LETO XXIII. — številka 56 Ustanovitelji, obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka in Tržič. — Izdaja CP Gorenjski tisk Kran". — Glavni urednik Igor Janhar *- Odgovorni urednik Albin Učakar KRANJ, sobota, 25. VII. 1970 Cena 50 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od L Januarja 1958 kot poltednik. Od i. Jančarja 1960 trikrat tedensko. Od L Januarja 1964 kot poltednik. ln sicer ob sredah In sobotah Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko Huda nesreča v Lescah Včeraj zjutraj ob 5,15 se je pripetila pri letališču v Lescah zelo huda prometna nesreča, ki je terjala 4 človeška življenja. Po cesti 1/1 od Jesene proti Kranju je vozil avtomobil nemške registracije. Avto je vozil Andrej Kovač. Takrat je po stranski cesti pri letališču pripeljal na glavno cesto osebni avto KR-188-02 znamke au-di, ki ga je vozil Jakob Langus iz Črnivca. Ker je Langus izsiljeval prednost, je trčil v avto nemške registracije. Trčenje je bilo tako silovito, da je avtomobil z nemško registracijo odbilo na levo stran vozišča. Vozilo je bilo na boku in je s streho zadelo v nasproti vozeči tovornjak vojaške registracije. Na kraju nesreče so podlegle 4 osebe: Viktor Prašnikar, Andrej Kovač, Karel Lenarčič in Anton Zavašnik. Vsi so bili doma iz Zagorja ob Savi, zaposleni pa Prt IBT iz Trbovelj. Razen teh žrtev je bil Langus huje ranjen. Ima pretres možganov bi poškodovano desno pogačico. Njegova sopotnica Sonja Bric pa prav tako pretres možganov in rane po obrazu. Oba so odpeljali v jeseniško bolnico. Po prvih ocenah je Škode za 3 milijone 400 tisoč starih dinarjev, -jk Zveza borcev Podlonk in stalni odbor škofjeloškega odreda sta v sredo, 22. julija, v počastitev dneva vstaje priredila na Prtovču srečanje aktivistov in nekdanjih borcev škofjeloškega odreda. Ob tej priliki so odkrili ploščo posvečeno spominu na požig te vasi. Vas so Nemci požgali v novembru 1943. Odkritju plošče je sledil program in prijateljsko srečanje. Ploščo Je odkril predsednik občinskega odbora zveze borcev škofja Loka Ferdo Tolar-Mirko. Razen številnih borcev te partizanske enote so se slavja udeležili tudi prebivalci okoliških krajev. Potrebno je omeniti veliko število mladih ljudi, ki so prisostvovali temu srečanju — tako je tudi prav, saj se na tak neposreden način kar najbolj verno seznanjajo z našo revolucijo. Občanom in delovnim kolektivom čestitajo k občinskemu prazniku občinska skupščina in vodstva družbenopolitičnih organizacij občine Kamnik Lesce, petek, ob 5.15: zaradi izsiljevanja prednosti štiri smrtne žrtve. — Foto: A. 2. Obisk iz Francije Za občinski praznik Tržiča bo prišla na obisk večja skupina Francozov iz pobratenega mesta Sainte Marie aux Mineš. Uradno občinsko delegacijo bo vodil župan tega mesta g. Pa|ul Baumann, spremljali pa ga bodo podpredsednik občine g. Boeh-vver, občinski svetnik g. Ban-zet in mestni tajnik gospod Schaer. Poleg njih bodo na povabilo tržiških gasilcev do-po I oval i gasilci in njihova godba na pihala iz tega alza-škega mesta in 10 nekdanjih t le por M rance v v ljubeljskem nacističnem taborišču. Tržiškl gasilci bodo vrnili prijateljski obisk v Franciji v aprilu prihodnjega leta, ko bodo prisostvovali slavnostl krstitve ene najlepših ulic * Sainte Marie v Tržiško ulico. To bo poleg Slovenskega trga, na katerem stojita lep spomenik jugoslovanskim in-ternirancem v Franciji ter Tržiški vodnjak, in slovenske lipe, zasajene pred 4 leti, še en pomnik bratskega sodelovanja med obema mestoma. — ok 20. jubilejni mednarodni Gorenjski sejem v Kranju od 7.—18. avgusta KAMNIK V 13 vaseh krajevne skupnosti Komenda jc 160 članov Zveze borcev. S tega področja je med vojno padlo 80 borcev, 60 ljudi je bilo izseljenih ali pa v raznih taboriščih, med njimi pa> se nekateri niso več vrnili. V sredo dopoldne, na dan vstaje, je krajevna organizacija Zveze borcev Komende slovesno razvila svoj prapor. Pokrovitelj razvitja prapora je bila Lončarska zadruga Komenda, prispevke za prapor pa so dali delovni kolektivi kamniške občine. Na proslavi pred1 spomenikom padlih borcev je govoril Vinko Kepic, domačin in borec, prapor Zveze borcev pa je sprejel praporščak Ciril štebe. J. V. TRŽIČ Na povabilo izvršnega odbora občinske konference SZDL in predsedstva občinske skupščine sta v ponedeljek obiskala Tržič podpredsednik republiškega izvršnega sveta inž. Tone Tribušon in član IS dr. Ernest Petrič. S predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij sta se pogovarjala predvsem o srednjeročnem 'in dolgoročnem načrtu razvoja v tržiških delovnih organizacijah, njihovem vključevanju v regionalni načrt, razvoja ter o aktualnih dogajanjih v občini na ostalih področjih, zlasti družbenega življenja in dela. Člana izvršnega sveta sta nato obiskala še Tržiško tovarno kos in srpov. _0jj Seja skupščine občine Kamnik V torek je bila seja skupščine občine Kamnik, na kateri so razpravljali in sklepali o predlogu o modernizaciji cest v občimi, o urbanističnem programu Velike punine, o programu otroškega varstva ter še o nekaterih drugih vprašanjih. Precej praznih sedežev jc govorilo, da smo v časih dopustov. Na soji so odborniki ponovno poslušali porooiilo komisije o poslovanjiu delavske univerze (o tem so razpravljali na seji skupščine že junija letos). Za lažje razumevanje sedanjega stanja na delavski univerzi Kamnik moramo vedeti, da se je v zadnjih letih večkrat . menjalo vodstvo, knjigovodski posli GORENJSKA KREDITNA BANKA BLED »JESENICE« KRANJ« RADOVLJICAvŠKOFJA LOKA*TRŽIČ ilH 3 šifi Hranilne vloge obrestujemo: •—navadne 6% t- vezane nad 1 leto It —r vezane nad 2 leti 7,5% Sredstva na deviznih računih obrestujemo: — navadna 5"/. v devizah 1% v dinarjih — vezana nad I leto II v devizah 0,51 v dinarjih Za vlagatelje, ki v času od 1. II. 1970 do 31 Vil. 1970 vlože na hranilno knjiZico ali na devizni račun — Din 2000 - vezano nad eno leto — Din 1000 - vezano nad dve let« — Obnovijo v navedenem času rok vezav« Za vaak navedeni polog en irebni listek Za večji polog več žrebnih listkov 19,8.1970 na JESENICAH 100 PRVA NAGRADA 1 osebni avto »750 Zastava« 5 pralnih strojev » Gorenje« 5 hladilnikov 170 »Gorenje« 5 koles Pony »Rog« 10 tranzistorjev »Bledu UKVV 5 elektr. gramofonov »Iskra« 9 brivnikov »Iskra sixtant« H) garnitur »Gumi-Iskra« JO ur - potovalnih budilk 10 jušnih servisov 10 garnitur brisač 10 jedilnih priborov 10 el. likalnikov »Rovventa« pa so se opravljali honorarno in povrhu vsega iz leta v leto drugi ljudje. Ker na seji niso našli drugega izhoda, so sklenili uvesti prisilno upravo. V prisilno upravo delavske univerze je občinslka skupščina izvolila " Marjana Založnika, predsednika sveta za šolstvo, kulturo in telesno vzgojo, Tomaža Jančarja in Ivana Justine-ka. Obenem bodo zahtevali mnenje občinskega sindikalnega sveta iin sveta za šolstvo o tem, kako naj se uredi bodoči status delavske univerze: ali naj bo samostojna ali naj se kot podružnica priključi delavski univerzi Kranj aH Domžalam. Nadalje so sprejeli sklep, da bodo odlok o določitvi najnižjih osebnih dohodkov delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih, uskladili z odloki sosednjih občin. Na dnevnem redtu je bil za odbornike spet nevšečni predlog o spremembi odredbe o določitvi najvišje maloprodajne cene kruha. Iz priložene kalkulacije je bilo razvidno, da' ima pekarna in slaščičarna »Vesna« Kamnik pni 1 kg črnega kruha 23,97 S din izgube, pekarna »Center« pa le 18,36, ker niso bili prikazani stroški prevoza kruha od Ljubljane do Kamnika. Lahko rečem, da so odborniki s precejšnjo težavo dvignili roke in glasovali za podražitev črnega kruha na 1,60 din za kg (dosedanja cena je bila 1,45). Predsednik občinske skupščine je povedal, da je občinska skupščina spomladi Jetos naslovila na republiško skupščino predlog, naij za osnovne življenj ske prehrambene artikle določa cene republiika enotno za celo Slovenijo. Na seji so izdali soglasje k poročr-lu o izvajanjju programa razvoja otroškega varstva v občini s pripombo, da bo za investicijski program primanjkovalo okrog 100 milijonov S din. Slišali smo tudi kritiko na račun počasnega urejanja otroških Igrišč pri vzgojno-varstvenih ustanovah v Kamniku, čeprav so sredstva na razpolago. Odborniki so sprejeli odlok o urbanističnem načrtu za območje Velike planine, ki ga je izdelal ljubljanski urbanistični zavod. Potrdili so tudi več statutov delovnih organizacij. Na koncu seje je predsednik skupščine Vinko Gobec obvestil ' odbornike, da je pripravljailni odbor za postavitev spomenika generalu Maistru imenoval častno predsedstvo, v katerem so vsi predsedniki obmejnih občin (z Avstrijo), javni družbenopolitični delavci, za predsedniika častnega predsedstva pa so izvolili Franca Leskov ška — Luko. J. Vidic JESENICE Služba za varstvo pri delu v jeseniška Železarni je ugotovila, da je bilo junija poškodovanih 38 delavcev. 35 poškodb je bilo na delovnem mestu, 3 pa na poti v službo. Zaradi poškodb na delovnem mestu je tovarna izgubila 733 delovnih dni, zaradi poškodb na poti na delo pa 87 delovnih dni. -jk Pretekli teden je bila na Jesenicah 8. redna seja sveta za šolstvo, prosveto, kulturo in telesno kulturo pri občinski skupščini. Med drugim so razpravljali o spremembi šolskih okolišev, o podelitvi domicila pokrajinskemu komiteju KPS za Gorenjsko in celotnemu pokrajinskemu aktivu OF. Govorih pa so tudi o problemih glasbene dejavnosti v občini. O prvih dveh točkah bo razpravljala občinska skupščina m s tem v zvezi sprejela potrebne odloke, o vprašanju glasbene dejavnosti v občini pa bo razpravljala posebna komisija. Občinska zveza kulturno prosvetnih organizacij namreč predlaga, da se glasbena šola na Jesenicah razpusti in ponovno ustanovi, ker doslej ni uresničila niti ene od zastavljenih nalog. -jk Pred kratkim je obiskala občinsko taborniško zvezo na Jesenicah delegacija zveznega predsedstva socialistične mladine Nemčije iz Frankfurta. Ob strani sta izmenjali delovne izkušnje. Gostje so obiskali tudi V. zlet tabornikov Jugoslavije v Lescah pri Bledu. Ogledali so si tudi nekaj kampov v naših znanih turističnih krajih na Gorenjskem in ob morju, sprejel pa jih je tudi predsednik zveze tabornikov Jugoslavije generalpolkovnik Ratko Vujevič-Coče. -jk Na jeseniški delavski univerzi potekajo te dni tečaji za pridobitev osnovnošolske izobrazbe. Te tečaje obiskujejo učenci, ki se bodo zaposlili v podjetjih lesne in gradbene stroke, a imajo nedokončano osemletko. Dodatno izobraževanje jim je bmogočil zavod za zaposlovanje, podjetja in starši, ki so prispevali nekaj sredstev. V decembru pa se bodo vpisali na strokovne šok v Ljubljani in nadaljevali šolanje. D. S. s Ob novem načrtu razvoja cest čeprav stopnja današnjega ekonomskega