje od obstoječega križišča, nekako vzporedno s sedanjo in bodočo preurejeno cesto, ki vodi do gospodarskih poslopij in ■naj se jo nato priključi na že obstoječo cesto, ki pelje na severovzhodni strani pobočja hriba. Pešpot do graščine bo speljana po sedanji pešpoti, vendar jo je treba urediti in prilagoditi terenu. Z iziemo manjše zidane hiše na južnem pobočju in hiše tik pod graščino, ki se ju bo pre- uredilo v stanovanja bodočih uslužbenbencev je treba vse ostale objekte porušiti. Ti objekti so lesene barake, drvarnice, kokošnjaki in svinjaki. Poleg omenjenih »šup« se l»o porušilo tudi vse mejne lesene plotove in očistilo zemljišče nepotrebne navlake; grmovja in slabega drev-ja. Sama graščina pa se bo po izpraznitvi stanovalcev preuredila v izletniško točko s tem, da se bo v pritličju napravila mlečna restavracija z manjšo kuhinjo, shrambo in sanitarijami. V I. nadstropju bo treba urediti pisarne uprave kmetijskega gospodarstva, II. nadstropje pa ibo treba preurediti v stanovanja. Objekt sam s strani komisije še ni bil pregledan — zaradi naselitve z družinami — vendar bo treba v najkrajšem času izmeriti — napraviti posnetek obstoječega stanja in izdelati načrt za adaptacijo. Objekt sam mora obdržati zunanji videz graščine, notranjost pa mora biti izdelana sodobno, v smislu obstoječih sa-nitarrio-tehničnih predpisov. Ploščad na severovzhodu objekta se bo preuredila v teraso za strežbo gostom, izletnikom na prostem. „TURN" Ogled tega gospodarstva je bil omejen le na spodn ji del — hlev. Le-ta je v slabem stanju, vendar ga bo še Vedno možno uporabljati s tem, da se bo notranjost hleva prebelila, treba bo vzdrževati in popravljati leseni strop in 11 rediti zunanje stene, vendar naj se to po mnenju komisije ne izvede s prevelikimi investicijami. Celotno okolico okoli hleva, predvsem pa blatno cestišče ter dvorišče je treba očistiti in utrditi. Veliko gnojiščno jamo pod hlevom je v bodoče treba imeti v redu. na pol porušeni odprti leseni silos za krmo bo treba obnoviti z novimi stenami, dno pa utrditi s kantenjen. (Nadaljevanje s 1. strani) O NESREČI V RUDNIKU »radina« vzročila nedisciplana ponesrečencev samih. Do te nesreče ne bi prišlo, če bi se rudarji disciplinirano umaknili iz ogroženih jamskih prostorov in bi pri tem točno vedeli za pot umika. Pri nepremišljenem umiku so proti klicem in opozorilom njihovih predpostavljenih bežali naravnost v za-plinjene prostore — v smrt. Na poti proti izhodnemu nadkopu so na križišču stopili v prostor, kjer se je valil tok plina in takoj našli smrt. Nesreča bi terjala še več smrtnih žrtev, da ni energično ukrepal jamski nadzornik in najstrožje prepovedal umik proti zaplenjenemu prostoru. S pomožnimi sredstvi je napravil začasno pregrado in na ta način rešil mnoge svoje tovariše, ki so brez uma »divjalik v naročje smrti. Naj ne bo zastonj ta težka nesreča! Naj nam bo v veliko opozorilo vsem. ki delamo v črnih rovih. Disciplina, disciplina in še enkrat dscip lina! Ni moj namen samo ta, da bi vas seznanil z nesrečo samo, želim vam prikazati tudi težke posledice, ki jih rodi nediscipliniranost. Naj nam bo ta tragedija v svarilo, da moramo biti pri morebitni taki eksploziji oziroma jamski nesreči disciplinirani, obdržati kolikor mogoče mirno kri, delati vse z razumom, ker se le na ta način lahko izognemo najhujšega. Žalne komemoracije v Banovi-čih so se udeležili tudi naši predstavniki kolektiva: predsednik delavskega sveta Romih Tone, predsednik Sindikalne podružnice RLV Holešak Alojz in predsednik upravnega odbora Borovšak Stane. V imenu velenjskih rudarjev so izrekli prizadetemu kolektivu in njihovim vodjem globoko sožalje in sočustvovanje ter položili rudarski venec pred krste ponesre-čencev. Borovšak Stane Ogled graščine na hribu ni bil izvršen, ker je po mnenju strokovnjakov objekt v tako slabem stanju, da je vsako investiranje zaman in popolnoma nerentabil- Vrtnarstvo Velenje (novi steklenjak) Nadalje si je komisija ogledala novo zgrajene steklenjake ter načelno določila mejo zemljišča za ibodočo razširitev vrtnarstva. Bodoča obdelovalna površina se razteza jugozahodno od stekle-njaka med cesto, ki vodi v staro Velenje in globokim jarikom na jugu- V bodočnosti naj se steklenjak podaljša z nekaj polji, na ostali površini pa naj se delno postavijo vrste dvojnih toplih gred, izvedene naj bodo montažno po že obstoječih načrtih. Stene toplih gred naj bodo izdelane v betonu, okna — stekla pa naj bodo vložena v aluminijaste profile, kateri naj se po možnosti nabavijo kot ostanki iz tovarne »Impol«, obdelajo pa naj se v lastnih delavnicah rudnika. Preostali del zemljišča pa se bo uporabil za posevke na prostem. Severozahodno ob cesti ležeča stanovanjska objekta — pritlično in enonadstropno hišo — je treba vključiti v sklop vrtnarstva s tem, da se odkupijo od lastnikov, odnosno, da se izvede zamenjava. Manjši objekt se bo preuredil v prodajalno zelenjave, večji objekt pa je namenjen stanovanju uslužbencev. Prostor med cesto in steklenja-kom, prav tako pa tudi ostalo okolico, je treba očistiti od ostankov gradnje (embalaža, steklo itd.) ter ozeleniti. Vzdolž nad-zemske glavne toplovodne napeljave je potrebno posaditi nizko živo mejo. V zelenem pasu. med živo mejo in pločnikom pa se bodo postavile klopice za sprehajalce. KMETIJSKO GOSPODARSTVO RAVNE PRI ŠOŠTANJU Pri ogledu tega posestva je komisija ugotovila, da so potrebna naslednja adaptacijska dela: Manjšemu hlevu s teleti naj se priključi še predprostor. v katerem so sedaj betonska korita. tako da bi bilo mesta za še štiri repe. Poleg hleva, kjer je sedaj gnojišče, naj se na mestu tega pozida betonski silos za krmo. Lega le-tega je ugodna, saj je na zgornji strani možno podaljšati obstoječi tir, ki vodi mimo manjšega hleva, odnosno se podaljšuje tudi v večji hlev. Na nižjem delu, poleg silosa se bo pozidala betonska gnojna jama. Večji hlev je s steno predeljen v konjski in goveji hlev in tako je z odstranitvijo stene možno povezati oba hleva ter tako »nezasedena« stojišča konjskega hleva uporabiti že za govejo živino. Betonski silos pod šupo je treba zaradi težkega dostopa in stalne vode porušiti, tako da se pridobi večji prostor za shranjevanje voz. Nekdanji opuščeni zidani ko-košnjak je možno brez večjih investicij spremeniti v samsko sobo, prizida se naj le predprostor — veternik — ter nanj naveže WC z umivalnico. Sobo je potrebno opremiti s pečjo in je v ta namen potreben tudi dimnik. Obnovita naj se obe okni. na cementna tla pa naj se položi v smolo parket in prebelijo stene. Ograja vzdolž ceste se bo popravila. Celotno ograjo je potrebno očistiti rje, minizirati in popleskati. • Dvorišče in dovozne interne poti se bodo temeljito utrdile. VELENJSKI GRAD Kot zadnji je bil izvršen ogled velenjskega gradu, odnosno pregled kletnih prostorov za možnost vskladiščevanja zelenjave in povrthine preko zime. Pri ogledu prostorov se je pokazalo, da so na voljo vsi kletni prostori, ki so prostorni, zračni, predvsem pa popolnoma suhi. Ob koncu je bila dana sugestija, da se na ravnici med gradom in bivšim grajskim vrtom v poletnih mesecih namesti ob zidu — škarpi, leseni montažni paviljon za točenje pijač in izdajo jedil, ob dohodni poti pa uredi plesišče in prostor za godbo. V primeru prireditev je možno te objekte hitro in brez večjih stroškov postaviti, po končani prireditvi pa jih zopet demontirati in shraniti v določenem prostom gradu. Občini se predlaga, da okolico gradu proglasi za narodni park. tako bi se s takim ukrepom preprečilo nadaljnje pusto-šenje in uničevanje nasadov, drevja in zelenit. Po končanem ogledu na kraju samem so se udeleženci komisije zbrali na upravi RLV. kjer ■so se domenili glede sestave programa in izdelave načrtov za vsa potrebna adaptacijska in ureditvena dela na objektih in njih okolice. Kratek pogled na jamo zahod Pogosto se slišijo med zaposlenimi v vzhodni jami vprašanja, kolika je zahodna jama in kolik je obseg obratovanja. Če pa pogledamo malo na števila oziroma dolžine vgrajene mehanizacije, pa se bo marsikdo vprašal, ali je to mogoče. Čeprav se sedaj odkopava le na dolžini 100 metrov, to je dve čeli, je postrojenje priprav toli- ko številnejše. Tako imamo sedaj vgrajenega 700 m jeklenega traku, i 000 m gumi trakov, 5 dvo-verižnih transporterjev, 8 eno-verižnih 120 m ter 8 enoverižnih 40 m. Poleg vseh teh strojev pa je še v obratu enajst vitlov ter osem črpalk. Ker pa je to postrojenje vgrajeno v veliki razsežnosti ter z velikimi višinskimi razlikami, kot so kota — 25 in (Nadaljevanje na 5. strani) Nekaj o delu obratnega D S EE avtopark Z decentralizacijo samoupravljanja pred dobrim letom in pol se je kot prva samostojna ekonomska enota na RLV osamosvojil avtopark. Takrat je bil izvoljen tudi petnajstčlanski obratni delavski svet. Seje obratnega delavskega sveta so se vršile redno mesečno. Zal pa moramo ugotoviti, da niso vsi člani obratnega delavskega sveta odigrali tiste vloge, ki jim je bila zaupana. Tu mislimo predvsem na udeležbo na sejah, ki ni bila vedno najboljša. Na to bo potrebno polagati več pažnje, in ljudi, katerim ni do sodelovanja v delavskem samoupravljanju, odpokli-cati, na njihovo mesto pa izvoliti člane kolektiva, kateri so voljni dela. Večkrat pa smo temu krivi vsi, ker ni pravočasne priprave materiala za sejo. Tudi važnosti sej obratnega delavskega sveta se še vedno posveča premalo pažnje. Mislimo, da bi za uspešno koordinacijo, sejam obratnega delavskega sveta maral obvezno prisostvovati tudi član centralnega delavskega sveta. Seje samega obratnega delavskega sveta so bile v preteklem letu živahne. Sklepi, katere pa je obratni delavski svet sprejel, pa koristni za vso enoto, kot tudi kolektiv. Tu mislim predvsem na sklep o varčevanju, sklep o pomoči jami-zapad in sklep o ustanovitvi rezervnega sklada ekonomske enote, kateri nam je sedaj v mrtvi sezoni omogočil 100 % prejemke. Razveseljivo je, da so člani našega obratnega delavskega sveta koristi teh sklepov razumeli in jih enoglasno sprejeli. Torej prvi uspehi so tu. Obratnemu delavskemu svetu je treba nuditi še večjo pomoč tudi od ostalih organizacij. Samo tako bo postal obratni delavski svet u-pravljalec in gospodar v svoji ekonomski enoti, ter bo dokazal vsem onim, ki še dvomijo v to, da smo resnični gospodarji in da smo za vse uspehe in neuspehe ekonomske enote odgovorni poleg vodje enote tudi mi člani obratnega delavskega sveta. Uspehi in rezultati cikličnega dela z novim načinom podgrajevanja na čelu E/91 V mesecu januarju 1962 smo na čelu E/91 začeli s poizkusnim načinom širokočelnega odkopava-nja s podgrajevanjem s tremi vrstami stojk. Celo E, na katerem smo vršili tozadevni poizkus, se nahaja v krovminskem predelu 91. etaže pod odkopanim delom gornje etaže v stebru, kjer je razmeroma trd premog in to predvsem v prvi polovici čela. Standardna dolžina čela, kjer smo pričeli s tozadevnim poizkusom je 60 m, širina čela ob pridobivanju stropa znaša 2,2 m, medtem ko je višina stropa 5—6 m. Z ozirom na sam način pridobivanja stropa je čelo razdeljeno v dve polovici po 30 m, kjer se pridobiva strop izmenično. Z opisanim načinom dela smo sicer začeli dne 17. januarja 1962, vendar pa naj vam postrežem z nekaterimi podatki v mesecu februarju. Čelo je bilo od 1. do vključno 16. II. zasedeno s 15 ljudmi na izmeno, kar predstavlja povprečno dnevno zasedbo 45 mož, od 17. do 28. II. pa je bila zasedba 14 ljudi na izmeno, kar znaša povprečno dnevno 42 mož. Znižanje staleža ljudi na čelu je sledilo na osnovi boljše organizacije dela, kar nam v navedenem času dokazuje tritretjinski ciklus, katerega smo izvajali preko celega meseca. V tem obdobju smo torej izvršili 24 ciklusov po tri tretjine, prestavilo čelnega transporterja pa se je razen 1. II. vršilo redno na prvi izmeni kot sledi: E "S o 1. II. 2. II. 3. II. 5. II. 6. II. 7. II. 8. II. 9. II. 10. II. 12. II. 13. II. 14. II. 15. II. 16. II. 17. II. 19. II. 20. II. 21. II. 22. II. 23. II. 24. II. 26. II. 27. II. 28. 11. cd £3 ^ O ~ KJ rt '3 druga prva prva prva prva prva prva prva prva prva prva prva prva prva prva prva prva prva prva prva prva prva prva prva 16 12.30 12 V 12.30 11 8.20 10 10.30 10.30 12.30 13 13 11.30 11.30 11.30 12.30 12.30 12.30 12.30 12.30 11.30 11.30 11.30 13 sin O-: 3 2 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 Vrtanje in odstreljevanje premoga, bilo to v podkopnem ali nadkopnem delu, se je vršilo sicer normalno, le da smo proti koncu meseca v stropu izvajali poizkusno odstreljevanje z vrtinami dolžine 2,5 m z dvema nabojema, in sicer kombinirano s trenutnimi in časovnimi vžigalniki, kar nam je dalo prilično dobre rezultate. Premog je v prvi polovici čela razmeroma zelo trd, kar nas delno ovira pri zapiranju stropov v tem predelu, na drugi polovici čela pa je bolj drobljiv in nam stropi dobro zapirajo. Na čelu podgrajujemo s cevnimi jamskimi stdjkami »Trbovlje« in z jeklenimi stropniki tipa >Vanwersch« dolžine 1350 m/m. Z ozirom na ciklično delo in hitrejše napredovanje ni bilo na čelu med mesecem opaziti močnejših pritiskov ali stebrnih udarov, razen v dneh 13.—14, II. zaradi nenormalne višine pri zapiranju stropov. Na jekleni podgradnji smo imeli v mesecu februarju naslednje okvare: Skupno vgrajenih stojk na čelu smo Imeli povprečno 230 kom., od katerih smo v tem času zabeležili 22 okvar, kar predstavlja 9,5 %. od skupno vgrajenih stropnikov 145 kom. pa smo imeli 21 okvar, kar znaša 14.4 %. Če primerjamo okvare jeklenega oporja na istem čelu v mesecu decembru 1961 po načinu odkopavanja s štirimi vrstami stojk, lahko ugotovimo, da je bilo na skupno število vgrajenih stojk 287 kom. pokvarjenih 80 kom., kar predstavlja 30.6 % okvar in od skupnega števila vgrajenih stropnikov 154 kom. — pokvarjenih 38 kom., kar znaša 24 % okvar. Na osnovi navedenih podatkov o okvarah jeklenega oporja v času poizkusa s tremi vrstami stojk napram okvaram v mesecu decembru 1961 na istem čelu pri načinu odkopavanja s štirimi vrstami stojk smatramo, da so zaradi hitrejšega odkopavanja pritiski znatno manjši in s tem v zveai tudi zmanjšane okvare jeklenega oporja. Pripominjam, da imamo pri tem načinu dela stojke v treh vrstah z razliko od štirih vrst pri prejšnem načinu dela, kar nam predstavlja precejšen prihranek istih in sicer za četrtino. Poleg tega obstoja še ta prednost, da pred samim odpiranjem stropa ni potrebno postavljati 4-meterskih lesenih opor, ki preprečujejo izbitje stojk ob rušni coni. Pri tem načinu dela imamo tudi to prednost, da je v, fazi pridobivanje stropa več prostora za transporter med stojkami, kar nam tudi olajša demontažo pri prestavilu. Rezultati dela 1. skupno ton — 13.244 ton 2. skupno dnin — 1.050 dnin 3. učinek — 12.61 t/dnino 4. delovnih dni — 24 5. skupni napredek — 25,7 6. delovni napredek — 1.08 7. poraba razstreljiva — 4.305.8 kg 8. poraba trenut. vžigaln. — 4.406 kom. 9. poraba časov, vžigaln. — 2.847 kom. 10. izvrš. ciklusov — 24 mi. det* Zgoraj navedenemu je pripomniti še naslednje: Do 17. januarja 1961, ko se je na tem čelu podgrajevalo in delalo po starem načinu dela, to je s štiri vrstami stojk, je bil odkopni učinek 10.95 ton/dnino, čelo je pa bilo zasedeno s 17. oz. 18. ljudmi na izmeno. Od 17. do 31. januarja, ko smo že izvajali nov način podgrajevanja in je bilo čelo zasedeno s 16 ljudmi na izmeno oziroma 48 na dan, smo dosegli odkopni učinek 11.81 ton/dnino, poleg tega pa se je tudi redno dnevno odvijal ciklus. Z boljšo organizacijo dela smo v mesecu februarju znižali sta- lež ljudi na čelu od prejšnjih 16 na 15 mož na izmeno, oziroma 45 na dan in smo do 15. II. dosegli odkopni učinek 12.45 ton/ dnino. Od 16. do 28. II. pa je bila zasedba na izmeno 14 mož, oziroma 42 na dan in smo v tem obdobju zabeležili odkopni učinek 12.94 ton/dnino, povprečni celomesečni učinek pa je znašal 12.61 t/dnino. Z opisanim poizkusom širokočelnega odkopavanja smo začeli tudi v talninskem predelu 91. etaže na čelu B. Stremeti moramo za tem, da se ta način odkopavanja in podgrajevanja prenese še na ostala čela cele jame. Grebenšek Ciril VELENJČANI VABIMO VAS... V NEDELJO, 18. MARCA OB 9. URI BO V DVORANI DELAVSKEGA SVETA RLV USTANOVNI OBČNI ZBOR SAMOSTOJNEGA NOGOMETNEGA DRUŠTVA »PARTIZAN-RUDAR« — VELENJE. Pridite! O vrednotenju delovnih mest na širokem čelu V eni izmed prejšnjih številk »Rudarja« smo se seznanili z delovnimi mesti na širokem čelu po sedanji organizacijski shemi RLV. Tokrat pa se seznanimo z vrednotenjem posameznih mest na čelu. Delovno mesto * Grupa Vodja čela (z mojstrsko šolo) XIV. Vodja čela (brez mojstrske šole) XVI. Kopači: podkopa I. •i nadkopa ropanja stojk XIX. kopač vgrajevanja jekl. podp. XX. kopač podkopa II. XXI. Pomočniki kopačev: nadkopa ropanja stojk XXI Pomočniki kopačev podkopa vgrajevanja jekl. podp. XXII. Nakladalec 1. XXIV. Nakladalec II. XXV. Število točk/dnino Razmerje 2100 1900 1600 1500 1400 1400 1300 1100 1000 140 «/o 126 »/o 106 % 100 % 93 '/o 93 •/. 86 Vo 73 °/o 67 °/o Vsled primerjave med posameznimi delovnimi mesti je izračunano tudi razmerje v slučaju, da smatramo vrednost 1500 točk za 100 %> vrednost dnine kopača na vgrajevanju jeklenega podporja. Pri tem so po številu točk ostala delovna mesta razporejena v mejah od 67 % do 144 %. Razumljivo je, da delovno mesto vodje čela dosega največjo vrednost števila točk v navedeni tabeli. Sledijo, lahko bi rekli, samostojni kopači, ki vodijo dela na podko-pu, nadkopu in ropanju stojk. Ostali kopači se razporejajo kot kopači vgrajevanja jeklenega podporja, razen mlajših kopačev (absolventi IRS) ali tistih, katerih delovna sposobnost in spretnost je manjša, ker se še niso lektena ftedftoefe OBISK PRI TOV. DROFENIKU V VAJENIŠKI DELAVNICI Obiskali smo tov. Drofenik Ivana v vajeniški delavnici in ga kot vedno tudi to pot našli pri polni mizi načrtov, vsega sijočega od zadovoljstva, ker jih je že del uresničil. Zanimali smo se predvsem za stojke, ki jih sedaj že izdelujejo v vajeniški delavnici. Kakšen korak naprej! Saj te stojke smo še pred nedavnim uvažali in trosili zanje ogromno deviz. Če pogledamo zgodovino jeklene stojke, vidimo, da je bilo njeno rojstvo po prvi svetovni vojni. Uporablja se nekako po letu 1920. Njen izumitelj je Sprut. V Velenju uporabljamo jekleno podporje od leta 1954. Tedaj smo pričeli z uvozom avstrijske jeklene stojke. Leta 1955 je Strojna tovarna Trbovlje začela izdelovati stojke v licenci z inozemstvom in to s firmo Schwarz iz Zah. Nemčije. Te stojke so se kar dobro obnesle in jih uporabljamo tudi v Velenju že šest let. Stojke imajo ključavnico oziroma objemko. Za objemke na teh stojkah še vedno plačujemo težke devize in to zaliodnonemške, ki se jih dokaj težko dobi. Cena take stojke je približno okoli 44.000 dinarjev po komadu. In končno je prišel čas, ko bomo v našem rudniku v Velenju prenehali z dragim uvozom. Zakaj? V zadnjih mesecih so po zamisli ing. Zagoričnik Štefana v tesnem sodelovanju s tov. Dro-fenikom in njegovimi sodelavci, izdelali domače stojke, katere te Tov. Drofenik pri preizkušnji hidravljične vpenjalne naprave za stojke. popolnoma prilagodili odkopnim pogojem v naši jami. Le-ti se razporedijo na mesto kopača podkopa II. Podobno kot za kopače so vrednotena po težini dela in vlogi na čelu delovna mesta za pomočnike kopačev. Najnižje vrednoteno delovno mesto nakladalec II. je predvideno za novince na čelu, za dobo uvajanja v rudarsko delo na čelu. Število točk na dnino iz tabele za vsako delovno mesto se obračunava pri mesečnem zaslužku v navedenem iznosu le takrat, ko so dnine plačane v režiji (n. pr. za nadomestila ob praznikih). Sicer pa je število točk po delovnih mestih važno le kot merilo, koliko je vsak posameznik udeležen pri skupnem akordnem zaslužku, ki ga čelo doseže. Takrat, ko je akord na čelu dosežen s 100 »/o, doseže tudi vsak, ki je zaposlen na tem čelu za vsako dnino tisto število točk, kot je bilo njegovo delovno mesto vrednoteno po tabeli. Pri preseženem akordu je število točk večje, če pa akord ni bil dosežen na čelu, je pa število točk za dnino manjše kot v tabeli. Vrednost točke je odvisna od gospodarjenja v ekonomski enoti in se določa za vsak mesec posebej. Ing. Jurančič Jurij dni preizkušajo v jami. Stojke bodo šle tudi na jugoslovansko tržišče. Pošiljali pa jih bomo tudi v inozemstvo. Narejene so izključno iz domačega materiala. Letno porabi naš rudnik približno 1000 stojk. Do sedaj imamo vgrajenih okoli 8000. Z domačo izdelavo stojk se bo vsekakor mnogo deviz prihranilo in porabilo v druge namene oziroma bomo z izvozom stojk pridobili nove devize. Ce sedaj pomislimo na neumornega člana našega kolektiva tov. Drofenika, ki je izdelal v 4 mesecih domače stojke, katere bomo že začeli ugrajevati, mu moramo dati vse priznanje. # Tovariš Drofenik, ali nam lahko poveste, kako ste prišli na to zamisel, da ste pričeli izdelovati stojke? Stojka ni moja zamisel, to je zamisel ing. Zagoričnika. Na nekem sestanku smo se med drugim pogovarjali, da bi osvojili tudi načrt za to stojko, in sicer najprej eno, potem pa 10 komadov za enkrat in za poizk-uš-njo. Teh 10 komadov je sedaj že v jami. Začetek je bil precej težak, saj smo prišli do raznih tehnoloških postopkov in seveda tudi do problemov. Te stojke še niso take kot bi si jih mi želeli. Imenujemo jih kot nekak eksperimentalen prototip, kateri bo šele sčasoma pokazal rezultate. Naslednje stojke mislimo že spet nekoliko spremeniti in to pri objemki in ohišju objemke. Za spoznanje bodo drugačne od pr- votnih. Tudi teh iiameraTamo narediti najprej 10 za preizkušnjo. Študiramo še razne druge konstrukcije teh stojk, da bi . prišli enkrat res do dobre stojke oziroma objemke. O Kakšna je razlika med prejšnjimi stojkami in sedanjimi? Naš sistem od ing. Zagoričnika se že v tem razlikuje od prejšnjih, da te nove stojke v slučaju okvare ni treba menjati v delavnici. ampak se jih lahko oonravi na licu mesta. Je pa vsekakor precej podobna Schwarz-ovi stojki. Obremenjena je na trenje. . © Ali nam lahko poveste, kdo so bili vaši sodelavci? Kot sem že omenil je to zamisel iner. Zagoričnika. Na pripravi dela sta sodelovala Počkaj in Jevšenak. v delavnici pa sta pomagala Povše in Salobir. V glavnem so delali vse vajenci pod mojim nadzorom. Mojster Pečovnik je pomagal na tehnični obdelavi objemk, pri kateri smo že v celoti uspeli. Skratka, celoten kolektiv rudarske šole (vajencev) je bil nekako udeležen pri tem rojstvu novih stojk. 61 Kako s te zadovoljni z rezultati, tovariš Drofenik? Z rezultati, ki smo jih dosegli, sem kar zadovolien. saj so nam vse stojke zdržale do 30 ton pritiska in vse te nove stojke enakomerno in počasi popuščajo. Trenutno nimamo večjetra manometra, da bi lahko z njim zme-rili še večjo silo, ki jo zdržijo stoike. V bodoče upam, da bomo imeli tudi novo merilno napravo. . 1 9 Na kakšne probleme ste naleteli? Problemi? Ta. bile so težave, posebno pri obiemkaTi. Pokarale so se že pri r>rvih objemkah. Pridobili smo kar precej izkušenj za nadaljnje delo. # Kako dolsro že delate na konstrukciji stoike? Prp^log in?. Za*roričnfka smo nekoliko izboljšali. Delamo še bolj malo časa, ves razvoi poteka približno 6 tednov. Nekako s 15. januarjem smo se pričeli ukvarjati s stoiko. Trenutno delamo pri soremembj ohišja in pa na samih objemkah, katerih bomo snet naredili 10 komadov. # Ali nam lahko še kaj poveste o potezni napravi ali kako jo že imenujete? Gotovo mislite na »Hupzug« oziroma potezno napravo za 6 ton in sicer za ronanje stojk v jami (podiranje). Takole smo začeli. Prevzeli smo popravilo teh naprav, pa se je izkazalo, da so te obstoječe naprave že v tako slabem stan iu, da ne bodo dolgo več zdržale. To je bilo v mesecu decembru. Začeli smo razmišljati o pripravi dela in konstrukciji orodja za novo domačo napravo. Tako smo se takoj lotili in izdelali en tak prototip, kateri nam je v glavnem zadovoljivo uspel in smo ga imeli že nekaj dni na poizkušnji v jami. Rudarji so ga preizkusili na najtežjih terenih in so bili prav zadovoljni z njim. Poslali smo našega mojstra Mir-nik Antona v jamo z njim, da je sam videl, kako služi svojemu namenu. Tudi on je sodeloval pri tej konstrukciji. Imamo že poiz-kusno serijo teh poteznih naprav, katere bodo šle konec meseca v jamo in prevzele svojo funkcijo. Preizkus dvižne naprave — »Hupzug« # Pa še o eni napravi smo slišali. Ali nam lahko še o tej kaj poveste, tov. Drofenik? To je pa hidravlična dvižna naprava. Je res čisto moja zamisel in je kot prva izdelana po moji konstrukciji. Zunaj smo jo že temeljito preizkusili. V naslednjih dneh jo bomo poslali v jamo, da jo bodo še tam preizkusili pod pogoji, ki so potrebni za njo. Za isto dvigalko smo potem po prvem eksperimentalnem tipu izdelali nekoliko spremenjen načrt v naši konstrukciji orodja in prototipov ter po istih načrtih že dobili odlitke iz Železarne Štore ter smo dali v delo že tri komade teh rekonstruiranih hidravličnih dvigal, katere bodo sredi aprila že prišle v uporabo. Na področju hidravlike so to prvi izdelki, ki so narejeni pri nas in je bilo potrebno precej študija, da smo v tem uspeli. 