razvoja in mednarodnih komunikacijskih zvez zahteva vse boljše in hitrejše cestno omrežje, položaj pri nas še zdaleč ni zadovoljiv. Skoraj povsem drži ugotovitev, da je glavna značilnost naših cest ta, da so ostale tam, kjer nam jih je zapustila furmanska preteklost, s popravili in rekonstrukcijami pa smo jih zasilno usposobili za avtomobilski promet, ki se je v zadnjem času zelo hitro razvil. Za ponazoritev velikega porasta cestnega prometa je dovolj že nekaj skromnih, toda zgovornih podatkov. Promet na gorenjskih cestah se je v dvanajstih letih povečal kar do 10-krat, kar je zelo strm vzpon. Će vzamemo natančnejše podatke iz elabarota Cestnega sklada SRS opazimo naslednje: promet 1957 1968 motorna vozila ton 586 2.732 5.938 19.304 Ob silovitem razvoju prometa priča tudi naraščanje števila Vozil. Leta 1969 je bilo registriranih na področju Slovenije že 167.805 motornih vozil. Torej se je število od leta 1954 povečalo probližno 12-krat. (Motocikli 7-, osebni avtomobili 33-krat, tovornjaki in prikolice 5-krat). Priča smo tudi velikemu porastu potrošnje goriva, saj je od leta 1954 dp leta 1968 porasla kar 9,5-krat. Vendar pa naše ceste temu razvoju v mnogočem ne ustrezajo, že ugotovitev, da obstoječe ceste ne Omogočajo ustrezne hitrosti, kar v mnogočem nevarnost še povečuje, pa tudi počasno odvijanje prometa, neugodne ekonomske posledice In celo izogibanje teh cest v daljinskem in mednarodnem prometu ter iz tega izvirajoča uporaba cest zunaj območja SRS, ima v sebi precejšnjo težo in zbuja mnoge tehtne pomisleke. Neustreznost naših cest pa vpliva tudi na veliko število nesreč. O vznemirljivem porastu tega pojava je dovolj že kratek pregled indeksov nesreč za cestno področje na Gorenjskem. indeks nesreč leto indeks nesreč s smrtnim izidom 1950 1968 1,0 17,2 1,0 6,5 V primerjavi z drugimi državami opazimo, da je pri nas kar za 2—3-krat več smrtnih žrtev na kilometer ceste. Pomanjkljivosti naših cest: • pogosto križanje z železnico na istem nivoju O širina cest ne ustreza zahtevam ® preostri zavoji ovirajo promet in povečujejo nevarnost • prestrmi vzponi povzročajo v prometu zastoje in omejitve hitrosti • mostovi in drugi objekti zahtevajo manjšo težo vozil in omejitve hitrosti Iz tega sledi, da je izgradnja novih cest vsekakor nujna, prav tako pa tudi rekonstrukcija ter prekategorizacija že obstoječih. Doslej so bili izdelani že obsežni dolgoročni načrti, ki zajemajo celotno območje Slovenije in naj bi naše ozemlje vključili v enakovreden podaljšek avstrijskega avtobahna in sistem italijanskih autostrad. Po tem načrtu naj bi bile zgrajene redke, hitre ceste z visoko frekvenco, maloštevilnimi priključki, veliko hitrost, koncentriranim prometom in določenim daljnim ciljem, (karta na strani 114 v elaboratu Cestnega sklada SRS), dopolnjene pa naj bi bile z večjimi vzporednimi, razbremenilnimi cestami, ki naj bi omogočile večjo gospodarsko disperzijo in naj bi odpirale nove gospodarske in turistične prostore. Konkreten primer za Gorenjsko naj bi bil v grobih obrisih takšen: prečkala naj bi jo hitra avto cesta od Rateč oziroma Korenskega sedla do Kranjske gore—Jesenic—Radovljice—Na-kla—Kranja in Ljubljane (Vižmarje), dopolnjena z manjšimi odseki npr. Skofja Loka—Kranj, Naklo—Tržič; Tržič—Ljubelj, Lesce—Bled; Bled—Bohinj idr. Sodobne ceste naj bi ustrezale prometno tehničnim m estetskim zahtevam, načrtovati pa jih je treba v skladu s pokrajino. Na dobro zgrajeni cesti mora biti zagotovljen normalni profil avto ceste, z najmanj štirimi voznimi pasovi, od katerih naj bi vsaj dva potekala v eno smer, ločena od drugih dveh S srednjim ločilnim pasom, nujen pa je prav tako odstavni pas za vozila z okvarami ter na daljših, strmih predelih poseben pas za tovorni promet. Prav tako moderna cesta zahteva urejene ban kine. Kot vidimo je načrt dokaj popoln in nam zbuja upanje, da se bo položaj na naših cestah kaj kmalu izboljšal. Obstaja samo še vprašanje, če se bodo dela odvijala v skladu s pripravljenim načrtom. Blagovnica veletrgovine Mercator v izgradnji. Konec letošnjega leta bodo v Tržiču odprli eno najmodernejših trgovskih hiš na Gorenjskem. Njena skupna površina bo znašala 1600 m*, od tega bo 1200 m' prodajne površine, ostali prostor pa je namenjen za skladišča. Tu bodo: samopostrežna trgovina, mesnica, prodajalna tekstila in čevljev, oddelek za pohištvo in gospodinjsko opremo (gospodinjski stroji, aparati, akustika). Posebnost nove prodajalne bodo premične stopnice in javna telefonska govorilnica. Predračunska vrednost novega objekta znaša 8 milijonov dinarjev. Izvajalec del je SGP Tržič, načrte je napravil Arhitekt biro tega gradbenega podjetja, nadzor nad delom pa izvaja Investa Ljubljana, obratna enota Merca-torja. -ok — Foto: F. Perdan Selščica in Poljanščica kmalu spet bolj čisti? V Škof j i Loki bodo začeli graditi novo kanalizacijsko mrežo in montirati čilstilne naprave — Doslej so tovarne zaradi onesnaženja voda imele vsako leto 250 do 300 tisoč din nepotrebnih stroškov Skofja Loka se je po drugi svetovni vojni burno razvijala. Velike stanovanjske četrti in tovarne so precej spremenile zunanjost mesta, zlasti levi breg selške Sore, ki naj bi sčasoma prerasel v moderno krajevno središče, žal pa moramo ugotoviti, da gradnja komunalnih naprav ni bila usklajena s hitrim tempom rasti drugih objektov. Odkar je pred dvema letoma začel obratovati hotaveljski vodovod, so skrbi okrog pomanjkanja zadostnih količin pitne vode sicer minile, vendar to še zdaleč ni vse. V ospredje je namreč stopil nov problem — kanalizacija. Celotno območje Škofje Loke (vključno stari, srednjeveški del) nima ustrezne odtočne mreže. Kanali vzdolž večine naselij sb pretesni in speljani neposredno v reko. Nesnagi iz stanovanj se pridružujejo tudi industrijske odplake, tako da nekdaj čista voda, ki je privabljala številne kopalce, skoraj ni več primerna za poletno osvežitev. Urbanisti so spoznali, da bo treba nekaj ukreniti. Na podlagi dolgoročnega programa, ki upošteva vse predvidene gradnje tja do leta 2000, so izdelaJii generalni načrt bodočega omrežja javne kanalizacije. Dokument išče optimalne možnosti vključevanja že obstoječih odtokov v skupni sistem odvajanja hišnih in industrijskih odplak, planira postopno širjenje mreže ter računa z namestitvijo orjaške čistilne naprave, s katero bi gospodarske organizacije odrešili plačevanja visokih prispevkov zaradi onesnaženja voda (250 do 300 tisoč novih din letno). Kot smo zvedeli, bo gradnja potekala postopoma, v dveh etapah. Sklenjeno je bilo, da bodo najprej »rešili« predele, kjer je kanalizacija dotrajana in premalo zmogljiva, oziroma je sploh ni. Z drugo, prav tako zahtevno fazo del naj bi začeli šele leta 1983, saj trenutno nimajo na voljo dovolj sredstev. Spel javo odlokov nameravajo financirati iz petih virov: iz kanalščine, iz dolgoročnih kreditov sklada za uporabo mestnega zemljišča, iz bančnih kreditov in posojil republiškega vodnega sklada ter iz dotacij občinskega proračuna. Po podat- kih, ki pa niso popolni, plačujejo kanalščino uporabniki 367 zasebnih in 52 družbenih priključkov. Leta 1969 je bilo tako zbranih 123 tisoč 073 novih din, medtem ko bo leta 1973 omenjena vsota narasla na 378 tisoč novih din. Strokovnjaki so odbornikom predlagali uvedbo enotne takse, s čimer bi zasebniki, ki potrošijo letno 16 odstotkov od skupno 500 tisoč kubičnih metrov vode, le-to plačevali po isti ceni kakor gospodarske organizacije. če namreč hočejo kriti stroške izvedbe prve faze kanaliziranju, mora poprečna kanalščina znašati najmanj 0,70 din za kubični meter porabljene vode (sedaj samo 0,26 din). Kaže torej, da bosta selška in poljanska Sora kmalu spet čisti, da v poletnih mesecih ob strugah ne bo več zaudar-jalo po olju, nesnagi in kemikalijah, ki so že večkrat povzročile pokol med ribami. Denar za blejske hotele Predstavniki zdtUženja hotelov Toplice Bled so sredi minulega tedna podpisali pogodbo o najetju turističnega posojila za gradnjo turističnih objektov na Bledu. 39,400.000 dinarjev je odobri- i la združenju hotelov Kreditna banka in hranilnica Ljub- j ljana. S tem denarjem bodo na Bledu dogradili hotel j Krim, hotel Lovec, hotel Toplice in preuredili stara dala hotelov Jelovica in Mežaklja. Omenjana dala so biila predvidena v prvem delu programa nadaljnjega razvoja podjetja oziroma turizma na Bledu. Podjetje si bo sedaj prizadevalo, da dobi denar Še za droge objekte. A. 2. bčani kamniške Mi lilo je 25 let, odkar smo odložili orožje in prijeli za kladivo, kose in srpe. Lep je ta naš jubilej 25 let ustvarjanja v svobodi. Zremo nazaj na prehojeno pot, gledamo v prihodnost, ocenjujemo sedanjost. 25 setev in žetev v svobodi. Težko smo orali ledini), toda od znoja namočena zemlja je dala bogato klasje: povsod okrog nas zremo nove tovarne, nova stanovanja, nove šole in igrišča. Ustvarili smo družbo sarao-upravljavcev, družbo ponosnih ljudi. Utrinek iz preteklosti: 25. julija 1941. leta je bil pri opekarni v Volčjem potoku pri Kamniku sestanek. Pokojni Tomo Brejc je tedaj prinesel ukaz CK KPS o začetku oborožene vstaje v kamniškem okrožju proti okupatorju. Sklenjeno je bilo, da se vstaja začne 27. julija 1941. leta opolnoči. Dan vstaje v nekdanjem kamniškem okrožju je danes praznik kamniške občine. Letos ga še posebno slovesno slavijo. Zato dajemo besedo Kamnlčanom. Obiskali smo Vinka Gobca, predsednika kamniške občine, Marjana Založnika, predsednika sveta ža šolstvo, kulturo in telesno vzgojo, delovni kolektiv tovarne Titan in Boštjana Korbarja, kmeta iz vasi Klanec pri Komendi. Kaj so le-ti ob prazniku povedali, berite v nadaljevanju sestavka: Gospodarstvo občine bo doseglo 100 milijard S din celotnega dohodka in 39 milijard S din dohodka Predsedniku kamniške občine smo zastavili naslednje g* »Tovariš predsednik, prosimo vas, odgovorite nam na vprašanje, katera so bistvena vprašanja gospe džirskega razvoja kamniške občine, ki bodo zajeta v srednjeročnem programu razvoja občine?