0 Kaj pa vaši načrti, tov. Drofenik? V planu imamo izdelavo reduktorjev za verižne transporterje in razne sklopke, za katere že delamo- sestavne dele. Na koncu bi še rad pripomnil, da smo osnovali poseben oddelek, kjer bomo vajence vzgajali za orodjarje. To je prvič v tej šoli. Trenutno jih imamo že osem. Pa še nekaj. Zadnji čas smo vzeli dve učenki, ki sta bolj šibki in jih bomo tu vzgojili kot indu- strijske risarke. Učita se namreč ključavničarstva, potreba po risarjih pa nam je narekovala, da ju bomo priučili za to. Tov. Drofeniku smo se zahva--lili za njegovo izjavo in mu zaželeli še nadaljnjih uspehov. Pa še ena novost v jami, o tej pa nam je povedal par besed tov. Zgank Franc. »Prešli, smo na domačo izdelavo lokov. Izdelujemo jih iz sta- Transport premoga od odkopa do seperacije je eno najvažnejših del v rudniku, oziroma v rudnikih sploh. V glavnem se je transport vršil na vozičkih. Iz dneva v dan se rudniki vse bolj mehanizirajo, tako je eden izmed tistih tudi RLV, ki je sedaj na tako visoki stopnji z raznimi transporterji in stroji za odko-pavanje premoga, da vozički pridejo le malo v poštev. Tako smo dosegli hitrejši in lahkotnejši odvoz premoga, večji učinek in zmanjšali fizični napor rudarjev pri odvozu in odkopu. Marsikateri rudar se ne zaveda, koliko je vreden transporter, ki odvaža premog iz čel. Ce bi vsi rudarji z dežurnimi električarji, ključavničarji in čuvarji transporterjev zvesto pazili na transporterje, jih čistili, mazali v določenih časih in odpravljali že prej morebitne okvare, predno se transporter zaradi okvare ustavi, bi bilo precej drugače. Zato imamo v jami dežurne elek-tričarje ter ključavničarje, ki so odgovorni, da pri odvozu ni zastoja. To pa še ni vse. Pri transporterjih so zaposleni tudi ljudje, ki nimajo znanja o strojih, če pa k neznanju prištejemo še nekaj malomarnosti je okvara tu. To se žal večkrat dogaja. Zgodi se zlasti pri verižnih transporterjih, da najdemo stroj, ki je najvažnejši, popolnoma zasut. Zaradi prevelike obremenitve nastanejo razne okvare, nakar vpliva tudi na njihovo življenjsko dobo. Zgodi se tudi, da najdemo gumi transporter zasut, ter trak, ki mnogo stane, ne preživi niti svoje amortizacijske dobe. Vse to je krivo neodgovorno delo posameznikov. Koristno bi bilo, da bi vsakega, ki ga zaposlimo pri transporter- rih železnih tračnic, ki jih je železnica kot odpadno železo poslala v Železarno Štore. Od tam smo jih mi kupili po znižani ceni — kot staro železo, jih narezali na 1.40 m dolge komade in jih tako ustrezno zvarili. Ti loki odgovarjajo prav tako kot originalni oziroma so še boljši. Opazili smo, da je veliko manj zlomov pri teh lokih. Izdelano je bilo približno 300 kompletov. V uporabi pa so že od oktobra. Izdelani sta bili jih, dobro podučili. Uvedli bi kratek seminar, na katerem bi se-ljudje sponzali z mehanizacijo. Večkrat se zgodi, da dajo nekoga, ki je pred kratkim začel delati v rudniku na čelo. Tu ga ne morejo uporabiti, dajo ga za čuvaja transporterja. Mislim, da je to zelo napačno, takšni ljudje ne polagajo pri transporterjih dovolj pažnje. Tu je lahko zanesljiv človek, ki pozna vse jamske probleme, ki mu je jasno, kaj pomeni zastoj za proizvodnjo. Samo takšni ljudje bodo držali stroje v redu in zastojev bo mnogo manj. Napačno je, če nekdo zaspi. Ako bi dotičen vedel kakšno škodo lahko povzroči vsak moment, potem ne bi nikdar nobeden dremal, žal se pa to še vedno dogaja. Če samo pomislimo, kakšno delo bi imeli, če bi morali ves ta premog prevoziti z vozički... Danes nam spravi vse to električni motor z našo mehanizacijo. Zato čuvajmo in negujmo našo mehanizacijo. Detela V. Upravni odbor je zasedal Na svoji 22. redni seji je upravni odbor obravnaval predlog idružbenega plana RLV za leto 1962. Ta predlog, ki bo še predmet podrobnejših obravnavanj v kolektivu, bazira na proizvodnji 2,500.000 ton letne proizvodnje lignita v letu 1962 in sestoji iz delovnega načrta in finančnega plana. Pripomniti pa je, da so postavke finančnega plana postavljene s predpostavko, da bo Ljudska skupščina na svojem prihodnjem zasedanju upoštevala predloge za spremembo instrumentov, ki so letos znatno prizadeli rudarstvo in ki ob današnjem stanju RLV — kot enemu najrentabilnejšili in najproduktivnejših rudnikov v državi — ne morejo garantirati formiranja lastnih skladov in sploh rentabilnega poslovanja. O letošnjem družbenem! planu bomo tudi v našem časopisu še podrobneje govorili. Nadalje je UO obravnaval operativni plan za marec 1962^ V zvezi s tem je sprejel sklep," naj se takoj izdajo karte za dvig letošnjega deputata in naj se v čim večji meri še v tem mesecu začne z njegovo izdajo. Kdor želi, lahko dvigne ves letni deputat naenkrat. Izdaja deputata je glede na pogoje prodaje v tem mesecu (pred veljavnostjo regresa) ugodnejša. Nadalje je UO obravnaval številne prošnje in vloge. Ob obravnavanju večjega števila prošenj za (priznanje neprekinjene de- dve vrsti in to dvodelni in štiridelni loki. Pokazalo se je, da so štiridelni veliko boljši od dvodelnih, ker dvodelne prehitro zvije pritisk. S tem se je tudi odstopilo od nadaljnje izdelave le-teh. Izdelujejo se sedaj samo štiridelni in to vsak dan okoli 40 komadov. Tudi pri lokih smo prihranili precej deviz. Loki, ki smo jih uvažali so stali približno 32.000 din, dočim so ti cenejši skoraj za 9.000 din.« KRATEK POGLED NA JAMO »ZAHOD« (Nadaljevanje z 2. strani) + 68, je delo dežurnih elektri-čarjev in ključavničarjev precej otežkočeno, saj je tolikšen delokrog za dva električarja oziroma ključavničarja le velik. Res je, da je stalež mehanizacije zahoda kar 48 oziroma 35 ljudi, ki pa v precej težkih okoliščinah dela le z velikim trudom in vnemo rešujejo postavljene naloge. Pripominjamo, da je sestav ljudi mehanizacije predvsem iz mlajših ljudi, saj je povprečna starost 23 let. Med temi pa je kar 31 % takšnih, ki bodo še letos odšli na odsluženje kadrovskega roka. Glede na te podatke pa moramo resno misliti, kje bomo dobili ljudi, da izpolnimo njihova delovna mesta in, ali bo njihovo znanje ter volja tolikšna, da bodo lahko rešili vse dane naloge tudi v najtežjih pogojih. Vemo, da delo v zahodni jami zahteva res vestnega in resnega delavca, zato moramo paziti pri sprejemanju delavcev v delovno razmerje in kakšne ljudi vzamemo v naše vrste. Vsaka lahkomiselnost ter neresnost posameznikov lahko povzroči nesrečo sotovarišu ali celotnemu obratu. Izkušenim, starejšim članom kolektiva, pa naj ne bo žal žrtvovati kakšn ouro za nauke in opozorila pri delu, saj to mu bo stotero plačano. Mar ni vsakomur od nas tesno pri srcu, ko opazi svojega tovariša bledega in ponesrečenega. Toda tedaj je že prepozno. Vprašamo se, ali smo storili vse, kar bi lahko preprečilo nesrečo? Šele takrat si na tiho priznavamo, da je delček krivde skrit tudi v vsakem od nas. Zato ključavničarji — ne pojdimo mimo strojev brezbrižno, poglejmo ali so vse zaščite v redu, ali je karkoli na stroju, kar bi lahko poškodovalo zaposlenega pri stroju. Električarji! Tudi vi ne podcenjujte svojih naprav in bodite dosledni pri vsakodnevnih pregledih. S tem bomo v precejšnji meri zagotovili varnost svojim tovarišem, sebi, našim svojcem pa brezskrbno življenje doma. L. E. lovne dobe v RLV (zaradi izplačevanja dodatka za stalnost) je UO sprejel načelni sklep, da se neprekinjena delovna doba šteje tudi tistim delavcem RLV, ki so zaradi bolezni ali poškodbe bili začasno stavljeni v rento, potem pa se ponovno zaposlili v RLV (če niso pred ponovno zaposlitvijo delali v kakšnem drugem podjetju). Ta sklep naj velja kot obvezna razlaga člena Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Za pomoč družinam ponesrečen nih rudarjev ob težki rudarski nesreči v Banovičih pa je UO dodelil 750.000 dinarjev. Mehanizacija v jami Kakšno bo naše življenje Pred hišo se je ustavil rešilni avto. Kmalu zatem vidim dve postavi, ki se mu približujeta. Sigurno sta mož in žena. Če nekoliko skrbneje pogledamo, vidimo, da bo ob vrnitvi morda prinesla v naročju težko pričakovanega otroka. Vsi smo rojeni. Vsi bomo umrli, kar pa obstoja tu vmes, imenujemo naše življenje. Kakšno bo to življenje, je odvisno največ od vzgoje, veliko pa tudi od prizadetih, namreč kakšno pot zavzamejo, ko postanejo gospodarji svojega življenja. Življenje je lahko lepo, lahko pa tudi pusto, neprijetno. V pusto življenje nas pripeljejo največkrat prevelike osebne želje, ki so večje od naših sposobnosti. Življenje od življenja se lahko razlikuje — mislim namreč ljudje med seboj. To je odvisno največ od tega, kakšno voljo ima kdo. Če se povzpnemo na južni grič našega mesta, bomo videli, kako krasno je Novo Velenje. Tu so zrasli gradovi, kakršne smo si zamislili nekoč, ko so nam babice ob večerih pripovedovale pravljice. Prav v teh gradovih pa stanujemo danes mi — delovni ljudje. Marsikateri tujec z občudovanjem prizna, da kaj podobnega še ni videl. Moderne stavbe, zelenice, nasadi raznobarvnih cvetic, vse to je nekaj, kar človek, ko prvič vidi, skoraj ne more verjeti, da to v resnici obstaja. Vse to je ustvaril človek, namreč ljudje, ki ne poznajo samo svojih interesov, ki se morda nikdar v svojem življenju niso ukvarjali z dolgočasjem. Borili so se skozi svoje življenje z navidezno nepremagljivimi težavami. Svojih idej se niso otresli niti takrat, kadar je bila usoda njihovega življenja že skoraj zapečatena. Ti ljudje ne živijo zaman, njihovo delo bo krasilo našo domovino, ko bodo tu živeli že naši pozni rodovi. Živijo pa tudi ljudje, katere bi lahko primerjali z drevesom, ki je zrastlo v pragozdu. Takšno drevo raste dokler se končno ne podere samo, od njega pa nober den nima niti koristi, niti ni nikomur na poti. Takšni ljudje živijo izključno za lastne interese in včasih še to ne. In.vendar so se rodili prav tako kot tisti, ki sem jih zgoraj omenil. Kakšna razlika? To so ljudje, ki se v svojem prostem času rajši dolgočasijo, kakor da bi se vključili v politično oziroma športno življenje, v katerem bi našli razvedrilor Kako kratko je naše življenje in še tega ne znamo dobro izkoristiti. Na skupščini Socialistične zveze se je dosti razpravljalo o nedelavnosti nekaterih članov. Obsojali smo nedelavnost, vendar do zaključka nismo prišli. Težko je to razumeti, zlasti če prelistamo našo zgodovino za nekaj strani nazaj. Ugotoviti moramo, da so bile nekatere organizacije, zlasti vse napredne organizacije, celo prepovedane. Preganjali so , jih, a vendar so te organizacije delale. Člani teh organizacij so hodili tudi po več ur daleč na sestanke. Pa poglejmo danes. Skupnost nam nudi pomoč pri vseh športnih in političnih organizacijah, vendar ne obiskujemo niti sestanke, kaj šele, kadar je ■ treba kaj storiti. Vse to pa samo zato, ker ne cenimo dovolj svojega življenja. Želim se obrniti še na ožji krog v katerem živim, namreč na življenje v naši stolpnici. Kako smo tisti, ki danes tu stanujemo hrepeneli po stanovanju, sprejemanju delavcev v delovno kako dolgo so nekateri ined nami morda nekje zaman čakali na stanovanje. In kaj smo storili mi sedaj, ko smo se vselili? Zelo malo! Morda so nekateri pri urejanju okrog stolpnice res precej prispevali. Lahko bi pa našli nekaj ljudi, ki niso prispevali niti ure udarniškega dela. Novi hišni svet čakajo velike naloge in bo moral za delo trdo zagrabiti, če bo hotel vse spraviti na zeleno vejo. Mislim pa, da se s sedanjim delom ne moremo pohvaliti. Izbrali smo dovolj sposobne ljudi. Vprašanje je, kakšna bo njihova volja. Vse stanovalce pa naj spremlja misel, da s tem, če stanujemo v Velenju, še nismo Velenjčani, temveč da bomo morali to ime pridobiti tako na svojem delovnem mestu, kakor pri udarniškem delu. Skratka, izpolniti moramo zaupanje tistih, ki so nam zgradili tako prijeten dom . Prav takšen problem je pri strelski družini, v kateri sodelujem, namreč v strelski družini »Kari Destovnik-Kajuh«. Žalostno je, da strelsko društvo, ki nosi ime tako slavnega junaka, kateri je v borbi, ko so ga obkrožale sovražne krogle, ki so mu nazadnje vzele tudi življenje, pisal pesmi, ki nam stiskajo srce, kadar jih prebiramo, — da tO društvo danes tako životari. Kako so mogli tisti, ki živijo v Pesjem to dovoliti. Ugotavljamo, da je med člani precej komunistov, ki bi morali biti odgovorni za to. Končno, ko so napravili precej dolgov, so stari člani odbora vrgli funkcije iz svojih ramen ter jih naprtili novim, morda celo tujcem. Nekateri so odšli celo v druge strelske organizacije ter še prej odnesli nekaj orožja. Vsi člani te strelske organizacije bodo morali trdo prijeti za delo, posebno pa še novi odbor, da bodo nadoknadili, kar so zamudili. Tako bo lahko strelsko društvo »Kajuh« zopet vredno imena, ki si ga je nadelo. Sestanki pa, naj bodo to kakršnikoli, so namenjeni nam samim. Prav tako vse, kar danes delamo na delovnem mestu ali izven delovnega časa, vse to delamo zato, da bi nam bilo življenje lepše. Če se pa nekateri ljudje izmikajo, morajo to na- doknaditi drugi ali pa bi lahko veliko več napravili, če bi delali vsi. Vsako delo nam lahko služi za razvedrilo, če ga opravljamo z dobro voljo, če pa ga opravljamo 7. odporom, nam je pa lahko tudi tlaka. Zato tovariši in tovarišice, primaknimo malo dobre volje in naše življenje bo še lepše, plo- Nalagal delovni Čater Jože se je v aprilu 1961 zaposlil pri RLV na elektrostroj-nem obratu. Prosil je za stanovanje in navajal, da ne more živeti oddvojeno od družine v Celju. V personalnem oddelku je dosledno navajal, da je poročen in da ima 2 otroka, navedel njihova imena in podatke ter predložil ustrezne dokumente. Glede na dogovor ob sklenitvi delovnega razmerja in na okolnost, da je bil na svojem delovnem mestu v redu, mu je bilo poleti 1961 dodeljeno družinsko stanovanje v stolpnici v šaleški 16. Sosedje v hiši pa ,so kmalu opazili, da z njim ni nekaj v redu. Nihče ni videl njegove žene in"otrok, stanovanje ni odprl nikomur, sam pa je najraje prihajal v hišo kar pri zadnjih vratih in večkrat v vinjenem stanju. Ko je bil klican na kadrovski oddelek, je jeclja je pojasnil, da je med njim in ined ženo vse v redu in da se bo kmalu preselila k njemu. Potem je bilo v njegovem stanovanju res opaziti neko žensko in otroka, ki pa sta govorila hrvaško, čeprav je bilo iz podatkov razvidno, da je njegova žena Slovenka. Ob kontroli je trdila, da je njegova žena, otrok pa nekoliko prestrašeno, da je Čater njegov oče. To je bilo v januarju, kasneje pa se je ugotovilo, da gre za poznanstvo od Novega leta! Tako je vedno — ena laž potegne za seboj drugo in Čater je očitno poskušal na vse načine, da si obdrži nepravilno pridobljeno stanovanje. Medtem je naša kadrovska služba že zbrala ustrezne podatke in dokumente. Nabavila je sodbo Okrožnega sodišča iz Celja, iz katere je bilo razvidno, da je bil Čater že decembra 1960 pravnomočno razvezan od svoje žene in da že prej dalj časa ni živel v družinski skupnosti s svojo družino. Iz obrazložitve pa je bilo še nadalje razvidno, da se je za družino vedno zelo slabo brigal, jo zlostavljal, zlasti v vinjenem stanju, kar pa je bil pogosto. Čater je torej zavestno in načrtno lagal, da bi z lažnimi podatki dobil družinsko stanovanje, čeprav ga sploh ni potreboval. — Drugi, ki imajo res družine pa čakajo! Po Pravilniku o delitvi stanovanj v RLV lahko dobi družin- dovi našega dela se bodo pa podvojili. Nikdar mi še ni bilo žal za časom, ki sem ga preživel na udarniškem delu, na sestankih ali pri kakršnem koli koristnem delu. Vedno pa mi je bilo žal, če sem kakšne ure preživel v gostilni ali njim podobno. Alojz Sevšek je svoj kolektiv sko stanovanje samo tisti, ki ima družino. Čatru, ki je prevari' Upravni odbor in Stanovanjsko komisijo, da mu je bilo dodeljeno družinsko stanovanje, je bila v skladu s pravilnikom dodeljena samska soba in mu je bil dan rok, da se v njo preseli. To je bil napram človeku, ki je na tak način prevaril kolektiv, nedvomno lep postopek. Toda Čater je zopet pokazal svoj negativni odnos; vztrajno je odbijal vsak sporazum, zavračal vabila organov podjetja ter se skrival in izmikal, končno pa tudi, še nadalje navajajoč ista lažna dejstva, iskal »zaščite« pred raznimi organi in tako skušal blatiti ugled kolektiva tudi drugod. Pred disciplinskim sodiščem RLV je bil kaznovan s kaznijo odpusta z dela. Mimogrede: do same disciplinske obravnave, ko se je na podlagi listin nedvomno ugotovilo resnično stanje, je lagal celo svojemu odvetniku. Čater je bil preseljen v samsko sobo, ki mu po pravilniku edino pripada. Ob tem primeru, ki je v RLV doslej edinstven, pa se postavlja vprašanje budnosti, tako upravnih in samoupravnih organov podjetja, kot tudi samih članov kolektiva, ki so v tem primeru tudi sprožili iniciativo, da se je celotna stvar odkrila. Stanovanje Je važna dobrina in ne smemo dopuščati, da se z njim špekulira. KINO: Od 17. do 19. marca »NAJVEČJA PREDSTAVA« ameriški film Od 21. do 23. marca »SKUPNO STANOVANJE« domači film Od 24. do 26. marca »DOBER DAN ŽALOST« ameriški film Od 28. do 30 marca »DIVJAČINA JE SPUŠČENA-francoski film Od 31. marca do 2. aprila »TABAREN« francoski film Prešernove knjige za leto 1963 NOVA LEPOSLOVNA DELA PRT MLADINSKI KNJIGI V VELENJU IMATE RADI BRAHMSA ... Osem knjig za 950 din! Pestra in zanimiva zbirka! Nagrade za srečne izžrebance! Poverjeniki Prešernove družbe so že pričeli z vpisovanjem naročnikov oziroma članov za redno zbirko 1963. Za letno naročnino 950 din bodo naročniki prejeli kar osem knjig in barvno reprodukcijo umetniške slike. Ob koncu leta pa bo za člane veliko nagradno žrebanje z bogatimi darili kot so: osebni avtomobil, televizijski aparat, moško in žensko kolo ter še več praktičnh in več sto knjižnih nagrad. Darila, ki jih je Prešernova družba pripravila za svoje člane, so le postranska stvar. Glavno darilo za vsakega naročnika bodo knjige. Primerjava med obsežno zbirko in letno naročnino vsekakor pokaže, da so knjige v zbirki izredno poceni, saj bo stala vsaka komaj 180 dinarjev, medtem ko so cene knjigam zaradi višjih tiskarskih stroškov na našem trgu močno porasle. Še pomembnejše kot nizka cena pa je kvaliteta zbirke. Koledar za leto 1963 se bo bistveno razlikoval od koledarjev prejšnjih let. Imel bo predvsem praktični značaj in bo poleg ostalega tudi priročnik za vsakdanjo rabo. Razen bogatih ilustracij bo imel koledar še posebno slikovno prilogo v bakrotisku. Posebno skrbno so zbrana tudi vsa ostala leposlovna dela. V programu je Laxnessova satira »Atomska postaja-", Fiedlerjev potopis »Ribe pojo v Uhajali«. Tretji roman še ni določen, bo pa naknadno zbrano kvalitetno delo domačega ali tujega avtorja. »Atomska postaja« je zgodba služkinje Vgle — preprostega dekleta, ki po svoje ocenjuje različne pojave v islandski prestolnici. Delo je satira na meščanske politike, ki prodajajo domovino ameriškemu kapitalu. V potopisu »Ribe pojo v UKa-jali« pripoveduje poljski pisatelj in znanstvenik Arkadij Fiedler o porečju Amazonke in njenih pritokih, izmed katerih je eden UKa-jali, obdan z pragozdom — zelenim peklom. Knjiga je napisa- Minuli so trije »torki« vpisov za letovanje v našem počitniškem domu v Fiesi. Čeprav so bili letos dopusti za vse člane kolektiva, ki so na odgovornih delovnih mestih, vnaprej planirani, so bila mesta v juliju in avgustu takoj zavzeta. Ob prvem vpisovanju 20. 2. je bilo oddanih 170 sob od 379, ki so na razpolago skozi vso sezono v 11 izmenah. Ob drugem dnevu vpisovanja 27. 2. je bilo oddanih na napeto in zanimivo, kot najzanimivejši roman. Knjiga Cirila Cvetka »Glasba in mi« bo seznanila bralce z zakonitostmi glasbe, z njeno tehniko, glasbenimi smermi in dosežki glasbene umetnosti. V njej bodo številne ilustracije. Zbirka reportaž srbskega pisatelja Oskarja Daviča bo izšla pod naslovom »Črno na bklem*> in bo pripovedovala o deželah in ljudeh črne Afrike, kakor jih je videl pisatelj na svojem potovanju po kontinentu. Knjiga »Kemija v službi človeka« bo namenjena vsakemu gospodinjstvu in gospodarstvu, saj bo poljudno prikazala vzpon moderne kemije in vlogo, ki jo ima ta v našem življenju. Priročnik ing. Matije Tavčarja »Elektrika za domačo rabo« bo govoril o električnih napravah, s katerimi se srečujemo v gospodinjstvu prav tako pa tudi o električni energiji in nevarnosti pri površni uporabi aparatov. Tako vidimo, da je v tej zbirki združeno vse: lepo, zanimivo in koristno. Tudi v našem kolektivu so knjige Prešernove družbe močno razširjene in to predvsem v vrstah rudarjev. To je zelo razveseljivo, saj vemo, da je prav knjiga tista, ki oblikuje človeka, ga uči in mu širi obzorje. V letu 1961 je bilo 265 naročnikov, za letošnje leto pa je zbranih šele 125 prijav. Poverjeniki bodo vključevali člane do zaključno 15. aprila naročnina pa mora biti plačana do 15. oziroma 30. maja in se lahko plača v dveh obrokih. Ce katerega člana kolektiva ne bodo poiskali poverjeniki, naj se zainteresirani obrnejo na naslednje tovariše: EE jama vzhod in zapad Sket Jurija in Suha Alojza, zunanji obrat Jamnišek Silvo, elek-trostrojni obrat Javornik Toneta, klasirnica Ploh Rudija, gradbeni obrat Povh Faniko, avto garaže Gantar Otoja, in EFE obrat Sat-ler Rudija. Postani tudi ti član Prešernove družbe! Habat Franc skupaj še 250 sob, na razpolago pa je ostalo še 129 sob, ob tretjem dnevu vpisovanja, to je 6. 3. pa je bilo oddanih 300 sob, tako da jih je na razpolago še 79. Nekatere kritike, da letos ni bilo mogoče dobiti mesta že kar v začetku vpisovanja, so bile neumestne ali zlonamerne, saj je po končanem vpisovanju drugi torek (27. 2.) ostalo na razpolago 129 sob, nekaj tudi v sezoni, ko še dopust lahko koristijo starži od Francoise Sagan. Njen četrti roman se po tematiki bistveno ne razlikuje od prejšnjih, ki jih naši bralci že poznajo. Spet smo zaprti v droben, nepremičen svet ljudi, ki žive nekje na robu življenja, iščejo svoj drobec sreče v njem. se srečujejo in se razhajajo, si pomagajo in si škodijo, a življenje teče mimo njih... Roman se zapleta in razpleta ob bežni ljubezni zrele ženske in mladeniča, ob srečanju starejšega ljubimca zrele ženske in njegovega mladega tekmeca. Mirni potek življenja se za trenutek zmede, usode se prepletajo med seboj, spokojni obrazi za hip izgubijo svojo krinko. Toda hip mine in vse teče spet po starem dalje. Mladenič odide, ljubimec spet prevzame svojo vlogo, krog se je spet sklenil. Vsebina in oblika sta značilni za Saganovo in njen svet utrujenih ljubezni brez pravega cilja, tihih pariških noči in zasanje-nega okolja. OVČAR RUNO od Angele Cerk-venik. Prijetna zgodba opisuje ovčarskega psa Runa in njegovega gospodarja Miho. Hudobne naklepe, da ga ukradejo in prodajo za drag denar. Pes se brani, vendar postane žrtev. Prodajo ga bogatem« odvetniku, kjer živi v izobilju in skrbni negi vrtnarja Mateja. Toda domotožje po starem gospodarju in ovcah je tarko močno, da izkoristi prvo priliko in zbeži. Po enomesečni blodnji naokoli ves sestradan in obnemogel končno zasledi domačo planino. Toda Ovčar Runo se ni priljubil samo svojemu gospodarju Mihi, tudi vrtnar Mate žaluje za njim. Sledi mu in ga končno najde. Snidenje je še toliko pri-srčnejše ko vrtnar spozna v Ru-novem gospodarju svojega brata Miho. BELA GRIVA od Rene Guil-lota. Zgodba opisuje na pol divjega konja Belo grivo. Hudobni cigani ukradejo njegovo mater, njega samega pa zvežejo. Zasmili se ribiškem« sinu Folcu in osvo- s šoloobveznimi otroki. Od tega je bilo v maju na razpolago 33 sob. v juniju 46, v juliju 3, v avgustu 16 in v septembru 31 sob. Nemogoče je, da bi se zvrstili vsi kar v sredi glavne sezone. Posebno tisti, ki nimajo šoloobveznih otrok bi lahko koristili dopust v začetku ali ob koncu glavne sezone. Pa tudi tisti, ki imajo šoloobvezne otroke, so včasih preveč zahtevni. Dom ne more biti konec junija in v začetku septembra na pol prazen, saj bi to znatno zvišalo režijo. -V izmeno, ki začne 18. junija in v predzadnjo izmeno, ki konča 4., 5. in 6. septembra bi se lahko vpisal marsikateri, ki ima šolo- bodi ga. Bela griva raste in postane poglavar divje črede. Ali njegova moč in lepa zunanjost vabita gospodarja Fran-guija, da bi konja ujel. Lovijo ga ali brez uspeha. Bela griva je neukrotljiv. Samo nekdo je, ki ga Bela griva prenese na svojem hrbtu — to je ribičev sin Folco. Gospodar se odloči, da mora konja ujeti za vsako ceno. Preganjajo ga neusmiljeno. Bela griva se ves upehan zateče v gost nasad trstike. Gospodar veli konjarjem, da zažgejo trstiko. Ribičev sin Folco spozna, da se konj sam ne more več rešiti. Teče konju nasproti. Zajaše ga in srečno uideta ognjenemu objemu. Toda gonjači jim slede. Rešitev vidita le v divji reki. Tja jima nihče ne upa slediti. Kličejo ju, ali zaman. Deček se oklepa Bele grive, vodni vrtinci pa ju nesejo na čudoviti otok, kjer so dečki in konji zmeraj prijatelji. V NOVO ZIMO od Vasje Ocvirka. Roman V NOVO ZIMO se dogaja v jeseni 1943 v osrčju osvobojenega ozemlja, največ v kočevski okolici in Kočevju samem in ga uokvirjajo tile vidnejši mejniki: kapitulacija Italije, razoroževanje Italijanov in nastanek osvobojenega ozemlja, boji okrog Grčaric in Turjaka, prihod številnih prostovoljcev k partizanom, prvi boji z Nemci in končno umik pred njihovimi tanki nazaj v gozdove, v »novo zimo«. Pristna partizanska govorica, pretkana s humorjem vojaškega žargona, daje romanu še poseben pečat. Vezno nit skozi številne nepovezane, mozaično nametane dogodke pleteta komisar