« »Pri programiranju moramo vedno izhajati in upoštevati dosežene rezultate ter hkrati izkoristiti vse še ne dovolj izkoriščene potencial ne možnosti za nadaljnji razvoj. To pomeni za občino Kammik, da na osnovi razvoja industrije (73,4 odstotka v strukturi celotnega dohodka in 79,7 odstotka v strukturi dohodka) programiramo razvoj občine še vodno na industriji kot temo] jnj i dejavnosti gospodarstva v občini. Industrija bo letno povećavala svoje rezultate za 15 do 16 odstotkov iin 1975. leta dosegla 85 milijard S din in 33 milijard S din dohodka. Predvidevamo, da bo gospodarstvo občine doseglo okrog 100 milijard S din celotnega dohodka in in 39 milijard S din dohodka. Zaposlenost se bo povečala po stopnji 5 odstotkov in bo samo v gospodarstvu 8400, sedaj 6900 zaposlenih. Pri zaposlovanju bomo posvetili skrb strokovnim kadrom, ki jih v naši občini manjika (ekonomske, pravne, kemične, metalurške, kovinarske in lesne smeri in kadri s področja gostinstva in turizma). Investicijske naložbe se bodo morale povečati v osnovna sredstva od sedanjih 17 milijard S din (1966 do 1970) na 30 milijard S din (1971 do 1975). Izvoz pa naj VESNA pe" arna in slaščičarna KAMNIK uprava Kranjska 3, tel, 83-277, pekarna Kidričeva 8, tel. 83-340 čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik in priporoča cenjenim potrošnikom svoje poslovalnice: SLAŠČIČARNA, TITOV TRG 11, PEKARNA, KIDRIČEVA 8, SLAŠČIČARNA, KIDRIČEVA 34. Bife v prodajalni »MctaJka« ln slaščičarna - bife v Isti stavbi. bi dosegel 11 milijonov ameriških dolarjev (sedaj 6 milijonov dolarjev). Industrijski razvoj občine bo slonel predvsem na razvoju Stola, Titana, podjetja Kamnik in Svita. Poprečni osebni dohodek na zaposlenega občana bo znašal 160.000 do 170.000 S din mesečno, narodni dohodek na občana pa 1,800.000 S din. Vse napore vlagamo, da damo turizmu, ki je za občino dovolj zanimiva gospodarska dejavnost, večji poudarek (gradnja hotela, rekreacijskih objektov in številnih komunikacij). V petih letih smo 46 odstotkov republiških cest L, IL. in IIL reda modernizirali, predvidevamo, da bomo v petih letih vložili v modernizacijo občinskih cest 500 milijonov S din in 800 milijonov S din v modernizacijo republiške ceste skozi Tuhiinj. Trgovina in gradbeništvo sta pomembni panogi občine, ki imata dovolj možnosti za hitrejši razvoj (samo 13,8 odstotka v strukturi celotnega dohodka m le 6,9 odstotka v strukturi dohodka). Predvideva se gradnja glavnih skladiščnih prostorov, večje blagovnice v mestu in v strnjenem nasolju gradnja manjših prehrambenih trgovin. Investicije v šolstvo bodo znašale okrog 800 milijonov S din s tem, da se zaključi z gradnjo osnovne šole v Stranjah, šmartnem, Vranji peči, in druga faza šole na Duplici. Program razvoja ustanov za varstvo otrok zahteva 300 milijonov S din. Letno bo potrebno graditi 150 do 160 stanovanjskih enot. Za dom starostnikov bodo znašale investicije okrog 400 milijonov S din. Investicije v rekreacije in šport so potrebne zato, da dokončamo gradnjo stadiona v Mekinjah, gradnjo garderob na kopališču in športna igrišča pri šolah. Veliki napori nas čakajo na področjtu investicij v komunalne naprave. Gradili bomo skupne čistilne naprave z občino Domžale; investicija okrog 2 milijardii S din. Naloga občine Kp.mniik je, da oskrbirno mesto z vodo, moderniziramo mestne ulice in uredimo staro mestno jedro. Usposobili bomo muzej ob njegovi 10-letnioi obstoja, omogočili še hitrejši razvoj knjižničarstva in uredih' nekatere spomeniško zaščitene objekte. Programi krajevnih skupnosti so zelo smeli in prepričan sem, da bodo izpolnjeni kot so bili do sedaj. Predvidevajo pa modernizam jo občinskih cest (Volčji po- Predscdnik občinske skupščine Kamnik Vinko Gobec in gasilci. — Foto: J. Vidic tok), gradnjo vodovodov (Kamniška Bistrica, Crna) in varstvenih ustanov (Duplica, Kamnik). V letošnjem letu bomo pričeli priprave za nov razpis samoprispevka, ki naj bi ga skupščina uvedla z ma-i jem prihodnjega leta, ko se I bo šestletno plačevanje sa-j moprispevka zaključilo, j Se nadalje bomo £irbani-. stično prostorsko urejevali I občino! Urbanizem prilagajali i zahtevam hitrejšega razvoja j na vseh področjih življenja in dela. še nadalje bomo razvijali elemente družbenih dogovorov kot najvišje oblike sodelovanja v naši družbi pri razreševanju skupnih problemov v občini s. tem, da bomo zagotavljali trajnost pri zajemanju dohodkov za splošno potrošnjo. Skupščina in vsi delovni Jjiidje bomo v prihodnjem obdobju posvetili precej skrbi pripravljenosti 2a splošni ljudski odpor. Predvidevamo znatna sredstva, ki jih bo potrebno vlagati v to področje, hkrati pa predvidevamo gradnjo gasilskega doma v Kamniku ter opremo vseh gasilskih društev s potrebnimi brizgalnami in orodjem. V treh letih je 13 gasilskih društev dobilo najmodernejše gasilske brizgal-ne. Zgrajena sta dva gasilska domova. Težko je v kratkem opisM nakazati vsa predvidevanja in uspehe, ki smo jih dosegli v Kamniku, vendar so. pričakovani rezultati — zastavljene naloge v prihodnjem obdobju velike. Prepričan sem, da bomo ob sodelovanju vseh ljudi, vseh samoupravnih organov in dnjžbenopo-! litičnih organizacij tudi v pri-■ hodinjem obdobju izvedli za-! stavljene naloge.« Kaj bo novega na področju šolstva Tovariš Marjan Založnik jc ravnatelj osnovne. šole Komenda — Moste in pri občinski skupščini predsednik sveta za šolstvo, kulturo in telesno vzgojo. Njega smo zaprosili za odgovor na naslednje vprašanje: 9 »Tovariš Založnik, kako ocenjujete dosedanje uspehe na področju izobraževanja in kakšne naloge čakajo občane na tem področju v okviru srednjeročnega načrta razvoja občine?« »V naši občini je pet popolnih in dvanajst podifjž-ničnih osnovnih šol. V Kamniku so še gimnazija, glasbena šola in dve varstveni ustanovi. Osnovne šole obiskuje v letošnjem letu 3050 učencev. V zadnjih 15 letito jc število poraslo za 650 učencev. Porast učencev je občuten predvsem v samem Kamniku, ker se v obe kamniški osnovni šoli vozi večina učencev s podružničnih šol, ki obiskujejo v Kamniku 5. do 8. razred. V izobraževalnih in vzgojnih zavodih naše občine je zelo dobra strokovna zasedba delovnih mest. -Primerjamo jo Jahko z zasedbo v izobraževalnih in vzgojnih zavodih ljubljanskih občin. Na področju investiiranja v šolstvo smo v naši občini dosegli posebno v zadnjih letih lepe uspehe, čeprav so prod nami še velike potrebe. Ob osvoboditvi je večina naših šol delala v neustreznih prostorih. V Komendi in Mostah na primer sploh niso imelf šolske zgradbe, čeprav sta bili na tem področju osnovna šola in nižja gimnazija. Sredstev za investicije je bilo vedno premalo, zalo so bile samo najnujnejše \ občine o Kamniku adaptacije šolskih stavb BI prostorih, v drugih stavbah Prva nova šola Z osmima učilnicami in telovadnico je ' bila zgrajena leta 1954. v Mostah, v kateri je sedaj popolna osemletka. Več gradenj je bilo uresničenih po letu 1960: nova šola v Tunjicah, adaptacija šole v NevWah, nova osemletka v KaminiLku, v kateri ima prostore tudi gimnazija. Velik napredek smo dosegli v občini po sprejetju perspektivnega programa investicij v šolstviu za oodobje od 1968 do 1974. Po tem programu je bila v letu 1968 zgrajena moderna telovadnica v Kamniku in prostori za glasbeno šolo, v letu 1969 šolska stavba s štirimi učilnicami na Duplici z možnostjo dozidave. V letu 1970 je dobila ntSVo šolo s telovadnico Komenda. Se v tem letu bo adaptirana stara šolska stavba v Stranjah. Dozidane bodo nove učilnice s kabineti- in telovadnico. Osemlotlka v Stranjah bo imela tako prostore za sodoben pouk in za °troško varstvo. Za naslednja leta predvideva program še napeljavo centralne kurjave v osemletki v Mostah, adaptacijo šole v branji peci, adaptacijo šole v Smartnem v Tuhinju in nadaljevanje gradnje popolne osemletke s telovadnico na Duplici. Ze sedaj, ko smo sredi izvajanja investioljskega pro grama, sc kažejo še nove potrebe — zlasti v samem Kamniku. Program financiranja navedenih investicij ima za osnovo sredstva zbrana od del ovnih kolektivov gospodarskih organizacij v občin:. Program investicij za otro.šk-j varstvo °o realizirala Temeljna izobraževalna skupnost, ki pa Po sedanjih stopnjah prispevka oe bo mojla sama zbrati dovolj sredstev za predvidene potrebe. Strokovna komisija pri &vetu za šolstvo, kulturo in telesno vzgojo je izdelala v jetošnjem letu srednjeročni in dolgoročna program razvela telesne vzgoje v občini, ki 8a je občinska si.upščina že Potrdila.« Na obisku v tovarni Titan Industrija v Kamnilku je že zelo stara. K temu je mnogo prispevala ugodna lega Kamnika na križišču starih ^st, ki so povezovaflc Štajersko in Gorenjsko. Kamni-*ka Bistrica je dajala ener-^do za pogon strojev in je Prod 80 leti vrtela več kot 200 mlinov ter gnala transmisije v mnogih tovarnah. Iz enega izmed mlinov ob Bistrici, v katerem so m ledi zemeljske barve in kasneje izdelovali lesene čevljarske cveke, je v letu 1896 nastala tovarna Titan. Okoli 50 delavcev je izdelovalo za tiste čase na najmodernejših strojih pribiitne in vdolbne ključavnice za vrata, dolga in križna nasadila za vrata. Titanovi temprani ulitki so si utrli pot tudi na inozemsko tržišče. Za svoje izdelke je tovarna pred vojno dobila več mednarodnih priznanj: 1929. leta zlato medaljo v Barceloni, 1931. leta diplomo v Solunu in 1934. leta posebno priznanje v Zagrebu. Ni odveč, če ponovim znano dejstvo; da je 1911. leta v Titanu delal tudi predsednik Tito. Med drugo svetovno vojno je Titan životaril, vsi njegovi najboljši delavci pa so se pridružili partizanom. 27. julija 1941. leta sta ob Kamniški Bistrici nasproti tovarne padli prvi žrtvi okupatorje vega terorja na Kamniškem in Titanova delavca Dominik Mlakar in Anton Miklavčič. Predsednik delavskega sveta Slavko Rajh in direktor tovarne Dušan Sila sta o na-doJJnjem razvojfu tovarne povedala naslednje: »Titan je v Jugoslaviji najmočnejši proizvajalec ključavnic. Poleg ključavnic izdelujemo tudi artikle široke potrošnje (mesoreznice in razne drobilke npr. mlini za mak ipd.). Imamo tri proizvodne oddelke: oddelek za obdelavo litine (fitimg), livarno in obrat za proizvodnjo ključavnic. Predvidevamo, da bomo letos ustvarili za 9 milijard S din prometa. Vred-I nost proizvodnje sc bo do 1973. leta povečala na 12,5 milijarde S din, do konca 1976. leta pa na 16 milijard S din. Kaj to pomeni, pove pove podatek, da smo pred tremi leti imeli prometa samo za 4,4 milijarde S din. Po vojni je bilo v tovarni zaposleno 300 ljudi, zdaj pa v tovarni dela 1280 delavcev, v prihodnjih treh letih pa bom sprejeli na delo še okrog 300 delavcev. Do 1973. leta bomo in ves tirali 3,5 milijarde S din. S tem denarjem bomo kupili nove stroje, dogradili« nove površine (hale) in nabavili najmodernejšo opremo. 20 odstotkov izdelkov izvozimo na zahodni trg (Nemčija, Italija, švedska in Finska), 80 odstotkov proizvodnje pa prodamo doma. S pro-diajio mri težav, lahko bi prodali še več. Imamo centralni delavski svet in 6 svetov delovnih enot. Le-ti imajo po novem statutiu podjetja večjo pravice. Pri delavskem svetu js več komisij za posamezna vprašanja. Med letom imamo na praksi precej študentov, ki jih dobro plačamo. Sedaj dela na lažjih montažnih delih 70 študentov. V tovarniški menzi dajemo 1opcl obrok po znižani coni. Od aprila smo uvedli 42-urni delovni teden. Od 1965. leta do 1970. smo razdelili 42 družinskih stanovanj. Letos bo 37 delavcev dobilo posojilo za gradnjo hiše. Letos moderniziramo livarno. Za to investicijo smo namenili 650 milijonov S din. Gradimo tudri novo talilnico s skladiiščem in novo uvozno cesto s parkirnimi prostori. Pri izdelavi srednjeročnega načrta razvoja tovarne je sodeloval industrijski biro Ljubljana. Delavci so dobro seznanjeni z načrtom razvoja tovarne. Zdaj proizvajamo 5000 ton temprane litine, v srednjeročnem načrtu pa jo bomo še enkrat več.