Fedja, junak z mnogimi pisateljevimi avtobiografskimi potezami, in njegovo dekle — novomobilizi-ranka Lavra. Okrog njiju se vozla in razvozlava osrednja fabula s psihološko zanimivim in idejno bogatim konfliktom. Ljubljančanka Lavra je še vsa v sponah malomeščanske vzgoje in starokopitnih nazorov, Fedja pa je kot star partizan postal ne le proletersko zaveden revolucionar, ampak tudi odkrit nasprotnik miselnih pojmovanj v svetu, v katerem živi Lavra. Iz tega na-sprotstva in na drugi strani iz človeške ljubezenske povezanosti med njima nastaja tragika s psihološko privlačno napetostjo, ki se sprošča v dramsko prio-strenih dialogih in usmerja potek fabule. Prav tako psihološko poglobljeni boj dveh pogledov je novost v pisateljevi partizanski prozi. obvezne otroke, saj trajajo šolske počitnice običajno od 20. junija do 5. septembra. Se po tretjem dnevu vpisovanja so v 3. izmeni in v 8. izmeni neoddane 4 manjše sobe, zalo je vsaka kritika res odveč. Samo 4 interesenti niso dobili zaželjenega mesta v določenem času, pa tudi ti bodo prav gotovo mesto dobili, saj vsak čas nekdo odpove že oddano mesto. Odslej bo vpis samo vsak torek med 10. in 13. uro na ka-drovsko-socialnem oddelku RLV v sobi št. 8. Na novem jašku v Prelogah vpisovanja ne bo več, ker so doslej imeli že vsi možnost, da so se vpisali. KAKO POTEKA VPIS ZA LETOVANJE V FIESI MflM šol Bili smo no ekskurziji V šoli se pri tehnologiji učimo o raznih surovinah, kje se nahajajo in kako jih uporabljamo v industriji. Za boljše razumevanje smo si ogledali industrijo za izdelovanje cementa, stekla, apna itd. Zgodaj zjutraj smo se z avtobusom odpeljali preko Prebolda v Sav. dolini, čez Vrhe v Trbovlje. Vstavili smo se najprej pri novem delavskem domu, si ga ogledali in ob tej priliki slišali o borbah trboveljskih delavcev s fašisti v stari Jugoslaviji. Mnogi veličastni spomeniki in spominske plošče spominjajo na hude čase in borbo delovnega človeka s tedanjimi hlapci tujega kapitala. Od tu smo se odpeljali v cementarno. Pod strokovnim vodstvom smo si ogledali pridobivanje cementa. Iz apnenca in laporja, pripeljanega po žičnici iz bližnjega kamnoloma, zmletega v posebnih mlinih se pri 1400" C vročine v rotacijski peči spreminja v klinker, ki ga spet v posebnem mlinu zmeljejo v cementni prah. Zelo zanimivo je avtomatsko polnjenje cementa v 50 kg vreče, ki polne padajo na transportni trak, kateri jih odnaša na zaželje-no mesto. Tu nakladalci prestrežejo in odvažajo vreče v vagone ali na kamione, ki vozijo dragocen gradbeni material po vsej domovini in tudi izven mej naše države. Nehote se nam je vsilila misel na tisoče vreč cementa, ki smo ga rabili za zidanje našega novega Velenja. Vi cementarji in mi rudarji si podajamo roke v borbi za čim večje storitve in tudi za boljše življenje delovnega človeka. Po ogledu cementarniških naprav proizvodnje cementa smo se zadovoljni, ker smo toliko videli, zahvalili za prijazno strokovno podajanje in se odpeljali v Hrastnik., Ogledali smo si tovarno stek- la. Zopet nas je čakalo presenečenje. Teorija in praksa! Šele v obratu smo si ustvarili prave pojme o surovinah in proizvodnji stekla. Mešanica kremenčevega peska, sode in apnenca, fino zmletega, v določenem razmerju pomešanega, segrevajo v posebnih pečeh do 14000 C, da se vtekočini. Zareče mase jemljejo delavci s posebnimi napravami, podobne so palicam, iz peči. Mase napihujejo in jo oblikujejo. Pred našimi očmi so nastajali kozarci, steklenice, vrčki, lustri, cilindri, pepelniki, vaze itd. Za nas je bilo vse to zelo zanimivo. Tovarno neprestano širijo, proces dela zboljšujejo, sebi pa dvigajo življenjski standard. Še in še bi opazovali, toda morali smo naprej. Avtobus nas je odpeljal k mogočnim jaškastim pečem hrastniške apnence. Pri ogledu obrata smo zvedeli, da dobivajo vsakih 8 ur 5 ton žganega apna, ki ga naša industrija in gradbeništvo sproti odvaža. Veliko smo videli, mnogo nam bo vse to koristilo pri učenju. Mnogo bolj bomo znali ceniti tudi izdelke. Ne bo nam vseeno koliko se jih troši, kako se z njimi ravna, kako se jih da čimbolje izkoristiti. Tega občutka še do sedaj nismo imeli, čeprav smo ravno o smoterni obliki različnega materiala mnogo slišali. Zapustili smo hrastniško kotlino in se po nekaj kilometrih vožnje ustavili pred pivovarno v Laškem, še vedno resni pod vplivom kamenja in vročih peči. V pwovarni so se nam obrazi razjasnili! Poglejte! Pivo! Videli smo proces izdelovanja piva od varenja do avtomatskega polnjenja steklenic in sodčokv. Pa tudi poizkusili smo ga! Hvala Hvala tudi vsem, ki so nam omogočili ogled neštetih objektov, ker smo tako bogatejši na znanju. Učenci IRŠ Pismo staršem Vzgojitelji se vsak dan znova srečujemo s potrebo po čim tesnejšem sodelovanju z vami, zato da bi laže in pravilneje pristopali k mnogim učno-vzgojnim problemom in jih najbolje reševali v prid naših otrok. Kljub tej iskreni želji po tesnem sodelovanju med domom in šolo, smo vedno znova prihajali do neljube ugotovitve, da je vaše zanimanje za učne in vzgojne uspehe vaših otrok vse premajhno in nestanovitno. Naša družba si prizadeva, da bi kar največ nudila svojemu naraščaju, da bi se telesno in duševno čimbolj razvili. Zato skrbimo zanj že v predšolski dobi, ko pa vstopijo otroci v šolo, si prizadevamo, da bi se za življenje in delo v naši socialistični skupnosti dobro pripravili. Usposobiti se morajo, da bodo mogli nadaljevati naše delo, da bodo gradili in ustvarjali naprej in bodo pri tem našli tudi svoje osebno zadovoljstvo ter srečo. Takšno generacijo popolnih osebnosti pa bomo sposobni vzgojiti le ob vsestranski in nenehni podpori vse družbe, vseh državljanov. Šola daje ogromen doprinos k temu plemenitemu poslanstvu, vendar še vedno ne vse in še vedno mnogo premalo. Šola je samo eden tisočerih činiteljev, ki vzgajajo in učijo otroke. Vzgoja pa je že od davnine družbena dejavnost. Starši, ki so otroke spočeli, morajo zanje pač najbolj skrbeti. Marsikdo bi se svoje vzgojne odgovornosti brezbrižno otresel, če bi nad njim ne bedela družba, ki vzgojo otroka od vseh začetkov spremlja in nadzira. \ Vzgoja otrok ni lahka stvar, tem težja pa je tam, kjer so star- ši nanjo malo ali pa nič pripravljeni. Navadno si pomagajo starši s tem, da vzgajajo svoje otroke tako kot vedo in znajo ali kot so jih vzgajali njihovi starši, po nekakšnem izročilu ali tradiciji. Taka vzgoja je danes morda še uspešna v kakih samotnih in od sveta odmaknjenih hribovskih naseljih, drugod pa ne. Z razvojem tehnike, znanosti, s hitrim tempom gospodarstva, je izzvano tudi silovito preseljevanje in prelivanje ljudskih množic, ki jih je zagrabil tok novega življenja in jih omotal s stoterimi skrbmi in hotenji. Vzporedno z rastjo novega človeka, dobiva tudi vzgoja novo obliko in nove vsebine, ki jim starši pogosto niso kos. Zaradi nevednosti, nepoučeno-sti, najčešče pa zaradi popolne brezbrižnosti se dogajajo v družinah mnoge vzgojne napake, katerih prve žrtve so otroci, preko le-teh pa čestokrat tudi vsa družba. Vsakemu otrokxi smo moralno dolžni, zagotoviti neoviran telesni in duševni razvoj in mu pomagati, da zlasti duševni razvoj pripelje do tiste stopnje, ki jo more in hoče doseči; odprta mu mora biti sleherna pot razvoja, kolikor je zanjo marljiv in sposoben. Vaš otrok je res najbolj vaš, ni pa vaša lastnina, s katero bi lahko ravnali, kar bi se vam zahotelo. Starši, ki hočejo svojemu otroku pomagati pri njegovem umskem razvoju, se morajo potemtakem tudi sami izobraževati. Otroku je treba biti spremljevalec že na začetku njegove rasti. Pri starših pa pogosto srečujemo dve skrajnosti: bodisi, da se za otrokovo učenje in vzgojo premalo ali pa sploh ne zanimajo, kar bi lahko utemeljevali s pomanjkanjem osebne kulture, drugi pa menijo, da so po svoji izobrazbi tako visoko, da se jim zdi pretežko ali celo ponižujoče spustiti se z višav tja doli k otroku do začetnih abecednih težav. Seveda se zgodi, da starši v svoji mladosti niso imeli dovolj možnosti za izobraževanje in da jih njihov otrok, ki se redno šola, s svojim znanjem prekaša. Ali se bo zaradi tega njegovo spoštovanje do njih zmanjšalo? To nikakor ni potrebno, če bodo znali starši njegov razvoj čuteče in z razumevanjem spremljati. Vsakdo ve, da so zgledi dobri ali slabi. Dostikrat lahko slišimo starše, kako si želijo, da bi bil otrok, ko doraste, podoben očetu, materi ali komu drugemu v družini, ki se zdi staršem naj-idealnejši vzor svojemu otroku. Prav tako starši pogostokrat izražajo, tudi vpričo otrok, željo in upanje, da bo otrok dovršil to ali ono šolo, da bo postal naj- manj zdravnik ali pa tak ali drugačen učenjak. Ob prvem neuspehu v šoli pa ga uvrščajo med pastirje, hlapce in druge za otroško razumevanje ponižujoče poklice. Bolj ko so primitivni, večje in teže uresničljive so njihove želje. Ko se takole sanjavo prepuščajo svojim željam, čisto pozabljajo na možnosti in sposobnosti ter voljo otroka. Otrok hi naj prejemal samo dobre zglede, žal pa vplivajo nanj tudi slabi, ki jih ne srečuje samo na cesti, kot radi pravimo in se s tem tolažimo, ampak tudi v družini. Skrbni starši težijo, da ne vedo, kako in od kod ima njihov otrok to ali ono slabo lastnost, se zaradi tega tudi medsebojno obtožujejo, čigav da je, ko vendar pazijo nanj in nase, ga nadzorujejo in skoraj povsod spremljajo. Razloge za takšne pojave ni niti tako težko najti. Na svetu je pač tako, da si tudi otroci lastijo pravico, da se rajši lažejo, kot bi govorili resnico, če so v sili, da so rajši sebični, kot bi se odpovedali kakšni dobroti, da se rajši igrajo in po otroško zabavajo, kot bi delali. Vse te stvari so mu več ali manj prirojene, dopolnil in utrdil pa jih je na primerih odraslih. Še tako vzgojno čuteča oče in mati se kdaj pregrešita v škodo otroka. Predvsem bodimo do otroka takšni kot smo. Nikar se pred otrokom ne poveličujmo in se delajmo vsemogočne, vsevedne, najmočnejše in kdo si ve kakšne še, ker bo otrok vse prehitro spoznal našo nečimrnost. Posledica takega napihovanja je, da se tudi sam začne pretvarjati. Naša ljudska modrost je bila tudi v tem pogledu nezmotljiva; ko pravi: Kar se je Janez naučil, to Janez zna, a'i v obratnem pomenu: Kar se Janez ni naučil, to Janez ne zna. Kadar zbiramo in pretehtava-mo naše vzgojne uspehe, se vedno nehote vprašamo: koliko pa prispevajo starši? Večina jih je, ki vzorno skrbe za svoje otroke in jih ljubijo. Imamo pa primere, ko mora družba dajati vse, starši pa nič ali bore malo. Pri nas celo srečujemo starše, ki jim je odveč vsak prispevek za njihove otroke, ki hočejo svojo dolžnost in odgovornost do otrok prenesti na družbo, čeprav niso v stiski za denar. Čestokrat jim je previsok prispevek 300 din za šolske malice na mesec, za izlet ali prepotrebne ekskurzije pa sploh ne kažejo razumevanja. Koliko je stvari, kjer bi morala šola in dom najti skupno govorico. Medsebojno zaupanje in odkritosrčnost ju bosta povezala v skupni skrbi za otroka in pri oblikovanju bodočega človeka. Ofaestila Zdravstvena služba: Od 15. marca do 18. marca in to do 7. ure zjutraj je dežurni zdravnik dr. Fijavž Alojz. Cufar-jeva 3, Velenje. Od 18. marca do 25. marca do 7. ure zjutraj je dežurna zdravnica dr. Resman Tatjana, Cankarjeva 2 b, Velenje. Od 25. marca do 1. aprila do 7. ure zjutraj je dužurni zdravnik Zargaj Tomo, Cankarjeva 2 a, Velenje. Lekarna v Velenju je odprta vsak dan od 7. do 19. ure neprekinjeno. Komunalno podjetje Velenje— Šoštanj sporoča, da posluje pogrebna uprava vsak dan od 6. do 14. ure v rudarskem domu. Tu lahko uredite vse zadeve v zvezi s pogrebi. Pri pogrebni upravi laliko naročite vence, napise, nagrobnike in ostalo. Nadaljna obvestila v zvezi s tem berite v naslednji številki »Rudarja«! 8. marec - dan žena Spomnim se lanskega praznovanja 8. marca, -dneva žena. Prost dan, proslava s skromnim kulturnim programom, nagovorom direktorja: »Naša žena, mati v socializmu, v dobi enakopravnosti itd.«, potem pa se spomnim končno povratka ob polnoči. Spomnim se, kako so na cesti, ko smo se vrnile okoli polnoči, stali trije moški in je eden vprašal: »Ti, kaj pa je danes, da je toliko žensk vsepovsod? In to ob tako pozni uri?« »Eh«, je odvrnil drugi »se vidi, da nisi poročen. Dan žena je! Tudi moja je šla. Vrag vedi, kdaj se bo vrnila.« »Viš ga zlomka« je rekel tretji, »moram brž domov, da bom pred ženo doma in jo bom malo spu-cal zaradi krokarije.