« Moj dohodek sta krompir in mleko V vasi Klanec pri Komendi sem obiskal kmečko družino Boštjana Korbarja. Prosil sem ga, naj ljudi on kaj pove za občinski praznik. Saj se pri nas v zadnjem času razvoju kmetijstva daje posebna pozornost. »Ampak po pravici napišite, kar bom povedal.« je pripomnil. Najin razgovor pa lahko strnem v naslednjih mislih Boštjana Korbarja: »Letos bom pridelal 30 ton krompirja in prek 20.000 litrov mleka. Odkup krompirja sploh ni organiziran. 2e več let ga vozim strankam v Ljubljano. Zamalo se mi zdi ponujat krompir po Ljubljani. Govorijo o zagotovljenih cenah. Garantirana cona mora biti rentabilna. Slišal sem, da bodo letos krompir odku povali po 40S din za kg. To ni rentabilna cena. Nagovarjajo me, naj vzamem teleta na pitanje. Oni bi dali krmila in strokovno službo. Kaj pa rizik? Naj ga nosi samo kmet? Oče je pred vojno redil 5 do 6 krav in konja. Jaz redim 8 krav in dva bika, konja pa je zamenja traktor. Ponavadi teleta prodam, se bolj splača. Že sedem let sem gospodar. Stremim, da opustim drobnarije na posestvu. Kmetijo usmerjam v živinorejo in na proizvodnjo krompirja. Na žalost kmet še vedno ne more narediti računa o tem, koliko bo pridelal in po koliko prodajal Družina Boštjana Korbarja. — Foto: J. Vidic pridelke, da bo likviden. Za kmeta računajo klavnica, trgovina in mlekarne. Dobro sem poslušal, kaj so govorili na seji konference Zveze komunistov v Ljubljani, ko so razpravljali o kme tistvu. Slišali smo spodbudne besede, iskreno kritiko in dobre predloge. Strinjamo se s sklepi. Samo jaz bi rad poznal tistega, ki bo te sklepe uresničil. Ne rečem, tudi na kmetih se je v zadnjih 25 letih življenje spremenilo. Kupili smo nove stroje, popravili gospodarska poslop-imamo televizorje, avtomobile, pralne stroje in drugo mehanizacijo. Samo za te lastne investicije smo morali od jutra do večera trdo garati.« i Ko mi je Boštjan razkazoval svoje posvestvo je govoril s čutom ponosa, pravega trdnega in značaj nega gorenjskega kmeta. In brez besed sem ugotovil, da je Boštjan povedal pošteno, tako kot misli, saj drugače povedati ne zna. In tako je tudi prav. Tovarišem Vinku Gobcu, Marjanu Založniku, Slavku Rajhu, Dušanu Sili in Boštjanu Korbarju se za razgovor in odgovore lepo zahvaljujem, čestitkam k občinskemu prazniku pa se pridružuje tudi uredništvo Glasa. J. Vidic Kovinotehna Celje poslovalnica »Tehnika«, Mengeš, BlejČeva 17 Kovinotehna Celje priporoča POSLOVALNICO »TEHNIKA«, MENGEŠ, BLEJČEVA 17. Velika izbira vseh gospodinjskih 6trojev, etektro- in vodne inštalacije, gradbeni material in razni drugi profili železa, barve in laki. Gorenjci obiščite nas — dobro boste postreženi. Vsem občanom čestitamo za občinski praznik Slovesna otvoritev nove osnovne šole v Komendi Komenčani že zdavnaj niso prisostvovali tako pestri proslavi dneva vstaje kot je to bilo letošnje praznovanje, Že rano zjutraj so se na vasi pojavile narodne noše, gasilci v uniformah, konjeniki z okrašenimi konji, praporščaki s prapori, člani Zveze borcev in drugi prebivalci, ki so prisostvovali dvema pomembnima proslavama. Ob spomeniku v Komendi je krajevna organizacija Zveze borcev razvila svoj prapor, nato pa je krenila dolga povorka na čelu s konjeniki, praporščaki, gasilci, člani Zveze borcev, šolsko mladino in drugimi prebivalci k novi osnovni šoli. »Za nas Komenčane je tale trenutek še posebno težko pričakovan, saj smo vsa leta po vojni govorili, zbirali .sredstva in upali vse dokler nismo uspeli,« je v govoru pred šolo pred otvoritvijo dejal Ferdinand Vode, domačin in republiški poslanec. »In prav šola lahko tako kot marsikaj v preteklosti, tudi danes največ stori, da izpolni svoj namen: vzgoji otroka šolarja v sposobnega in zavednega državljana. Komenčani so bili že od nekdaj znani kot napredni ljudje, željni znanja in kulture. Že 1760. leta je župnik Peter Pavel Glavar ustanovil šolo, nekakšno nižjo gimnazijo. Z rednim šolanjem so v Komendi začeli 1852. leta. Največ zaslug za ustanovitev šole ima takratni župnik Bren-ce. Oskrbnik komenske graščine je za začetek, ponudil veliko sobo v graščini, Komenčani pa so morali poskrbeti za notranjo opremo učilnice. Za šolo se je priglasilo 300 otrok, kar je bilo zelo veliko. Poleg branja, pisanja in računanja so se učili tudi o sadjarstvu in kmetijstvu. Tako so pred 120 leti Komenčani dobili redno osnovno šolo, ki je bila v tistem času redkost na Slovenskem. 1870. leta so zgradili novo šolsko poslopje, ki je bilo 1943. leta porušeno z name- nom, da se prepreči potujče-vanje otrok ali pa namen, da bi se šola spremenila v sovražno postojanko.« Po pogovoru so učenci ko-mendske šole lepo zapeli nekaj pesmi, vmes je igrala domača godba na pihala, slišali smo recitiranje, ob burnem ploskanju pa je nato Vinko Gobec, predsednik občinske skupščine Kamnik, prerezal trak in s tem odprl vrata novi šoli. V tej šoli se bodo šolali otroci do četrtega razreda, ker nova šola s šolo v Mostah tvori popolno osemletko. V šoli so štiri učilnice in telovadnica, pisarna in šolska kuhinja, šola je nizka in tako grajena, da se bo v prihodnosti z dozidavo lahko dogradila do popolne osemletke. V sredo dopoldne si je šolo ogledalo veliko ljudi, mladih in starih. Vsi pa so bili ponosni na svojo novo šolo. J. Vidic V minuli sezoni 16 pevskih nastopov Jeklar, pevski zbor jeseniških železarjev, je zabeležil v minuli sezoni med vsemi kulturnimi skupinami Jesenic in jeseniške občine največ nastopov. Zbor z včlanjenimi 40 pevci je pričel sezono minulo jesen s promenad-nim koncertom v Crikvenici. Poleg samostojnega koncerta na Dovjem, koncerta z avstrijskimi pevci v Ferndorfu, s ponovitvijo na Jesenicah, novoletnega koncerta za oskrbovance doma učencev železarskega izobraževalnega centra in novoletnega koncerta za oskrbovance doma dr. Franceta Berglja je zbor jeseniških železarjev nastopil še na osmih proslavah, eni razstavi in eni pevski reviji. Sezono 1969/70 je zbor zaključil na proslavi dneva borca na Sedučah nad Dovjem. Zbor, ki je skozi vso sezono vadil pod vodstvom zboro- vodje Poldeta Ulage dvakrat tedensko in nastopil kar 16-krat, ima naštudiran program narodnih, umetnih, borbenih in tujih pesmi, s katerimi je navdušil predvsem na prijateljskem srečanju z avstrijskimi pevci v Ferndorfu in na Jesenicah. Zbor jeseniške železarne, ki deluje pod okriljem tovarniškega sindikata, zastopa jeseniško železarno kakor tudi Jesenice doma in v zamejstvu več kot častno. Za izredno prizadevnost bo TO OO sindikalne organizacije ■ železarne Jesenice nagradil pevce zbora tudi letos z dvodnevnim izletom v Crikvenico. S koncertom v Crikvenici bo zbor pričel novo sezono, v kateri pričakuje tako od tovarniškega sindikata kot družbenopolitičnih organizacij Jesenic enakega razumevanja. ae 1 >., Otvoritev osnovne šole v Komendi — Foto: J. Vidic Muzej deset let v loškem gradu Svet za kulturo in telesno vzgojo pri občinski skupščini Skofja Loka je na svoji zadnji seji obravnaval delo in problematiko kulturnih zavodov v občini. V komuni delujeta na kulturnem področju dva samostojna zavoda. Poleg ljudske knjižnice zavzema osrednje mesto v kulturnih dejavnostih Loški muzej. V preteklem letu so v muzeju preuredili zbirke v etnografskem in splošnem oddelku, priredili nekaj uspelih likovnih razstav v galeriji in pričeli z urejanjem oddelka NOB. Muzejski delavci so mnogo svojih moči posvetili ureditvi spominske sobe narodnega heroja Jožeta Gregorčiča v škofjeloški vojašnici. V zadnjih petindvajsetih letih se je prostorska razsežnost muzeja povečala dvaj-setkratno, podoben pa je tudi porast števila obiskovalcev. Tako je lf1" ' Loški muzej obiskalo že 23.159 ljudi. Ustvarjanje živega stika z ljudmi prek občasnih razstav in dopolnjevanjem in spreminjanjem zbirk je poglavitni cilj prizadevnih uslužbencev. Slednji so uspeli za številne razstave v galeriji pridobiti pokroviteljstvo kake gospodarske organizacije, ki se tako neposredno Vključuje v kulturno dogajanje na Slovenskem. * Posebne naloge čakajo kolektiv v zvezi s praznovanjem tisočletnice mesta. Za ta visoki jubilej bi bilo nujno potrebno obnoviti in preurediti grajsko poslopje, katerega ostrešje že močno najeda zob časa. Pestro slikarsko življenje, ki se je spletlo okrog grajske galerije bo treba usmerjati tudi v obe dolini. Tja je že prodrla ožja muzejska dejavnost, saj že leto dni deluje oddelek v Železnikih, prav tako pa je bil tudi v Žireh osnovan pododbor muzejskega društva, ki je pričel s pripravami za ureditev zgodovinske zbirke. Usmiljene roke čakajo sprehajališča in klopi na vrtu, kjer domuje muzej na prostem. Ob izdatnejših finančnih sredstvih ga nameravajo razširiti s paviljonom za razna vozila. Nujno pa bo treba izpopolniti strokovno zasedbo s kustosom, ki bi prevzel oddelek NOB. Le tako bo najslavnejše obdobje naše zgodovine primerno prikazano mladim rodovom, muzeju pa omogočeno izpolnjevanje družbenega poslanstva. A. Igličar Uspeh in priznanje V našem časopisu smo že nekakrat spregovorili o trži-ški folklorni skupini Karavanke. 28 mladih plesalk in plesalcev, 7-članski glasbeni ansambel in vodstvo skupine predstavlja danes prav gotovo eno najbolj agilnih mladinskih skupin v Tržiču. Čeprav delujejo šele 4 leta in zadnje čase celo brez lastnega prostora, pa so tudi že ena najkvalitetnejših folklornih skupin na Gorenjskem. Doslej so gostovali že v številnih domačih krajih in v tiujini (Avstrija, Francija), vendar pa letošnje loto pomeni zanje resničen prodor. S programom srbskih, slavonskih, belokranjskih, prekmurskih in seveda zlasti gorenjskih plesov nastopajo vsak četrtek pred mednarodno publiko v hotelu Golf na Bledu z dokajšnjim uspehom, saj so njihove prireditve vedno dobro obiskane. Odkrili pa so jih že tudi tuji menagerji in jih v avgustu povabili na gostovanje v Ita-lijo. Folkloristi bodo obiskali Videm, Pordenone in Vittorio Veneto. Septembra pa se bodo predstavili v slovenskih krajih na Koroškem (v Železni Kapli in v Selih, ( dogovarjajo pa se tudi za na- j stop v Celovcu). V okviru praznovanja občinskega praznika pripravja-jo samostojen koncert tudi za domačo publiko v letnem gledališču pri Sv. Jožefu. Pokroviteljstvo nad to prireditvijo je prevzelo trgovsko podjetje Mercator. Za jesen pripravljajo že nove načrte. Vsekakor gre največja zasluga za njihov uspeh koreografu in vodji lolklorne skupine prof. Mar janu Vodmovu. Program popestrijo še pevski ansambli. Najpogosteje nastopajo s folkloro trio sester Potočnik in kvintet bratov Zupan. — ok TRŽIČ Republiški sekretariat za piosveto in kulturo je na pripo ročilo občinske skupščine, TIS in enote zavoda za šolstvo iz Kranja ugodil vlogam tržiških ornovnih šol za prehod na 5-dnevni tednik. Uvedba prostih sobot pa prinaša nekatere spremembe v šolski koledar: počitnice med šolskim letom so skrajšane, začetek šolskega Iet£ pa se bo premaknil že na 1. september. -ok t r 1 i I i 111J i 1 i 11 i 11111111.....II i 111111.1 i i 1111111M.........1111 i 11 i i i 11 i 11M! I! 1111M111111 i 11.111J ] 111 i 111 i i I i 1111 (11 (111J1111J11111.....