« Od zaposlenih žena v podjetju nas je šlo na izlet le nekaj, in še te so skrbeli otroci, kako bo doma. ko se bodo vrnile; ene pa sploh niso šle, našle so polno izgovorov. Saj smo vedele zakaj: tako luštno je imeti en dan v tednu prost, da namesto nedelje kaj narediš ... Ja, pa ta dan žena! Problem je zaposlena žena, še večii problem je nezaposlena žena in žena na vasi, ki gara od jutra do noči in ne pozna tako-rekoč nič drugeea. kot svoj dom. sosedo in nekaj krajev, kier žive oddal ieni sorodniki. Cas, ta atomski ras. čas napredka, kulture, civilizacije gre mimo te žene — ne zato, ker ne ve zanj. Dobro ve! Mimogrede sliši marsikaj. saj je zanjo dosegljiv časopis, če ga utegne prebrati, radio, če ga uteerne poslušati in kino, če se ji ljubi po napornem delu hoditi vanj in televiziia. če ima cvenka, da jo kupi oziroma, če jo ima kmečka zadruga, edino razvedrilo. Za to preprosto ženo ie še vedno cerkev edino zatočišče, svečano, višje vzdušje, ki si tra trudno telo želi, kot bi se hotelo povzpeti oziroma hotelo ponraviti zanemarjeno kulturno izživljanje, ob petra, ob dišavah in ob verni molitvi k bogu. Ta žena ne bo nikdar vedela za 1171+ek na koncertu, ki ga nudi simfoničen orkester, ko igra Beethovna, Mozarta, solisti ko igrajo Chopina, Listza. da ie to a modernesra. sodobnesra človeka. tista maša. tisti obred, tisto svečano višie vzdnšie. kier človek vse zve in posluša tisoč glasov. tisoč sreč in tragedij in ko ti muzikfi pridisra s prekrasnimi zvoki o življenjskih resnicah, da pozabiš na vse. Tega občutka ne more nikdar vzbuditi še tako krasna gotska katedrala, kar šel g skromna cerkvica, niti pridisra duhovnika, ta občutek svečanosti čjovešlce veličasnosti. dragocenosti topline, iskrenosti in kaj vem še vse. — To, da samo prava umetnost in pravi umetnik ... Ta žena ne bo nikdar vedela za trans, za užitek jazz glasbe, za užitek kulturnega plesa, za užitek hoditi na razstave, se lepo oblačiti in imeti lepo moderno stanovanje, potovati — ahilova peta za vse nas itd. Podzavestno je v njej strašni občutek, da beži mimo nje vse tisto, kar bi jo rešilo dolgočasnega življenja, življenja bednega delovnega živinčeta. Tu je spet problem rudarske žene, žene, ki je, ker se ne more zaposliti oziroma, ker se zaradi premajhne izobrazbe ne more zaposliti; poklic strežnice, gospodinjske pomočnice, strežnice po stanovanjih, varuhinje otrok se ji pa zdi poniževalen. Tista čudna mentaliteta, in tista bedna ločitev dela in tisto bedno hlapčevstvo nekaterim poklicem in titulam' Delo je vselej družbi koristno in zato tudi spoštovanja vredno, naj bo kakršnokoli. Važno je torej, da delaš, ker se s tem ne dolgočasiš, ker s tem prinašaš dobrine sebi v obliki denarja in boljšega počutja, samozavesti, družbi pa korist z delom. Za zgled si lahko vzamemo tedaj idrijsko ženo — čipkarico. Ta obrt je med Idrijčankami, tudi rudarskimi ženami tako razpredena in kvalitetna — daleč preko deja. Celo v Ameriki slovijo idrijske čipke. Te žene imajo zadrugo. Ta jim da na dom delo. Mar ... Mar se ne bi mogla tudi tu v Velenju organizirati zadruga. ki bi se bavila oziroma naročala pri ženah različna ročna dela, kot vezeno posteljno perilo, prte, prtičke, serviete, goblene za bolj izurjene vezilje, pletene in kvaokane predmete, potem zadrugo, ki bi imela krpalnico, servisno službo, grupo žensk, ki bi se specializirala za varstvo otrok, jih peljale na izlete itd., specializirano grupo za pomoč zaposleni ženi v gospodinjstvu itd. itd. Mnogo služb za dela sposobne žene. Vodilni kader te zadruge pa naj bi bil en tehnik za umetno obrt, drugi gospodinjski tehnik, tretji tehnik ekonomist itd. Ni še dolgo, kar sem poslušala reportažo o povprečni Nemki, Francozinji. Svedinji, Angležinji, Itali janki. Amerikanki, in nazadnje še Rusinji —■ o sovjetski ženi. O Nemki pravi, da ima ta žena največ smisla za dom, njena čistoča, disciplina sta vzorna, toda naj se še tako trudi, njen dom je sicer čist, moderen, tudi obleka na njej, toda povprečna Nemka nima tistega okusa, ki bi znal dati vsaki stvari svoj čar in mik, kot to zna na primer Francozinja in Švedinja. Zlasti pa hva'i Francozinjo v tem. da ceni svojo od narave dano lepoto in svoj pri-rodni šarm in zna vse to izpopolniti in povzdigniti s skromnimi sredstvi. O Amerikanki pravi, da ji je za zameriti to, da hoče imeti na vsak način moža pod copato, da ne zna kuhati kot znajo to odlično Italijanke in Francozinje in da ni v resnici tako samozavestna kot Francozinje, kajti stalno leta h kozmetičarju, h kirurgu za plastične operacije, ki so preklemansko drage, je preveč namazana, načičkana izumetničena, ženskosti je pa zgubila za trideset odstotkov. Vedno išče ma-like kot so filmske zvezde, pevci, se včlanjuje v take klube, ki imajo na primer ime kakšne filmske igralke, igralca, njeno splošno znanje pa ne seže preko mej državice, kjer živi, kaj šele preko oceana. Italijanka pravi, je sicer elegantna, ima okus dokler se ne poroči, toda ko dobi moža, se posveti samo domu, mo-. žu, ki mu je suženjsko vdana, in otrokom. Svoj južnjaški temperament uporablja, da se temeljito skrega z možem in sosedami in potem začne s cmokanjem, objemanjem, solzami za poravnavo. Angležinja je kot dekle ljubka, zabavna brez predsodkov, toda ko se poroči se vtakne v kalup, ki je tradicionalen kot vse na angleškem. O sovjetski ženi pravi, da pripada več državi, kakor domu in otrokom, da je povprečna sovjetska žena sicer neverjetno dobra mati in žena, da pa jo preveč vežejo organizacije, da premalo ceni- svojo ženskost, lepoto, da pa je neverjetno izobražena, razgledana in da spremlja dogodke doma in po svetu. Kajti, v Sovjetski zvezi, pravi ta reportaža, je največji odstotek fakultetno izobraženih žena, žena na vodilnih mestih v političnem in gospodarskem življenju. Njen odnos do moža je pravilen, kajti vkljub izobrazbi, kljub razgledanosti mogoče prav zato je spoznala, da je biti najlepše žena, žena, ne pa strašilo, ki vse ožuga. Na ta dan se skoraj mora človek spomniti azijskih, afriških TO IN ONO SPREHOD PO VELENJU Oh, to vreme. Je sicer šele marec, ampak vreme je pa čisto aprilsko. Dež in spet dež. »Ti Janez, ali imaš dežnik?« »Dežnik? Ne, tega pa nimam, pa si tudi ne delam skrbi zaradi tega. Veš, tjale do samopostrežne restavracije bom že pritekel in skrbi bo konec.« »Kako konec, ne razumem te?« »Enostavno, v hotelu je dežnikov na izbiro, novih, starih, lepih, grdih, modernih, kakršnega ti srce poželi. Zadnjič je mojega nekdo »pomotoma« vzel, pa kaj bi se človek jezil, vse je urejeno pač na principu samopostrežbe. Tn danes si bom postregel tudi jaz.« * »Ti. možek. ali veš kaj je to centrifuga?« Toda. kadar začnem pogovor tako skrivnostno, m ni a fooljša polovica boli slabo sliši.'ker ne pričakuje nič dobrega. v Še kar naprej ie zaverovan v citanje časopisa in že sem prepričana. da mojih besed sploh ni slisal. . »Centrifuga, praviš? Hm. da to je neka i takega, kar se vrti. Da vrti se okoli svoje osi«, mi strokovno razloži. Prvi korak je že storjen. Junaško se opogumim: »Ali pa tudi ves^za kai se ta stvar rabi?« »Rabi? Ja, veš tehnika je pa danes tako zelo razvita, da človek res ne more imeti vsega v mezincu. Prepričan pa semt da žena, dežel, kjer je vera (ki je r zaostalem ljudstvu zelo zakoreninjena) največja cokla ne samo za odpravo- zaostalosti, temveč tudi za ženo. Ženo potiskajo v položaj sužnje možu, jo ponižujejo in jo absolutno ne pustijo družbeno zaživeti. Spominjam se neke slike črnke, ki stiska k sebi shujšano dete, z velikanskim obupom, bolečino, ker hoče dete hrano, ona je pa nima kje vzeti. Z bolečino zato, ker ljubi to dete, ker je njeno, ker ji je vse na svetu, ker noče, da bi umrlo za lakoto; tam se ljudje borijo z lakoto, ki se je mi spominjamo iz NOB. In kdor je doživel to vojno, ve kakšne bolečine, kakšno trpljenje je ta vojna prinesla in kaj doživljajo žene po svetu tam. kjer ni mdru, kjer še vedno ne slišijo ne glasbo Beethovna, ne glasbo jazza, temveč strašno glasbo bombnikov, bomb, topov, pušk. Naša žena je vse to poizkusila, vse to pretrpela z ramo ob rami se je borila z možem proti okupatorju in tudi za enakopravnost. Zato naša žena ve za bolečino in trpljenje teh žena tam, kjer se vojskujejo in se jih za dan žena spominja z velikim spoštovanjem in vero. da se bo skozi to trpljenje afriška, azijska žena strgala iz spon zaostalosti in zaživela svobodna, enakoprav- se ta »centrifuga« uporablja gotovo v desetih, morda celo stotih primerili.« .Občudujem njegovo znanie na področju tehnike, saj je njegov poklic obrnjen od nje za celih 180 stopinj. »Pa si slišal tudi že za tisto centrifugo, ki služi za sušenje perila? Veš. tako deževno vreme ie. da na prostem ne morem sušiti. terase naša hiša nima. sušilnice iproiektant tudi ni predvidel, v kuhinjski niši si mi zadnjič vse »štrike« porezal, na peči pa sem ti prejšnji teden popolnoma novo srajco zažgala, ni mi preostalo drugega, da obesim perilo na balkon, no, pa me je paznik nahrnlil, da na balkonu ne smem sušiti. Veš pa sem mislila. da bi kupila centrifugo za sušenje perila, saj stane ,®amo' 45 000 dinarjev.« Skoraj sape mi ie zmanjkalo, tako sem hitela, vedela sem namreč. če sedarle ne povem do konca. potem ne bom prišla več do be=ede. kajti lotila sem se naj-bo1 i boleče točke — denaria. Tokrat je bila reakcija takojšnja: »Ce v centru Velenia, kier imajo velike terase in še sušilnice povrliu, sušiio na balkonih, bomo sušili tudi mi!« Z moro centrifugo ne bo nič. Vsaj tako dolgo ne. dokler bodo krasili balkone v središču mesta pisani kosi perila. Toda prepričana sem, da bo prej Paka začela teči navzgor, kakor pa da se bodo Velenjčani te »lepe« navade odvadili. Dopisuje v NAŠ LIST Obračun gospodarjenja RUDNIKA LIGNITA VELENJE T LETU 1961 Ob koncu poslovnea leta 1961 se nam zdi primerno, da prikažemo članom kolektiva gospodarjenje podjetja v preteklem letu. Prav bi bilo, dfl člani koletiva pregledamo ta obračun in o njem razpravljamo na občnem zboru sindikata, kjer bo ta obračun osnova za prikaz dela kolektiva v preteklem letu. 1. Doseženi gospodarski uspeh V poslovnem letu 1961 je bila dosežena količinska proizvodnja 2,400.000 ton premoga v vrednosti din 6.102,776.579, oziroma je bil dosežen celokupni dohodek din 6.963,755.177. Glede na zastavljeni si plan za 1. 1961 pa vidimo, da je bila dosežena količinska proizvodnja z 96%, vrednostna pa z •97,7%. Predvidevanja se torej niso uresničila niti po količini niti po vrednosti. Planirana količin- ska proizvodnja je bila dosežena v jami vzhod z ,100,6%, v jami .zahod pa le z 77,8%. Vidimo torej, da predvsem jama zahod ni izpolnila planskih predvidevanj, vemo pa tudi, da so pni tem nastopale objektivne težave zaradi zakasnitve odkopa vanj pri pojavu vodonosnih peskov nad območjem odkopavanja. Nastopile pa so tudi težave v pogledu plasiranja premoga na tržišču, saj je bilo potrebno velike količine premoga deponirati. Velike deponije premoga so postavile pred podjetje problem skladiščnega prostora, saj so dosegle deponirane količine ob koncu leta ton 234.846, od tega na račun kupcev za ne-prevzeti premog ton 175.373, ostala količina v vrednosti din 134,550.000 pa na račun rudnika. Povprečni učinki, doseženi v leitu 1961, izraženi v tonah na eno dnino so bili naslednji: JAMA-VZHOD JAMA-ZAPAD t/dnina %1960 t/dnina %1960 t/dnina %1960 9,272 103,4 115,0 2,750 89,1 9,878 102,7 9,847 102,8 4,094 95,8 UČINEK — JAMA: 4,,939 99,7 5,145 99,0 10,055 101,4 Delovišče RLV Priprave Odkop Učinki na priprava so v letu 1961 porasli povprečno za 3,4 % in sicer v jami vzhod za 15,0%, v jami zapad pa so padli na 89,1. Povečanje učinka v jami vzhod moremo v večji meri pripisati uporabi stroja PK-3, medtem ko je padec učinka v jami zahod v glavnem posledica gnanja nad-kopnih prog ter gnanja v predelih z nadnormalno temperaturo zraka. Odikopni učinki so porasli v povprečku za - 2,7 %, od tega v jami vzhod za 2,8 % in jami zahod za 1,4 %, kar gre pripisati — celokupni dohodek 6 963,755.177 — skupni posl. str. 4 669,552.452 — čisti dohodek 2 794,202.725 — osebni doh. bruto 2 045,516.762 : — čisti skl. podj. 204.589.067 : Glede na take vrednostne pokazatelje lahko ugotovimo, da je bilo nihanje teh kategorij zelo značilno. Vidimo sicer, da se je vrednost celokupnega dohodka dvignila za 17,9 % istočasno pa se je udeležba poslovnih stroškov znižala samo za 0.9 % na celokupni dohodek in to kljub temu, da so v letu 1961 veljali novi instrumenti delitve med družbo in podjetjem, skratka kljub temu, da je novouvedeni rudniški prispevek znižal skupne obveznosti do družbe od prejšnjih 19,9% le na 15,8 % udeležbe v celokupnem dohodku. Če se ne spustimo v razglabljanja upravičenosti tako močnih razlik v obveznosti do rudniškega prispevka med posameznimi premogovniki, za kar smotrnejši organizaciji dela in ob koncu leta uvajanju cikličnega dela. Jamski učinek se je v preteklem letu znižal na 99,7 % predvsem zaradi neprimernih geološko tektonskih pojavov v jami zahod, postopoma pa se bo izboljšal po prehodu zahodnega polja na večjo proizvodnjo, po zaključenih odpiralnih delih. Dejali smo že, da je bil vrednostni plan proizvodnje dosežen z 97,7 %. Podobna struktura dinarskega uspeha pa nam pokaže naslednje: 100,0 % ali 117,9 % na 1. 1960 67,1 % ali 116,2 % na 1. 1960 32,9 % ali 121,5 % na 1. 1960 29,4% ali 135,5% na 1. 1960 2,9 % ali 65,1 % na 1. 1960 smatramo še vedno da so nesprejemljive, vidimo, da je delovanje novih instrumentov — rudniškega prispevka — rudniku lignita Velenje sicer omililo obveznosti do družbe, da pa smo bili ,prisiljeni s pretežno večino teh sredstev kriti povečane izdatke za ostale poslovne stroške, ki so v lanskem letu narasli za 44,7 %, oziroma če izločimo povečan obseg proizvodnje, za 22,7 %. Delovanje novih instrumentov v gospodarstvu, ki je omogočilo tudi sproščene j še gibanje osnovnih kategorij dohodka, je omogočilo mnogim gospodarskim organizacijam močan dvig osebnih dohodkov, ne glede na ekonomsko in proizvodno upravičenost, temveč največ zato, iker jim je ostalo več sredstev. Zato govorimo lahko o splošnem dvigu osebnih dohodkov. Ker pa smo pri nas skoraj vso pozitivno razliko med prejšnjim višjim prispevkom iz dohodka in sedanjim nižjim rudniškim prispevkom morali uporabiti za kritje povečanih stroškov poslovanja (cene premoga se ne formirajo prosto na tržišču!) je jasno, da v pogledu osebnih dohodkov nismo dobili tolikšne možnosti kot marsikatera druga gospodarska organizacija. Povprečni čisti osebni dohodek se je v 1. 1961 v primeri z 1. 1960 zvišal za 8.2 % kar pa komaj zadostuje za povečanje življenskih stroškov v tem letu in zato o kakšnem dvigu realnih osebnih dohodkov ne moremo govoriti. Drug problem, ki se je močno razrasel v preteklem letu pa je bilo kritično stanje z obratnimi sredstvi, pravzaprav lahko rečemo, da je to samo nadaljevanje težke situacije iz leta 1960 in ki še vedno traja. Ce povemo, da smo v letu 1961 razpolagali z skupno 771 milijoni obratnih sredstev na eni strani, na drugi strani pa imeli vezana sredstva v terjatvah do kupcev, zalogah materiala in zalogah premoga v vrednosti preko 1.407 milijonov din vidimo, da je situacija kritična in da nam je že onemogočena normalna reprodukoija proizvodnje zaradi takega stanja. V kolikor se bo v doglednem času uredilo vsesplošno nelikvidno stanje kupcev, k temu optimizmu pa nas vodijo Uredbe izdane v zadnjem času za sanacijo tega stanja, pa lahko trdimo, da imamo za normalno poslovanje dovolj obratnih sredstev. 2. Prodaja Tanaža prodaje v letu 1961 znaša skupno 2,381.537 ton ali 98,4 % dosežene proizvodnje, oziroma je bila realizacija pogodbenih zaključkov dosežena celo z 100,8 %. Višja realizacija je bila dosežena predvsem z večjimi dobavami Termoelektrarnam, ki so obratovale s polno zmogljivostjo zaradi vremenskih prilik (sušno leto). Ce pa izločimo to neplanirano povečanje realizacije vidimo, da je bila dosežena realizacija le s težavo in da je celo nekaj odjemalcev storniralo že pogojene dobave. Ce poleg tega vemo še za precejšnje zaloge premoga na deponiji in vemo, da je naš rudnik že danes zmožen zvišati proizvodnjo premoga za cc 10 %, vsaj kar se tiče proizvodnih zmogljivosti, pa vidimo, da nam prodaja pravzaprav le ni v celoti mogla realizirati celokupne proizvodnje, še celo ne pa »mogoče« proizvodnje. In v kolikor 'imamo pred očmi še kritično situacijo s plačili kupcev za prodani premog smo lahko upravičeno zaskrbljeni za ugoden in siguren plasman našega premoga. Zato tudi ni slučajno, da smo tako močno zainteresirani pri realizaciji Energo-kemičnega kombinata, ker bomo šele tedaj lahko sigurni za uspešno realiza- cijo, ki bo potem lahko izkoristila vse razpoložljive kapacitete rudnika. 3. Doseženi osebni dohodki V lebru 1961 je bilo iz naslova osebnih dohodkov realiziranih din 2 045,516.762 kar da povprečni mesečni čisti dohodek na enega zaposlenega din 33.849. Napram letu 1960, ko je znašal povprečni mesečni čisti osebni dohodek na enega zaposlenega din 31.288 predstavlja to povišanje za 8,2 %. Ta absolutni znesek predstavlja sicer visok povprečen zaslužek v primerjavi z povprečnimi zaslužki ostalih premogovnikov, vendar pa je potrebno, da vemo, da so tudi učinki našega rudnika neprimerno višji — da je produktivnost delovne sile pri nas mnogo večja, kot v' ostalih premogovnikih. Dejali smo že, da je to zvišanje povprečnega zaslužka bilo nujno in da je komaj pokrilo povečanje življenskih stroškov v preteklem letu, povedati moramo pa tudi to, da smo s takimi osebnimi dohodki do skrajnosti izkoristili možnost podjetja ter da pri takem obstoječem stanju iz leta 1961, ni mogoče pričakovati nadaljnje rasti osebnega dohodka. V podrobnem je povprečna dnina po posammeznih obratih, za čas delovanja ekonomskih enot, to je od oktobra do decembra 1961, znašala v čistem znesku: ekonomska enota jama vzhod din 1.443 jama zahod din 1.420 klasirnica din 1.177 elektrostrojni obrat din 1.128 zunanji obrat din 848 gradbeni o,brat din 1.092 v-EFE« Šoštanj din 757 avtopark din 1.118 Obračunska enota splošna uprava din 1.764 Plačilo osebnega dohodka pa je bilo izvršeno iz osnove treh glavnih virov in sicer: — tarifne postavke, — doseganja akorda in akord-nih razlik, — deleža ekonomske enote v odstotku na zaslužek po prvih dveh virih. V tem letu se je tudi pripravil nov Pravilnik o delitvi čistega dohodka in Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, s tem v zvezi pa je bilo izvršeno delo na utrditvi organizacijske sheme podjetja ter izvedeno vrednotenje delovnih mest. Utrdili pa so "se tudi osnovni proporci za. delovanje ekonomskih enot v podjetju. 4. Decentralizacija gospodarjenja po ekonomskih enotah Z namenom, da se gospodarjenje čimbolj približa neposrednemu proizvajalcu ter da se oblikuje čut za gospodarsko upravljanje čim večjemu delu kolektiva, smo v letu 1061 pristopili k dejanski ekonomski decentralizaciji podjetja in formirali ekonomske enote in pri tem uspešno uporabili izkušnje že v i. 1960 izvršene delitve podjetja na ekonomske enote s ciljem utrditve (Nadaljevanje na 11. strani) (Nadaljevanje s strani 10) meril nagrajevanja. To uvajanje ekonomskih enot smo izvedli postopoma v drugi polovici preteklega leta. Delitev po ekonomskih enotah je izvedena v svoji prvi fazi. v okviru dosedanjih obratov. V tem okviru obstoja tudi samostojna obračunska enota splošna uprava, ki ima popo-len značaj ekonomske enote, le da nima svojih lastnih organov upravljanja. Ekonomske enote poslujejo na osnovi finančnih planov, na bazi stvarnih elementov strukture cene dn formiranih internih prodajnih cen z vsemi tistimi elementi, ki so merljivi znotraj ekonomske enote in se dajo na osnovi obstoječe evidence stalno zasledovati. S tako postavljenimi cenami je ekonomska enota stimulirana za boljšo proizvodnjo, na drugi strani pa ob planiranih stroških v tej interni ceni tudi EKONOMSKA ENOTA Jama vzhod Jama zapad Klasirnica El. sitr. obr. Zunanji oibr. Gradbeni obr. EFE Avtopamk Iz tega je razvidno, da so se nekatere ekonomske enote borile z večjimi težavami, tukaj naj predvsem omenimo jamo-zapad, ki je ob izpadu proizvodnje zaradi nastopa višje sile dosegla tako močno zgubo. Tudi izguba »EFE« Šoštanj se izkazuje predvsem zaradi nižje dosežene proizvodnje in slabe realizacije, ostale ekonomske enote pa so dosegale rezultate, prikladne svoji dejansko doseženi proizvodnji. Z načinom poslovanja v EE,so bili seznanjeni člani kolektiva, oz. organi upravljanja na posebnih družbeno-ekonomskih seminarjih. Na osnovi izkušenj iz leta 1961 bomo v naslednjem letu nadaljevali pri izpopolnjevanju in dejanski decentralizaciji ekonomskih enot, kar omogoča tudi nov način delitve dohodka, deklariran s Pravilniki o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov. 5. Delo pri uveljavljanju Pravilnika o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov V letu 1961 smo pristopili ne le samo k decentralizaciji podjetja v ekonomske enote, temveč so nam prvi rezultati dela teh ekonomskih enot služili tudi pri pripravljanju obeh Pravilnikov. Za uspešno uveljavitev določb teh Pravilnikov pa je bilo potrebno uveljaviti tudi novo organizacijsko shemo podjetja. Potrebo po novi organizacijski shemi podjetja je bilo čutiti že več let nazaj in je bil ta korak že dalj časa v pripravi. Navedimo le nekaj bistvenih stvari, ki jih vsebuje nova organizacijska shema podjetja. Iz same sheme je razvidno. da so delokrogi in odgovornosti posameznikov točno določeni. Če pogledamo organiza- istočasno za zmanjšanje stroškov, ki postajajo osnovni element za formiranje dohodka ekonomske enote. Tako je neposredno zainteresirana tudi na formiranje sredstev za osebne dohodke ki ^ jih ekonomska enota samostojno ustvarja, pa tudi samostojno razdeljuje v skladu s Pravilniki o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov. Ekonomske enote so v svojem lanskem poslovanju dosegle ugodne rezultate, posebno če vemo, da so v tem obdobju bile v nekakšnem preizkusnem obratovanju. Če prikažemo rezultat poslovanja ekonomskih enot le na dva osnovna pokazatelja in to na doseganje »presežka« oziroma »izgube« torej tistih sredstev, ki so jih ek. enote dosegle po pokritju stroškov in osebnih dohodkov, ter na izpolnitev doseganja internega plana poslovanja ekonomskih enot, vidimo: Rezultat jzsuh izvršitve presežek g a_plana _ 57.588 (28,894.000) 98,0 187.040 87,0 3,610.773 95,0 5,604.584 130,0 4,960.363 127,0 6,159.614 34,0 286.903 108,0 14,420.308 6,446.517 cijsko shemo jamskega obrata vidimo, da se je z določitvijo vodij etaž, vodij oddelkov, na posamezni etaži in vodij čel, delokrog posameznih vodij občutno zmanjšal, povečal pa se je delež odgovornosti teh vodij, saj vodijo oz. ukrepajo bolj samostojno, kot je bilo to po" stari organizacijski shemi. Poleg ostalega pa se je z novo organizacijo zmanjšalo tudi prehajanje tehničnega osebja po deloviščih, česar je bilo poprej veliko. Tudi zasedba delovnega mesta vodje čela po absolventih srednje tehnične in nadzorniške šole, je bila potrebna, saj mora biti vodja čela ne samo strokovni vodja dela na čelu, marveč tudi človek, ki ljudi usmerja in vodi tudi v vzgojno političnem smislu. Isto vlogo kakor v jami, pa je nova organizacijska shema odigrala tudi v ostalih EE in obračunskih enotah podjetja. Na teh osnovah potem tudi ni bilo težko uveljaviti načel in določil Pravilnika o delitvi čistega dohodka za katerega lahko rečemo. da ureja odnose delitve čistega dohodka v podjetju kot celoti. kakor tudi med posameznimi ekonomskimi enotami. Pravilnik priznava EE njihove pravice v delitvi čistega dohodka in določa dolžnosti in obveznosti, ki jih imajo posamezne EE do podjetja kot celote. Ne pozabimo pa tudi na to. da Pravilnik priznava samostojnost v gospodarjenju EE, oz. organom samoupravljanja v EE in njihovo pravico do delitve doseženega čistega dohodka. ter lahko uzakonja pravice EE do delitve tistega dela dohodka. ki so ga pridobili s svojim gospodarjenjem. Skrbi pa tudi za to. da ostaja gospodarska politika podjetja enovita in da »e razvija po vnaprej začrtani poti. Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov je pravzaprav zakon pod- jetja, ki podrobneje določa osnove in način delitve ustvarjenih sredstev za osebne dohodke. Glavne vsebinske značilnosti tega pravilnika so, da skuša čimbolj uveljaviti načelo delitve po delu in to na način, ki zagotavlja vsakemu le tisti delež v dohodku, ki ga je s svojim delom tudi ustvaril. Zato danes s tem pravilnikom ne poznamo več nečesa, kar je delavcem že vnaprej zagotovljenega kot njegova plača, temveč so določena samo merila po katerih naj posamezna EE porazdeli ustvarjena sredstva med posameznike, ki so ta sredstva tudi ustvarili. Nadalje pa smatramo, da je ena največjih pridobitev ta, da pravilnik priznava EE samostojnost delitve ustvarjenih sredstev, ki jiih naj EE deli neodvisno po kriterijih dosežene produktivnosti in ekonomičnosti tako, da bo dosežena tista mera zainteresiranosti, ki sili posamezne poslovne enote k temu, da čimbolj zmanjšujejo svoje stroške poslovanja. To pa neposredno vpliva na veličino ustvarjenega dohodka in osebnih dohodkov. Take pravilnike je centralni delavski svet sprejel v začetku leta 1962 in v tem letu že gospodarimo po načelih, ki so začrtani v teh pravilnikih. 