||||li!!illlllilll!lllllllllllllll!li:iliilimi........lllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllUJ Kupujte vse tekstilno blago santo v specializiranih trgovinah ELITA, Kranj Naše blago je prvovrstne kakovosti, cene pa so NAJNIŽJE. Posebno se vam izplača kupiti v poslovalnici a Prešernova 11 in Moda Titov trg 15: čipkaste kombineže po 15 din, letne ženske spalne srajce po 35 din, kopalke, v poslovalnici Konfekcija na klancu, Vodopivčeva 7 zelo znižane cene za ženske letne obleke, bluze, krila, moške obleke in moške hlače. v poslovalnici Nogavičar Titov trg 28 vse vrste moških, ženskih in otroških nogavic hola hop, ženske pasove in steznike, v poslovalnici Volna Cankarjeva 6 ženske letne jope in puloverje, moške puloverje, volno za ročno pletenje v vseh barvah in kvalitetah, v poslovalnici Bala Cankarjeva 10 zavese, preproge, posteljnino, odeje, pregrinjala, frotirke. Še posebej vas opozarjamo, da bomo na GORENJSKEM SEJMU od 7. do 18. avgusta prodajali vse tekstilne izdelke, galanterijo in kozmetiko po do sedaj NAJNIŽJIH cenah. Obiščite nas v času sejma v I. nadstr. TEKSTIL. ŠOLE. 1oP r a š a n j e 3» d g o v o r i vijo. Organizacija je brezhibna, le zadnjič, ko smo se vse popoldne kopali, je bila večerja zame kar Minuli ponedeljek, 20. julija, je iz francoskega mesta La Ciotat prispela v Kranj 30-članska skupina mladincev. Obisk sodi v okvir vsakoletnega, že tradicionalnega sodelovanja med pobratenimi mesti, ki naj pomaga utrjevati prijateljstvo dveh različnih narodov. Mladi Francozi so gostje skupščine občine Kranj in občinskega komiteja ZMS. V naslednjih dneh — do 9. avgusta, ko odpotujejo — si bodo ogledali tovarne Sava, Iskra, Planika in IBI ter obiskali Škofjo Loko, Ljubljano, Postojno,, Novo Gorico, Bled, Vršič in dolino Trente. Mladinski aktivi prej omenjenih podjetij pa nameravajo zanje organizirati več piknikov. Za našo rubriko »1 vprašanje, 3 odgovori« smo tokrat izbrali trojico Francozov. S fotoreporterjem sva jima zastavila naslednje vprašanje: Kako ste zadovoljni z bivanjem pri nas in ali menite, da je osnovni namen obiska — zbliževanje s Slovenci, spoznavanje njihovih življenjskih navad, običajev in miselnosti — dosežen? ft FRANCOISE REY (16 let), dijakinja — »Zares nimam kaj pripomniti. Organizacija je dobra, zlasti pa so mi všeč izleti po deželi. V Kranju sem že drugič in sodim, da kar precej poznam vašo mladino. Razen tega si dopisujem z eno od kranjskih in ekskurzij ter bivanje v Jugoslaviji nasploh sta čisto po mojem okusu. Vesela sem, ker hodimo naokrog, ker so mi omogočili spoznati slovensko pokrajino. Toda bolj kot pokrajina me zanimajo družbeni odnosi znotraj neke dežele. S kolegi v La Ciotatu dostikrat debatiramo o politiki, o socializmu . . . Teoretično jugoslovanski socializem dobro poznam, zato bi ga rada videla tudi v praksi. Razmere in ustroj v tovarnah bom skušala primerjati s stanjem pri nas ter potegniti čim bolj objektivne zaključke. Veste, deklet. Prva moja ugotovitev je, da so Slovenci mnogo bolj odkriti, odprti ljudje kakor Francozi. Tujca izredno hitro sprejmejo medse, kar za razne domače druščine mladih ne bi mogla trditi.« # PETER MCLLER (19 let), delavec v ladjedelnici — »Zelo sem vesel, da sem prišel v Jugosla- nekam preskopa. (A ne vzemite pripombe preveč resno). Kranj in Gorenjska sta izredno lepa. Veliko zelenja imate, veliko vrtov in nasadov, medtem ko je v La Ciotatu drevje spričo velike vročine povsem ožgano. O ljudeh — razen površnega zunanjega vtisa — vem bolj malo. če bi hotel spoznati slovenski 'vsak dan', bi moral prodreti v kakšno tipično družino in jo dalj časa preučevati. Drugače pa mislim, da je osnovni namen našega obiska izpolnjen.« 9 JOELLE GEONGET (19 let), študentka angleščine — »Program izletov drugič sem že tu, ampak pred tremi leti mi je bilo komaj 16 let in še nisem znala pozorno gledati okrog sebe.« I. Guzelj ntimiiiiJiiiiiiifiiiiimiiiiHimiiiMiiiiiiiiimimiim Slovenska gimnazija v Celovcu V šolskem lotu 1969/70 je bilo na slovenski gimnaziji v Celovcu skupno 439 učencev, ki so bili razdeljeni na 16 razredov, poučevalo pa jih je 23 učiteljev. Lotos je gimnazija imela že osmič zrelostne izpite ter jo je doslej zapustilo že več kot 200 maturantov. Iz letnega poročila je razvidno, da dobra tretjima dijakov izhaja iz kmečkih družin in jih je bilo letos 156, 102 dijaka sta delavskega po rekla, starši 85 dijakov so uradniki oziroma nameščenci, pri 26 dijakih prejemajo starši pokojnino ali rento, starši ostalih 27 dijakov pa pripadajo svobodnim poklicem. V dijaških domovih je živelo 298 učencev, 120 se jih je redno vozilo od doma, 20 pa jih je stanovalo v Celovcu. Od prosvetnega ministr- stva je v minulem šolskem letu dobilo 81 učencev enkratno študijsko pomoč v znesku od 1000 do 2000 šilingov, 64 učencev pa pomoč deželne vlade v znesku 500 do 2400 šilingov. Deželni šolski svet je prispeval tudi 6000 šilingov za smučarske tečaje. 6. julija je začel režiser Vojko DuletiČ s snemanjem slovenskega celovečernega filma Na klancu po istoimenskem delu pisatelja Ivana Cankarja. To je prvo Cankarjevo delo, ki bo upodobljeno na filmskem platnu. Film snema Vesna film, montaža pa bo prepuščena Jadran filmu. Ves film bo posnet na Bledu in v okolici, le nekaj kadrov bodo posneli na Vrhniki. M. Hudovernik deviznih r a č trni h ' m *4 Si fr:ii V Veliki Britaniji stavka 47.000 pristaniških delavcev in nova konservativna vlada premiera Edvvarda Heatha je sklenila, da bo poklicala na pomoč vojsko kot delovno silo v pristaniščih. To se je v Britaniji zadnjič zgodilo pred 44 leti. V odgovor na ta sklep vlade so britanski Trade Unionl (sindikati) zagrozili, da bodo razglasili po vsej državi generalno stavko, če bo vlada poslala vojsko v pristanišča. Britanski dokerji oziroma pristaniški delavci zaslužijo poprečno na teden 35 funtov (1050 novih dinarjev), če bi vlada v celoti ugodila njihovim zahtevam, bi se poprečna tedenska plača pristaniškega delavca povzpela na 50 funtov (1500 novih dinarjev). še preden se Je prejšnji torek začela stavka, se je raz-vedelo, da je vlada menda pripravljena povečati prejemke dokerjev za kakih 7 odstotkov in dat] posebne olaj- Negibne ladje šave najnižje plačanim kategorijam. Toda še preden so to formulo lahko preskusili, je polovica dokerjev stopila v stavko, četudi jih je prejšnji večer generalni sekretar največjega britanskega sindikata transportnih delavcev Jack Jones po televiziji rotil, naj počakajo s stavko. Dokerji so zalučali rokavico novi konservativni vladi, predvsem njenemu premieru Heathu. Ta je sklenil, da bo ostal odločen in da se bo ravnal po nasvetu, ki mu ga je dal tednik »Economist«, ki je zapisal, da je najnujnejša naloga nove vlade preprečiti »eksplozijo plač«, ki utegne hkrati pospešiti inflacijo in pognati na boben številna podjetja. Ker 99 odstotkov britanskega uvoza in izvoza poteka skozi pristanišča, velja Britanijo vsak dan stavke v pristaniščih kakih 30 milijonov funtov. Leta 1966 je stavka dokerjev hudo prizadela britansko gospodarstvo, naslednje leto pa je znatno prispevala k razvrednotenju funta šterlinga. V Britaniji je nastalo splošno veselje, ko so ugotovili, da je Britanija lani končala leto s 300 milijoni funtov presežka v zunanjetrgovinski bilanci. To je bilo doseženo s skrajnimi napori, če bi stavka dokerjev trajala samo dva tedna, bi lahko izbrisala ves ta presežek. Razen tega ne gre pozabiti, da so maja letos spet zabeležili primanjkljaj v zunanjetrgovinski bilanci v višini 31 milijonov funtov. Junija je znašal primanjkljaj že 51 milijonov funtov. Novi britanski premier gotovo nima lahke naloge. Po nepričakovani zmagi konservativne stranke na parlamentarnih volitvah 18. junija letos je gotovo pričakoval težave, toda ne tolikšnih in tako kmalu. Predvsem pa ni pričakoval stavke v pristaniščih, ki je lahko neprimerno bolj pogubna za britansko gospodarstvo kot morebitni primanjkljaj v mesečni zunanjetrgovinski bilanci. Prihodnji dnevi in morda celo tedni bodo za Britanijo usodni. ljudje in dogodki Predsednik ZAR Naser, ki je 29. junija prispel na obisk v Moskvo, se je po skoraj tritedenskem bivanju v ZSSR vrnil v Kairo. Ostal je na o-bisku še enkrat dlje, kakor je prvotno nameraval. S sovjetskimi voditelji, predvsem z Brežnjevom in Kosiginom,-je imel dolge in izčrpne pogovore, ki so se sukali okrog položaja na srednjem vzhodu in najnovejšega predloga Wa-shingtona za reševanje te krize. Kakor so pričakovali politični opazovalci, sovjetski voditelji in Naser v uradnem sporočilu ob koncu obiska voditelja ZAR ne zavračajo ameriškega predloga, a ga tudi ne sprejemajo. Iz sporočila, ki je napisano v pre-dvoumnem slogu, je v glavnem razvidno to, da je sov-jetsko-arabska stran pripravljena poskusiti reševati krizo po diplomatski poti in pod okriljem Združenih narodov. Iz Tel Aviva ni bilo treba čakati na prvi izraelski odgovor. Predsednica izraelske vlade Golda Meir je zavrnila sovjetske predloge in dejala, da od arabskih držav ti predlogi ne zahtevajo nič, od Izraela pa zahtevajo umik na meje pred junijsko vojno. Okorno kolesje diplomacije se bo zdaj morda premaknilo. Toda to kolesje je zdaj že tako zarjavelo, da bi ga bilo treba temeljito očistiti in namazati. Kdo ga bo čistil in mazal, še ni povsem gotovo. »V Kranj, na tržnico sem namenjen.« — Foto: A. U. O naših delavcih v tujini je bilo že veliko napisanega. Ti moderni nomadi so postali simbol našega časa, postali so del naše vsakdanjosti. Rešujejo problem prezaposlenosti razvitih držav in problem nezaposlenosti v manj razvitih deželah ali v deželah v razvoju. Te moderne lastovice letijo z juga proti severu, veliko jih leti čez naše kraje v Avstrijo in Nemčijo, nekatere celo v dežele polarnega sija. Nekaj pa se jih le ustavi že pri nas in si v slovenskih mestih in vaseh spletejo gnezda, nekateri boljša in trdnejša za vso družino, drugi slabša in manjša zase, ki zdrže le eno ali nekaj sezon. V Kranju je največ dclav-vec iz drugih republik zaposlenih pri splošnem gradbenem podjetju Projekt. Po ve-V0' so nekvalificirani delavci, ki so prišli iskat boljši kruh v Slovenjo. Podjetje je zanje zgradilo pravo naselje barak, ki se sramežljivo skrijejo pod mestom, kot bi jih J>jk> sram visokih stolpnic in, blokov modernega mesta. Ce-Prav Projekt barake podira to gradi bloke za svoje delavci je še vedno veliko takih, ki so srečni, če imajo vsaj Svojo sobo v barakah. Ko som se spustila po klancu proti barakam, sem se Skoraj zaletela v gručo ljudi. Zbrali so se okrog novela belega mereedesa. Odkod IPa mercedes med temi barakami? Pogled na nemško re- gistrsko tablico je vse povedal. Moža, očitno lastnika, ki je z vso vnemo drgnil in svet-M avto, sem zaprosila za nekaj besed o tem, kje dela in •kako se počuti ko živi tako daleč, ločen od družine. Niti za trenutek ni prenehal s čiščenjem in je nejevoljno odgovoril: »Kaj ne vidite, da nimam časa. Moram očistiti mercedes, da bom lahko šel v Ljubljano.« Tudi drugi, ki so stali okrog njega, so bili silno nezaupljivi, p—--Mo še, ko jim je »Nemec« odločno povedal, da nima smisla, da kar koli pripovedujejo, ker on da že ve, kako je to, saj jc bil v Nemčiji. Odšla sem naprej in opazila sem dva radovedna otroška obraza, ki sta skozi okno Kje je tvoje gnezdo, lastovica ? barake opazovala dogajanje v naselju. Vprašala sem ju, če je mamica doma. »Mamica je šla v bolnico, atek pa je v sobi,« mi je korajžno povedal starejši. Vstopila sem v majhno kuhinjo in res jc bil tam atek, zatopljen v branje časopisa. Povedal je, da sc piše Dulič Muho. Rodil sc je v Bihaču pred 31 leti. V Slovenijo je prišel pred sedmimi leti zaradi boljšega zaslužka. Z ženo in dvema fantkoma sc stiskajo v cno-sobnem stanovanju, oziroma v veliki sobi, ki jo je sam prezidal. Zaposlen je pri Projektu, kjer zasluži okrog 850 din. »S tem denarjem komaj rinemo skozi, ne moremo ničesar prihraniti. V kino z ženo ne hodiva, ker se nama zdi predrago. Dobro pa se razumemo s sosedi in tako gremo na obisk zdaj mi k njim drugič oni k nam. Druge zabave tukaj ni,« je še povedal Muho. Zena je' že nekaj dni Ostala je le kosilnica in par grabelj Antonu Arhu iz Gorjuš na obronkih Pokljuke je rdeči petelin v soboto, 11. julija, popolnoma uničil hišo in gospodarsko poslopje z orodjem in krmo vred Gospodar 47-letni Anton Arh iz Gorjuš 17 se je usod-no soboto okrog enajstih Zvečer spravljal spat, ko je nekajkrat /agrmeio in sc močno zabliskalo. Zunaj jc Postalo naenkrat svetlo. Anton Je najprej pomislil, da 8re po bližnji PDtS avtomo-Ker ni slišal običajnega hrupa, je planil iz hiše. Približno 13 metrov dolga streha je bila že v ognju. Ce-Prav je " s strehe že letela opeka,, sc je pognal v hlev in odvezal živino. Poskusil je rcž'ui tudi glavno orodje, vendar zaradi ognja in vročine ni uspel • • • ■Preden so prihiteli domači gasilci in gasilci iz Ko- privnika, je bilo že prepozno. Arhova domačija je povrhu vsega še na težko dostopnem kraju, gasilci pa so morali črpati vodo iz bližnjih kapule. Obvarovali so le senik, ki je oddaljen od hiše deset metrov. Od hleva, skednja in hiše je ostalo le zidovje. Pogorelo je skoraj vse orodje. Tudi motorna žaga, medtem ko kosilnice ta večer ni imel doma. V sredo smo Antona Arha obiskali na njegovem domu v Gorjušah. Sosedje so pravkar pripravljali leseno ogrodje — »šolngo« za be- ton Arh pred požgana domačijo. — Foto: J. Košnjek tonsko ploščo. Od stropa namreč ni ostalo kaj prida. Ko se je gospodar vrnil s travnika, kjer je spravljal seno, smo ga zmotili in se zapletli v kratek razgovor. Pripovedoval nam je: »Začasno stanujemo v sosednji hiši, ki je po smrti lastnikov ostala prazna. Za silo gre, vendar še zdaleč ni tako kakor doma. Prav nerodno je.« Ali ste imeli poslopje zavarovano? »Poslopje sem imel zavarovano za 6 milijonov dinarjev. Računam, da mi bo zavarovalnica Izplačala okrog 4 milijone. Nekaj ožganega materiala in lesa je še vseeno ostalo. Na primer bližnji senik, čeprav ral je pogorelo tudi 4 tone krme.« Ali bo hiša do jeseni že pod streho? »Ne kaže drugače. Oktobra tukaj lahko že zapade sneg. Zato se trudimo, da bi bili čim prej pod lastno streho. Var.čani mi pri tem radi pomagajo. Upam, da bom pri bohinjskem gradbenem podjetju dobil cement in železo. Ne mislim, da bi mi ga dali zastonj. Vsaj posodili. Kasneje bi ga vrnil ali plačat. Podobno je z lesom. Nekaj ga bom posekal v svoji gmajni, za ostalega pa upam, da ga bom dobil pri zadrugi. Prav tako bo težko s strešno opeko. Potrudil se bom, da jo bom dobil.« J. Košnjek v bolnici, zato mora za vse skrbeti sam. Hodila sem po naselju in pogled se "mi je ustavil na bujno svetočih rožah, ki so krasila okna in vhod v oni od barak. Na vratih je pritrjena tablica z imenom Du-rič Osman. Kot sem zvedela, je Osman doma iz Bužima v Bosni in je med najstarejšimi »Slovenci« v naselju. V Slovenijo je prišel že leta 1947 in je delal pri raznih podjetjih v Ljubljani, sedaj pa je že osem let pri Projektu. Podjetje mu je dodelilo dvosobno stanovanje v baraki, kjer stanuje z ženo in dvema otrokoma. Stanovanje je polno rož in lepo urejeno. Oče Osman s ponosom pove, da za red v hiši skrbi žena, ki je doma z Bele krajine, da pa ima tudi zelo pridno desetletno hčerko, ki pazi tudi na malega bratca, ko sta starša v službi. Osman je hišnik v samskem domu, žena pa čistilka. Že letos se bo družina Osmana Durica verjetno preselHa v trosobno stanovanje v samski dom, kjer bo poleg hišniških poslov oče opravljal tudi delo kurjača. »V mesto z ženo ne hodiva veliko, saj so najini dohodki premajhni, posebno še, ker hočeva vsak mesec nekaj prihraniti. Najina tiha želja je hišica, nekje na samem, kjer ni stalnega vpitja in joka otrok, skratka, nekje, kjer bo mir. Oba z ženo tudi delava v organizaciji RK, sam sem tudi krvodajalec in sem že dobil srebrno značko,« je še povedal Osman Durič. Jovanovič Vica in njegovo ženo sem obiskala popoldan, ko sta bila oba doma. 2e takoj ob vstopu v njuno majhno stanovanje, v sobo dvajsetih kvadratnih metrov te preseneti ljubkost in čistoča. Sedela sta na kavču — lepa in mlada. V Slovenijo sta prišla že pred šestimi leti. Oba sta doma iz okolice Banjaluke, spoznala in vzljubila pa sta se v Kranju, kot je kasneje povedal simpatični Vico. 2e od prihoda v Kranj je zaposlen pri Projektu, žena pa v Tekstilindusu. Ko sta se poročila, sta stanovala pri sosedih v spalnici. Tam sta imela samo prenočišče, za kar sta plačevala več kot je najemnina za celo stanovanje »Bilo je zelo težko, včasih sem bil že tako živčen, da bi vse, kar sva imela, znosil pred barako in zažgal,« je povedal Vico, »ko pa so se iz sobe, ker sedaj stanujeva, izselili štirje samski delavci, sva se kar na silo vselila vanjo. Pri podjetju so me zaradi tega dali pred disciplinsko komisijo in ml grozili celo z odpovedjo. Toda kaj sem mogel? Po starem ni šlo več.« »E, ti moj Vico, što ti sve to pričaš,« ga ljubeznivo po- kara žena. Takoj nato pa pove, da je vodo v sobo i::•..>--ljal -njen Vico sam. Na kredit sta kupila pralni stroj, hladilnik, električni štedilnik, rada bi kupila tudi televizijski sprejemnik, vendar ga v sobi, kjer stanuje le ženina sestra, skoraj ne moreta imeti. Njuna največja želja je vsaj enosobno stanovanje. Zona dela na tri izmene in nima nikdar miru, ko b> morala spati. Ob istem vhodu so tri stanovanja, v naseiju pa je veliko otrok, ki seveda nikdar niso tiho. Zapustila sem zakonca Jovanovič, ki sta kljub težavam tako srečna in se napotila k naslednjemu vhodu. Potrkala sem na vrata, kjer stanujeta Krupljanin Savo in Božica. Odprla mi je žena in me povabila v stanovanje, v sobo, ki je kuhinja, dnevna in otroška soba ter spalnica hkrati. Mo/ je prišel v Kranj že pred desetimi leti. pred štirimi leti se je vrnil domov in pripeljal s sabo čr-nooko in čmolaso ženo. Zaposlen je pri Projektu, ki ji-' ma je dodelilo tudi to stanovanje. Tudi z njima stanuje mlajša ženina sestra. Pred časom je zbolela hčerka Brankica. Žena je šla povedat mojstru, da je nekaj dni ne bo v službo. Ko se je čez nekaj dni vrnila, so ji povedali, da so ji vse dni, ko je bila doma pisali »plave«. Ker je mojster na dopustu, ne ve, kako je prišlo do nesporazuma. V Sloveniji bosta ostala dokler ne bo šla hčerka v šolo, potem pa sc bosta vrnila v Ban jalu ko, kjer sta bila oba rojena. SGP Projekt si že dolgo prizadeva, da bi barake odstranilo. Delavci naj bi dobiti taka stanovanja kot jih grade drugod v mestu. Zato podjetje vsako leto podre nekaj barak in »barakarji« dobe stanovanja v blokih. Ker pa so že v starem stanovanju ime i i podnajemnik*, se ti navadno preselijo skupaj z njimi, kmalu si ustvarijo svojo družino in spet je tu stanovanjski problem. Ce pa se v novo stanovanje preseli samo lastnik stanovanjske pravice, njegov podnajemnik postane najemnik starega stanovanja in takoj spet dobi v sobo brata ali sovaščana, ki nima kje spati. Dotok delavcev iz drugih republik je vse večji in tako jc tudi vse več, kljub prizadevanjem podjetja, stanovanjskih in s tem vprašanjem povezanih težav. L. Bogataj — Zofija, nekaj ti moram povedati.., Pozdravljena, lepotica, aH je okulist prost? Samo Pepejevi previdnosti so se lahko zahvalili, da se niso slepo pognali proti strojnicam. S ceste so zavili v gozd. Slišali so nemške tanke, ki so šklopotali po cestah in si iskali primernih položajev. Sedem jih je bilo in dva izmed njih sta bila hudo ranjena. Ročne bombe so pometali že ob prvi praski, ostalo jim je le še nekaj šaržerjev za brzostrelke, če bodo pot nadaljevali, bodo skoraj gotovo naleteli na Nemce, če ostanejo kjer so bili, se bo zanka okoli njih zadrgnila. Pepe se je splazil malo naprej, skozi gozd proti cesti. Kmalu se je vrnil, ne da bi se bil cesti kdo ve kako približal. Gozd je bil poln nemških vojakov. Raztegnili so se v dolgo vrsto in prečesavali vse območje, čez nekaj minut bodo naleteli na begunce. Ponchardier se je zdramil iz omedlevice. Imeli so kratek bojni posvet. Gotovo je zt prvo vrsto vojakov pre-česavala področje še druga skupina. Edino upanje, da se izmuznejo, je bilo v tem, da jo mahnejo vstran. Posloviti so se morali od motornih koles. Mahnili so jo proti zahodu. Pepe si je naložil Pineauja, medtem ko je Ponchardier šepal sam; drugi so pograbili umirajočega moža in vrečo. Zdaj zdaj se bo začelo daniti. Prišli so do reke. K bregu je bil privezan star čoln s kabino, ki je bil do polovice zalit z vodo; zlezli so v čoln in se pritajili. Ponchardier je spet izgubil zavest in se znova zdramil iz omedlevice. Ukazal je, četudi se je Pepe upiral, naj se vsakdo reši, kot se ve in zna. Kdor more, naj se prebije do gozdne koče, ki naj bi jim rabila kot zasilno zaklonišče. On sam bo z umirajočim ostal v čolnu, drugi pa naj pridejo ponj pozneje, če bo le mogoče. Ponchardier je ostal sam z