6. Zaposlenost tn iluktuacija Podjetje je ob koncu leta 1960 zaposlovalo 2.850 delavcev, ob koncu leta 1961 pa že 3.145 delavcev, oz. za 10,3 % več kot leta 1960. Gibanje zaposlenih pa je bilo naslednje: v teku leta se je na novo zaposlilo pri rudniku 1.037 delavcev, v istem razdobju pa je odšlo iz podjetja 744 delavcev, torej je bil neto prirast delovne sile 293 delavcev. Iz teh podatkov vidimo, da se je v letu 1962 na novo zaposlil v podjetju vsak tretji delavec. To pa je podatek, ki kljub temu, da se podjetje razrašča in torej potrebuje vedno več delovne sile, ki ni vzpodbuden, saj vemo. da je predvsem rudarstvo poklic, kjer praksa in dolgoletne izkušnje ogromno pomenijo. Res pa je tudi, da jih po prvih mesecih zaposlitve največ odide iz podjetja zaradi delovnih prilik, ki jim mogoče ne utrezajo ali pa zaradi osebnih vzrokov (stanovanje). Vzroki, zakaj delavci zapuščajo podjetje so različni. Če vzamemo kot objektivni razlog prenehanja delovnega razmerja sporazumno odpoved, pogodbeno prenehanje, poizkusno dobo, odhod v JLA, upokojitev in smrt je bilo teh delavcev 391 ali 52,6 %, pri vseh ostalih pa je bil vzrok subjektiven ali s strani delavca ali s strani podjetja, in sicer samovoljna prekinitev, po odpovedi podjetja, po odpovedi delavca in disciplinska odpustitev. Teh delavcev je pa bilo 353 ali 47,4%, torej skoraj polovica. Najpogostejša vzroka prenehanja delovnega razmerja pa sta samovoljna zapustitev dela (38,3 %]) in odhod v JLA (18,4%). Tako visok odstotek samovoljne ' zapustitve dela pa nam da misliti in bo potrebno v tem pogledu ukrepati tako. da bomo se bolj premislili s kakšnim delavcem sklenemo delovno razmerje, ker je to na vsak način v korist kolektiva. 7« Zdravje delavcev in HTV služba podjetja Stalež bolnih je v rudarstvu visok. Težki delovni pogoji in močan fizičen napor so vzroki, da je stalež bolnih precej višji kot v drugih gospodarskih panogah. Številne so tudi nezgode pri delu in izven dela, to pa predvsem zato, ker zaradi narave dela delavec ne sme na delo, čeprav ima le manjše telesne poškodbe. Povprečni stalež bolnih se je gibal okoli 213 bolnih mesečno, kar je 7,0 % od skupnega povprečnega števila zaposlenih. Primerjava pokaže, da je ta odstotek bolnih v letu 1961 sicer nekoliko nižji, vendar da še vedno presega za 1,0 % normativ, postavljen od ZSZ, ki je za leto 1961 znašal 6 % zaposlenih. Poškodbe pri delu in poškodbe izven dela predstavljajo največji izpad delovnih dni. Od skupno, 75.813 izgubljenih delovnih dni zaradi bolezni je 20.124 delovnih ali 26,5 % izgubljenih zaradi teh poškodb. Ker se je dvignilo število zaposlenih, se relativno število obolenj in izguba delovnih dni napram letu 1960 ni zvišala, temveč je celo za malenkost, za 0,3 % nižje. Med vzroke velikega števila obolenj je še vedno prištevati težke pogoje dela v jami, nepazljivost mlajših, oziroma novo sprejetih delavcev, preobremenjenost zdravstvene službe, nepravilna prehrana pri nekaterih, ki se neredno hranijo* v mnogih primerih pa tudi zaradi slabo pripravljene hrane. Z novo organizacijsko shemo podjetja je higiensko-tehnično-varstvena služba razdeljena na jamo in zunaj. V teku leta je HTV služba s pomočjo HTV komisije pri centralnem delavskem svetu reševala tekoče probleme. Organizirala je obnavljalni seminar za strelce, I. kopače ter tehnično nadzorno osobje v pogledu varnostnih predpisov. HTV problematika je bila obravnavana na 2 zasedanjih centralnega delavskega sveta in na 3 sejah upravnepra odbora podjetja. Za HTV so bila porabljena v letu 1961 naslednja finančna sredstva: 7-dnevna hranarina za bolezni in nezgode osebna zaščitna sredstva zaščita strojev prevoz delavcev na delo in z dela regres za prehrano delavcev — menza. 3,643.085 malice*'in kava 5,442.780 Skupno ie bilo torei za HTV porabl jenih 125.284.442 V gornjo vsoto pa niso všteta sredstva družbenega standarda. V teku leta sta se pripetili 2 smrtni nezgodi in 970 ostalih A nezgod, ali 2,21 nezgod na 100 zaposlenih, kar predstavlja.zmanjšanje za 1.5 % napram letu 1960. Por&st napram letu 1960 pa se izkazuje v povprečno izgubljenih delovnih dneh za nezgodo in sicer za 12,0 % resnost nezgode za 11.0 %, pogostnost pa za 2,0 %. kar je predvsem pripisati dvem smrtnim nezgodam. Pri primerjavi B nezgod (nezgod izven dela) na zaposlenega, pa opazimo (Nadaljevanje na 12. strani) din 23,783.551 45,035.913 43,338.215 4.040.898 Vesti 0 Sleherna gospodarska organizacija naj stremi za čim večjimi proizvodnimi učinki, čim večjo štednjo materialov, za zboljšanje delovnih pogojev, večjo varnost itd. 0 Trgovska podjetja in kmetijsko gospodarstvo morajo bolj kot doslej prisluhniti potrošniku in boljše založiti svoje obrate z za življenje potrebnimi artikli. 0 Razvijati je potrebno gostinski in splošni turizem, ker imamo v Velenju vse pogoje. 0 Se nadalje ustanavljati potrebne servise v sklopu stanovanjske skupnosti, da bodo le-ti nudili SKLEPI izredne konference KO-SZDL Velenje prebivalstvu čim cenejše usluge. 0 Na zboru volicev naj se razpravlja in sklene, da se uvede krajevni samoprispevek. 0 Dela naj se na tem, da se čimpreje prične z gradnjo večjega otroškega vrtca, kateri naj bi bil zgrajen na prostoru sedanje vrtnarije pod Herberštajnom. 0 Tovarna gospodinjske opreme »Gorenje« naj čimpreje dobavi dovoljenje za nočno oz. tretjo izmeno v podjetju in po poročilu Zavoda za zaposlovanje delavcev zaposli prijavljeno žensko delovno silo. (Nadaljevanje z 11. strani) znatno znižanje, in sicer za 14,0 %, kar je pripisati v veliki meri prevozu delavcev na delo in z dela z rudniškim avtobusom. 8* Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe, ki jih je podjetje lahko koristilo v letu 1961 -so znašala v skupnem znesku 400.868.793 din pri čemer je bila najvišja udeležba sredstev, ki jih je podjetje razporedilo v ta namen po zaključnem računu 1960. in sicer 502,009.698 din ostala sredstva pa so pritekla iz različnih vorov, ,kot so del sredstev hišnih svetov in podob- 1961 izkori-teh razpo-to za: din 202,078.867 9.452.000 no. Podjetje je v letu stilo 526,792.168 din ložljivih sredstev in stanovanjsko izgradnjo štipendije strokovno izobraževanje za kulturne potrebe in razvedrilo za odplačilo anuitet in ostalo 1,387.000 2,458.356 111,435.945 Iz tega pregleda je vidno, da porablja podjetje skoraj vsa sredstva za stanovanjsko izgradnjo in plačilo anuitet, ki tudi izvirajo iz stanovanjske graditve. Toda tudi ostale postavke so vredne, da jih poznamo. V letu 1961 je prejemalo štipendije 87 rednih študentov in dijakov, 27 delavcev pa je dobivalo pomoč pri njihovem strokovnem izobraževanju. 9» Stanovanjske razmere Rudnik lignita Velenje ima trenutno v novozgrajenih stavbah 1048 družinskih stanovanj in 40 garsonjer, v teh stanovanjih pa stanuje razen članov kolektiva še 44 tujih strank. V zadnjih 2 letih je rudnik od-prodal drugim podjetjem in ustanovam več družinskih stanovanj, in sicer skupno 159 od tega so bile odprodane nekatere cele stavbe z 150 stanovanji. V letu 1961 je bilo zgrajenih 179 stanovanj, ki so bila tudi naseljena, trenutno pa je v izgradnji še 185 stanovanj, ki bodo predvidoma zgrajena v dveh letih. 0 Zainteresirati starše, da se vključijo v šolo za starše, ki jo organizira delavska univerza. 0 Vsa podjetja in ustanove naj preko delavske univerze prirejajo potrebna strokovna, gospodarska in politična predavanja in seminarje. 0 Se nadalje zbirati finančna sredstva za obogatitev knjižnice (gospodarska podjetja, ustanove, družbene organizacije). 0 Občinski ljudski odbor mora predvideti v svojem proračunu potrebna finančna sredstva za vzdrževanje kulturnega doma a Velenju. 0 DPD »Svoboda* naj v sodelovanju z vsemi družbenimi organizacijami in političnimi organizacijami organzira širšo družbeno, prosvetno in družabno življenje. 0 Ustanovitev sekcij pri KO SZDL: 1. sekcija za gospodarska vprašanja 2. sekcija za kulturno in zabavno področje 3. sekcija za šolska vprašanja — izobrazbo odraslih 4. sekcija za družinska in socialna vprašanja 5. sekcija za mladinsko vprašanje 6. sekcija za komunalna vprašanja 0 V odbor SZDL se izvoli nov član tov. Bencik Viljem. Na družinska stanovanja čaka 172 prosilcev, kljub temu, da je bilo samo v decembru 1961 razdeljenih 95 stanovanjskih enot. Potrebe po družinskih stanovanjih se v doglednem času še ne bodo zmanjšale, ker moramo upoštevati, da imamo zaposlenih nekaj nad 900 samcev, ki bodo prej ali slej reflektirali na družinska stanovanja. V izgradnji je tudi stavba, v kateri bo razen 40 družinskih stanovanj, ki so ze všteta v podatkih v stanovanjski izgradnji, še 240 samskih le- 10. Izobraževanje in vzgoja kadrov V letu 1961 smo organizirali tečaje za pridobitev kvalifikacije. Tako sta sta bila 2 tečaja za kvalificirane delavce (116 slušateljev), 2 tečaja pa za polkvali-fioirane delavce (221), tečaj za strelce (60) in tečaj za pridobitev kvalifikacije za borce in m-temirance NOV (46). Skupno je torej obiskovalo te tečaje 445 slušateljev, delavcev našega podjetja. V preteklem letu je bilo prirejenih tudi več raznih družbe-no-ekonomskih ter uvajalnih seminarjev. Tako je bilo 5 družbe-no-ekonomskih seminarjev za člane delavskih svetov, upravnega odbora in sindikalnih odborov, za vodilno osebje in člane ZK, katerih se je udeležilo 654 delavcev. Seminar je zajel vprašanja upravljanja in gospodarjenja podjetja kot tudi osnutek pravilnikov za delitev čistega dohodka in osebnih dohodkov, ter predavanje v medsebojnih odnosih v kolektivu. V lanskem letu so bili organizirani tudi seminarji, ki naj bi uvedli novo sprejete delavce tako v načinu dela, organizacijo dela. jih seznanili z zakonom o delovnih razmerjih, z varnostnimi predpisi in organi samoupravljanja v podjetju. Tako smo skušali pomagati novim članom kolektiva, da se čimprej lahko vžive v kolektiv in samo delo. Takih seminarjev ie bilo v letu 1961 deset in jih je obiskovalo 155 slušateljev. Iz teh skopih podatkov vidimo, da je bila vzgojno-izobraževalna politika podjetja uspešna in da je potrebno s takim načinom še nadaljevati. fm V MESECU FEBRUARJU' SO BILI SPREJETI V SLUŽBO PRI RVL NASLEDNJI: V jamo: Vujadinovič Dragomir, kvalificiran ključavničar; Polak Ivan. kvalificiran ključavničar; Bra-čič Albert, kvalificiran ključavničar; Strmšek Terezija, uslužbenka. obračunska pisarna — jama vzhod; Koželj Kari, nakla-dalec- premoga; Babulč Anton, kvalificiran kopač; Zaponšek Franc, nakladalec premoga; Vav-tar Jože, Vavtar Franc, nakladalec premoga: Kotnik Franc, nakladalec premoga; Krt Mihael, nakladalec. premoga; Cižmek Leopold, kvalificiran kopač; Mrzel Hilda. uslužbenka — jama vzhod, obračunska pisarna in Borovnik Ciril, nakladalec. V klasirnico: Dermol Jože. nekvalificiran delavec: Sit.šec Ivan. nekvalificiran delavec in Zohar Tvan. nekvalificiran delavec. Zunanji obrat: Polak Stanko, kvalificiran ta-petnik in Šafer Ivan. kvalificiran ključavničar. Gradbeni obrat: Borovnik Kari, nekvalificiran gradbeni delavec; Jalšovec Ivan. kvalificiran zidar in Zganec Lovro. gradbeni delavec. V »EFE«; Lenko Ana. nekvalificirana delavka in Kodrun Ludvik, nekvalificiran delavec. V MESECU FEBRUARJU IN MARCU SO ODST.l TZ PODJETJA: Štrigl Ivan, sporazumno; Mahne Anton, sporazumno; Vidmar Dora, na lastno željo; Marvin Stjepan, sporazumno; Kajba Vinko, samovoljno; Jezernik Marjan, samovoljno; jeraj Peter, sporazumno; Urgl Herman, sporazumno; Vezovišek Stanko, sporazumno: Zadravec Josip, samovoljno: Vivod Ivan. samovoljno; Zuraj Matevž, samovoljno; Pu-stinek Stanko, na lastno željo: Plauše Anton, samovoljno: Be-zjak Franc, samovoljno: Mihev Franc, samovoljno; Atič Ibrahini, samovoljno: Kramžar Jože, sporazumno: Vodišek Edvard, poiz-kušnja; Retužnik Ivan. na lastno željo. V pokoj so odšli: Krk Ivan. kvalificiran kopač: Hlastec Albin, kvalificiran kopač; Špital Alojz, kvalificiran zidar; Zerdoner Anton, kvalificiran kopač in Grudnik Anton, polkvalificiran zidar — invalidsko upokojen. ia smu Ribič lovi ribe ob vodi in nima dovoljenja. Opazi ga čuvaj naših voda in se počasi priplazi do njega. Udari ga po rami, rekoč: »Hop tovariš, kaj pa delaš?« »Nič hudega, samo črva 'uStm plavati.« polje je odšel delat. Veste, moral je vzeti bolniško, da bo malo ponaredil, ko je pa toliko dela.« Na svojem rednem obhodu pri kontroli bolnikov pride kontrolor v hišo stanovalca S. H. Ker moža ni bilo videti, vpraša ženo po njem. Žena kontrolorja ni spoznala in je odgovorila: »Na »•RUDAR«, glasilo delovnega kolektiva RLV — Urejuje uredniSki odbor — Glavni urednik Jože Teka-vec — Tehn. urednik Pavla Zargaj — Ostali člani: Franc Prustovšek, Alojz ing. Diaci, Marjan Sušter-šič, Ivan Drev de Viinko Šmajs — Izhaja dvakrat mesečno — Tisk Časopisnega podjetja »Celjski tisk«, Celje — cena 20 din. © Rudac Štev. 5 — 15. marca 1962