umirajočim. Ležal je v ledeno mrzli vodi. Tresla ga je mrzlica in bil je tako izčrpan, da je bil po- vsem ravnodušen spričo glasov nemških vojakov, ki so preiskovali breg. Ničesar se ni bal in na nič ni več upal. Od' mrzlice so mu šklepetali zobje. Ležeč v blatni vodi je bil prepričan, da se mu bodo rane prisadile. Obraz umirajočega, ki še ni izgubil zavesti, je bil blizu njegovega. Možu je v pljučih tičala krogla. Z vsakim izdihom je izpljunil kri, ki se mu je potem lepila po bradi. Ponchardier mu je brisal brado s hrbtno stranjo dlani. Gledala sta se iz oči v oči in umirala. Poleg njiju je bila vreča z dokumenti. Vi Duchez je pozneje pripovedoval, da se je vse skupaj zgodilo kakor v snu. Zdelo se mu je, kot da so se mu roke zganile kar same od sebe in da jih je on le opazoval. Stal je le tri korake od pisalne mize, za katero se je bauleiter Schnedderer zatopil v vzorce tapet in mu pri tem kazal svojo plešo. Cela vrsta srečnih naključij je pomagala Duchezu, da je prišel tako daleč. Le po naključju je prebral obvestilo organizacije Todt, ki je bilo nalepljeno pred občinsko zgradbo; ko je obvestilo prebral, bi se bil moral odpovedati kakršnim koli poskusom, ker je rok pravzaprav že potekel. Ko bi ne bilo tistega dogodka s stražarjem, bi ga poročnik prav gotovo ne bil sprejel. Najbolj nenavadno pa je bilo, da je pokazal bauleiter toliko zanimanja za tako nepomembno reč, kot so zidne tapete. Duchezove sreče bi bilo lahko tukaj konec, toda ... »Vstopite,« je kriknil Schnedderer, ne da bi bil dvignil glavo. častnik, ki je potrkal, je vstopil v sobo, tlesknil s petami, salutira! in položil na bau-leiterjevo mizo zavitek zemljevidov. Schnedderer je pokimal s svojo plešasto glavo ln častnik je takoj odšel iz sobe. Schnedderer je odrinil vzorce tapet v stran in vzel z zavoja vrhnji zemljevid. Zavaljen na naslonjaču je razvil zavitek, toda zemljevid je bil predolg, da bi ga lahko do konca raztegnil. Zem- ljevid je bil narisan na prozornem papirju in Duchez je takoj prepoznal obrise normandij-skega obrežja. Schnedderer ga je gledal le nekaj bežnih trenutkov, potem pa položil na pisalno mizo in se spet zagledal v tapete. Zdajci pa je nekdo potrkal na vrata. Podčastnik, napet kot struna, je bauleiterju nekaj poročal, Duchez ni razumel niti besedice. Schnedderer je vstal in odprl vrata, ki so bila na drugem koncu sobe. Podčastnik je odšel. Schnedderer se je naslonil na podboj in jel govoriti z enoličnim in razločnim glasom, kct da bi nekaj narekoval človeku v drugi sobi, ki ga Duchez ni mogel videti. Z očmi uprtimi v širok Nemcev hrbet, ki bi se bil lahko vsak hip obrnil, je napravil korak proti mizi. K sebi je potegnil prvi zemljevid. Na njem je bilo vse polno označb in skrivnostnih znakov. Prebral je nekaj besed, kot »Blockhaus«, »Glavna obrambna črta«. Z debelimi rdečimi črkami je bil v enem kotu napis: »Streng Geheim«. Vedel je, da to. pomeni »Strogo zaupno«. Seveda je vedel, da zemljevida ne sme ukrasti. Poglavitna naloga slehernega člana odporniškega gibanja je, da si zagotovi lastno varnost, od česar je odvisna tudi varnost vseh drugih članov skupine. Duchezove možnosti, da bi uspel, so bile manjše kakor ena proti tisoč. Niti tega ni vedel, ali so vsi načrti isti. če so vsi načrti različni in če bo začel Schnedderer potem, ko bo nehal narekovati, iskati načrt, ki ga je maloprej pregledoval, potem bodo Ducheza v nekaj sekundah zgrabili. Tudi če so vsi načrti isti, bodo že zelo kmalu ugotovili, da je ena kopija izginila iz bauleiter-jeve pisarne, in preiskava bi kmalu ugotovila, da je bil krivec soboslikar. Duchez je pograbil zemljevid. Ali zato, ker je menil, da se zanj izplaža žrtvovati življenje? Zato, ker je bil pogumen? Ker je bil Gilles Perault žrtev lastne legende in je moral storiti tisto, česar bi kdo drug ne mogel storiti? še sam ni vedel, zakaj je to storil, in to mu tudi pozneje ne bo nikoli jasno. Ves moker od potu, s srcem v grlu in z zvijajočim krčem v želodcu je videl, kako so se mu roke zganile in posegle po načrtu. Ni imel moči, da bi kljuboval temu noremu početju. Schnedderer je še vedno narekoval in se še vedno naslanjal na podboj. Kaj zdaj storiti z zemljevidom? Za njegovim hrbtom je na žeblju viselo ogledalo. Duchez se je po prstih približal zemljevidu, ga otipal z desnico, pri tem pa nepremično zrl v bauleiterjev hrbet. Načrt je vtaknil med ogledalo in zid. Vrnil se je nazaj k pisalni mizi in bil videti kot človek, ki so ga do smrti izmučili. Navsezadnje se je Schnedderer obrnil in ga odsotno ošinil z očmi — ničesar ni opazil. Pokazal mu je vzorce tapet, za katere se je bil odločil in mu dejal, naj začne delati v ponedeljek. Vse skupaj je bilo podobno sanjam ali mori. Toda najhuje je bilo v ponedeljek ob osmih zjutraj, ko je moral Duchez na poveljstvo Todt. Prepričan je bil, da so tatvino opazili in da so osumili njega. Pot na poveljstvo Todt se mu je zdela podobna samomoru. Poklicni agent bi si najbrž sam vzel življenje, toda Duchez je bil amater in ni poznal pravil. S posodo lepila v eni roki in zavitki tapet v drugi se je veselo odzibal mimo stražarja in začel s tapetami oblagati prvo sobo. 5. NADALJEVANJE DUOBOJ 80 GLAS * 11. STRAN RADIO Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23., in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 19.30. 25. JULIJA 8.20 Glasbena matineja —• 9.05 Počitniško popotovanje Od strani do strani — 9.25 Z ansambli domačih napevov — 9.50 Zavarovalnica Sava radijskim poslušalcem — 10.15 Pri vas doma — H-00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Virtuozi za kitaro — 12.30 Kmetijski nasveti -— 12.40 Polke in valčki s pihalnima orkestri — 13.30 Priporočajo vam — 14.15 Glasbena pravljica — 14.25 Vrtiljak zabavnih zvokov — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Wagner in Strauss na koncertnih odrih — 16.00 Vsak dan za vas — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Z ansamblom Moj mara Šepeta — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Rad imam glasbo — 18.45 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci • 19.15 Minute z ansamblom bratov Avscnik — 19.25 Pet minut za Ep — 20.00 Večer z napovedovalko Avsenak Bojano — 20.30 Zabavna radijska igra p 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in Plesom v novi teden. Drugi program 14.05 Zabavni zvoki — 15.00 *3ZZ na drugem programu — 16.40 Sobotni mozaik — 18.40 «Z arhiva lahke glasbe — 19.05 Prijeten večer ob popevkah in pisanih melodijah r 20.05 Svet in mi - 20.20 Mešanj zbor madžarskih Izdaja in tiska ČP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK v Kranju 5151-135 - Telefoni: redakcija 21-835 21-860, uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152. — Naročnina: letna 32 polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10% popusta. Neplačanih j oglasov ne objavljamo gradbenikov — 20.45 Večer z violinistom Igorjem Ozi-mom — 21.45 Operni koncert — 22.15 Okno v svet — 22.30 Večerno glasbeno popotovanje — 23.55 Iz slovenske poezije. 26. JULIJA 4.30 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.54 Glasbena mediigra — 9.05 Koncerti iz naših krajev — 10.05 Sc pominite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.40 Pet minut za EP — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za tiuje goste — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z novimi ansambli domačih napevov — 14.05 Priljubljene melodije s pevci in Pihalnim ansamblom — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Orgle v ritmu — 15.05 Iz opernega sveta — 16.00 Zabavna radijska igra — 16J7 Melodije s festivala Slovenska popevka 70 — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22 20 Igramo za ples — 23.05 Literarnu nokturno — 23.15 Jazz za vse. Drugi program 9.35 Glasbena srečanja «*» 11.35 Svetovna reportaža — 11.50 Nedeljski simfonični koncert — 13.30 Glasba in počitnice — 14.00 Z orkestrom Riidiger Piesker — 14.35 Radi ste jih poslušali — 16.35 Sem in tja po Madridu — 17.00 Plesni zvoki — 18.00 V svetu operetnih melodij — 18.30 Popevke za vse — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Iz glasbenih revij — 19.40 Francoske popevke — 20.05 Športni dogodki dneva — 20.15 Prvo dejanje opere La Favorita — 20.50 Večerna ne-Koncertni dodatki — 21.45 deljska reportaža — 21.00 Jazz do 22.00 — 22.00 Večen pri slovenskih skladateljih — 23.55 Iz slovenske poezije. 27. JULIJA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.25 Dvajset minut z orkestrom Hugo Strasser — 9.45 Počitniški pozdravi — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Concerto grosso za godalni orkester — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14,10 Operetne melodije — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Zabavni zbori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Signali — 18.45 Naš podlistek — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Maksa Kumra — 20.00 Opera Faust — 21.40 Melodije za vas — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Popevke iz studia radia Zagreb — 23.40 Za ples igra orkester Bil.lv May. Drugi program 13.30 Glasba in počitnice — 14.05 Majhni ansambli — vedri zvoki — 14.30 Popevke iz Mehike — 15.00 Pol ure z orkestrom James Last — 16.40 Popevke na tekočem traku — 18.40 Od popevke do popevke — 19.05 Ponedeljkova panorama zabavne glasbe — 20.30 Pota našega gospodarstva — 20.40 Odrska glasba — 21.45 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana — 22.15 Naši znanstveniki prod mikrofonom — 22.30 Recital pianistke Dubravke Tomšič-Srebotnjakove — 23.55 Iz slovenske poezije. 28. JULIJA 8.10 Operna matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.25 Narodne pesmi v priredbah za zbor in druge zasedbe — 9.45 S Pihalnim orkestrom Roland Jankins — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz raznih časov in krajev — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Lepe melodije — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Instrumentalne skladbe za mladino — 14.25 Na poti S kitaro — 14.40 Prijetni zvoki — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Trije solistični prizori iz Cavallcrie rusticane — 16.00 Vsak dan za vas — 17.10 Popoldanski koncert i Simfoničnega orkestra RTV \ Ljubljana — 18.00 Aktualno-j sti doma in v svetu — 18.15 V torek nasvidenje — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Mihe Dovžana — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 21.34 Majhen koncert lahke glasbe — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Popevke iz studia radia Beograd — 23.40 Za ples igra orkester Ray Anthonv. Drugi program 13.30 Glasba in počitnice — 14.05 Melodije s pop ansambli -— 14.30 Popevke za vse — 15.00 Jazz na drugem programu — 16.40 Melodije za vsakogar — 18.40 Popevke z angleškega otoka — 19.00 Kulturni mozaik — 19.05 Melodije po pošti — 21.00 V korak s časom — 21.10 Stari mojstri čembala — 21.45 Z jugoslovanskih festivalov jaz- za — 22.15 Ljudje med seboj — 22.25 Iz manj znane operne literature — 23.00 Glasbeno izročilo v sodobnih orkestralnih barvah — 23.55 Iz slovenske poezije. 29. JULIJA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.25 S Pihalnim orkestrom Herbert Domagala — 9.45 Skladatelji mladini — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Dva odiomka iz oper — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 S koncertnim orkestrom Mantovani — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Majhen recital pianista Andreja Jarca — 16.00 Vsak dan za vas — 17.10 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma UD v svetu — 18.15 Mediteranski capriccio — 18.45 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Koncert beograjske filharmonije v Ljubljani — 21.15 Iz domače lažje koncertne glasbe — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zabavni zvoki iz studiov radia Zagreb, Beograd in Ljubljana. Drugi program 13.30 Glasba in počitnice — 14.05 Majhni ansambli v plesnem ritmu — 14.30 Priljubljene popevke — 15.00 Z velikim Hollyvvoodskim pops orkestrom — 16.40 Rezervirano za mlade — 18.40 Vaši pevci iz preteklosti — 19.00 Parada zabavne glasbe — 20.05 Slovenske narodne pesmi — 20.30 Na mednarodnih križpotjih — 20.40 Večerni mozaik — 21.45 Pevci od včeraj in danes — 22.20 Žive misli — 22.40 Razgledi po sodobni glasbi — 23.55 Iz slovenske poezije. 30. JULIJA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.25 S pihalnima orkestroma Fal-kenaucr in Heinz Gesse — 9.45 Filmske melodije — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Lahka glasba — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Pesem iz mladih grl — 1425 Iz repertoarja orkestra Berlinske filharmonije — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Skladbe slovenskih skladate-Uev — 16.00 Vsak dan za vas — 17.10 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Rad imam glasbo — 18.45 Klavir v ritmu — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Ole Olalsen — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Večer s slovensko pesnico Ado Skerlj — 22.15 Večer pri domačih skladateljih — 23.15 Iz albumov izvajalcev jazza — 23.40 Plesni zvoki. Drugi program 13.30 Glasba in počitnice — 14.05 Od popevke do popevke — 15.00 V ritmu današnjih dni — 16.40 Sestanek ob> juke-bosu — 18.40 Popevke Latinske Amerike — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Dvoraikove orkestralne balade — 21.00 Naš intervju — 21.10 Baritonist Marcel Osta-ševskj — 21.45 Komorni jazz — 22.15 Radijska kinoteka — 22.30 I/, oper slovenskih skladateljev — 23.00 Komorn* orkester Jeana Francoisa Pa i H ar da — 23.55 Iz slovenske poezije. 31. JULIJA 8.10 Operna matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.25 Avstrijska narodna glasba — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Sklepni prizor opere Rigoletto 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 čez polja in potoke — 1330 Priporočajo vam — 14.10 Valčki «a uverture — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.35 Glasbeni intermezzo — 16.00 Vsak dan za vas — 17.10 Človek in zdravje — 17.20 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Dobimo se ob isti uri — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča — 20.00 Poje Akademski pevski zbor iz Ljubljane — 20.30 Top-pops — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede m zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo. Drugi program 13.30 Glasba in počitnice — 14.05 Revija zabavne glasbe — 15.00 Se vedno jim radi prisluhnete — 16.40 Popoldne ob sprejemnikih — 18.40 Popevke za razvedrilo — 19.00 Odmevi z gora — 1^.20 igramo za vas — 20.05 Od premiere do premiere — 20.55 Za ljubitelje Ravela — 21.45 Glasbeni večeri v Luganu — 23.55 Iz slovenske poezije. 26. JULIJA 9.00 Madžarski TV pregled, 9.25 Poročila, 9.30 Po domače s Slovenskim oktetom, 10.00 Kmetijska oddaja, 10.45 Mozaik, 10.50 Otroška matineja — Sebastijan in odrasli, Skrivnosti morja, 11.40 TV Kažipot, 12.00 Jugoslavija, dober dan — informativno zabavna oddaja za delavce v tujini, 17.00 Skupne počitnice — ameriški film, 18.45 Water-polo Partizan: Mladost — prenos, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 M. šušmel: Cas banan — oddaja iz cikla Nabrežje, 21.20 Videofon (RTV Zagreb), 2135 Športni pregled, 22.05 Propagandna oddaja (RTV Ljubljana), 22.10 Noč v vlaku — oddaja iz cikla neobvezno (RTV Beograd), 22.40 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 20.00 T V dnevni k ,^.0.30 11. spored italijanske televizije (RTV Zagreb) — Druge oddaje: 8.15 Oddaja v albanščini (RTV Beograd), 10.45, 17.40 in 20.30 Propagandna oddaja (RTV Zagreb in Beograd), 10.50 Rastimo (RTV Beograd), 11.30 Serijski film (RTV Zagreb) 14.35 Športno popoldne, 15.50 Celovečerni film (RTV Zagreb), 22.05 Sedem dni (RTV Zagreb), Propagandna oddaja (RTV Beograd> 22.20 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb). 25. JULIJA 18.00 Obzornik, 18.05 Nove J melodije, 18.30 Jaimie Phee-tersova potovanja — serijski film, 19.20 Sprehod skozi čas, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) - 20.35 Omiiš 70 (RTV Zagreb) — 21.50 Skrivnosti morja, 22.15 Močnejši od življenja — serijski film, 23.15 TV kažipot, 2335 Poročila (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 17.50 Narodna glasba (RTV Beograd) — 18.20 Mladinska igra (RTV Zagreb) — 19.20 Karavana (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV. 27. JULIJA 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.15 Obzornik (Ljubljana), 18.30 Risanka in še kaj (RTV Ljubljana), 19.00 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.05 Muzikorama (RTV Zagreb), 19.50 Cikcak (RTV Ljubljana) 20.00 TV dnevnik, 20.45 3-2-1, 20.50 R. Erler: Atentator — nemška T V drama (RTV Ljubljana), 22.20 Človek s kamero: Kenija HL del (RTV Ljubljana), 23.00 Poročila — Drugi spored: 17.30 Večerni zaslon (RTV Sarajevo), 17.50 Otroški filmi (RTV Zagreb), 18.15 TV vrtec, 18.30 Znanost, 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb), 19.05 Muzikorama (RTV Zagreb), 20.00 TV dnevnik, 20.30 Spored italijanske televizije (RTV Beograd). 28. JULIJA 18.15 Obzornik, 18.30 Slonček Bimbo, 18.50 Risanka, 19.05 Melodije iz Brašova, 19.35 Vozniške sposobnosti in zmožnosti — oddaja iz cikla cesta in ma, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Iz sveta fantastike: Baron Prašili, 22.05 V senci zvezd — glasbena oddaja, 23.05 Poročila — Drugi spored: 17.30 Kronika (RTV Zagreb), 17.50 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) 17.50 Risanka (RTV Zagreb), 18.05 Mali svet (RTV Zagreb), 18.30 Telesport (RTV Zagreb), 19.05 Prišla je pomlad (RTV Ljubljana), 19.20 TV pošta, 19.50 TV prospekt, 20.00 T V dnevnik, 20.30 11. spored italijanske televizije. 29. JULIJA 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.15 Obzornik, 18.25 Plus pet — mladinski qviz TV Sarajevo, 19.05 Narodna in zabavna glasba (RTV Skopje), 19.20 Na sedmi stezi, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 H. Belioz: Romeo in Julija, pribl. 22.00 Pariški mozaik, 22 30 Poročila — Drugi spored: 17.30 Kronika (RTV Zagreb), 17.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb), 17.50 Otroški spored (RTV Zagreb), 18.30 Turizem (RTV Zagreb), 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb), 19.05 Glasbena oddaja (RTV Skopje), 19.20 Skrivnosti moija (RTV Zagreb), 19.50 TV prospekt (RTV Zagreb), 20.00 T V dnevnik, 20.30 11. spored italijanske TV 30. JULIJA 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.15 Obzornik, 18.30 Jubilejni tabor, 19.00 Mozaik, 19.05 Enkrat v tednu, 19.20 Hvar — 11. del reportaže, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Bedside Story (RTV Beograd), 21.35 Kulturne diagonale, 22.05 Mannix, 22.55 Poročila — Drugi spored: 17.30 Kronika (RTV Zagreb), 17.45 Propagandna oddaja, 17.50 Primožev dnevnik, 18.30 Narodni običaji (Zagreb) 19.00 Propagandna oddaja, 19.05 Potopisna reportaža, 19.20 »Gol ton in Simson« (RTV Beograd). 19.50 TV prospekt (RTV Zagreb), 20.00 TV dnevnik, 20.30 11. spored italijanske TV. 31. JULIJA 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.15 Obzonnik, 18.30 Sebastijan in odrasli, 19.00 Na poti po Istri, 19.35 H. Škofič: Basen, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Ranč prekletih — ameriški fiilm, 22.05 Malo jaz, malo ti — qviz TV Zagreb, 23.20 Poročila — Drugi spored: 17.30 TV kronika, 17.45 Propagandna oddaja, 17.50 Otroški spored, 18.30 Mladinski klub, 19.00 Propagandna oddaja, 19.05 Panorama, 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik, 20.00 11. spored italijanske televizije. Tržni pregled V KRANJU Solata 2 din, korenje 5 din, petcršiij 6 din, slive i din, jabolka 1.20 din, fige 5 din, pomaranče 5 din, limone 6 din, zelje 2—2.50 din, česen 6—7 din, fižol 5 din, pesa 2 din, koleraba 2 din, ješprenj 4—5 din, kaša 4 din, ajdova moka 5 din, koruzna moka 3 din, jajčka 0.50—0.60 din, orehi 22—24 din, klobase 5 din, sir-skuta 6 din, surovo maslo 10 din, marelice 5 din, breskve 5 din, paprika 6—7 din, paradižnik 5 din. Športne prireditve SOBOTA Kranj — ob 17.30 na stadionu Stanka Mlakarja klubski miting za vse kategorije. NEDELJA češka koča — ob 10. uri na plazu za Češko kočo mednarodni slalom v počastitev občinskega praznika Kranja. Kranj — ob 20.30 na letnem bazenu tekma prve zvezne vaterpolske lige Medveščak : Triglav. ) PONEDELJEK Kranj — ob 18.30 na letnem bazenu zadnje kolo za plavalni pokal PZS z nastopom prve skupine. -dh Prireditve v Kranju za občinski praznik V nedeljo, 26. julija, bo ob 10. uri pri Češki koči nad Jezerskim meddruštveni slalom z mednarodno udeležbo. Tekmovanje organizira SK Triglav. Ob 20. uri bo v letnem kopališču v Kranju vaterpolska tekma Medveščak : Triglav. Prireditelj je PK Triglav. V torek, 28. julija, ob 20. uri bo v letnem kopališču vaterpolska tekma med Mladostjo in Triglavom. Organizira jo PK Triglav. V četrtek, 30. julija, ob 20. uri bo v letnem kopališču v Kranju vaterpolska tekma med Partizanom In Triglavom. Prireditelj je PK Triglav. V soboto, 1. avgusta, ob 10. uri bo praktična gasilska vaja za obrate tovarne Iskra v Kranju. V nedeljo, 2. avgusta, ob 8. uri bo na stadionu Staneta Mlakarja tekmovanje gasilskih enot za pokal skupščine občine Kranj. Tekmovale bodo moške in pionirske ekipe. Ob 10. uri bo medklubska kolesarska dirka po ulicah Kranja, ki jo prireja TVD Partizan. Ob 11. uri bo na Savi pri elektrarni v Kranju meddruštveni kajak-kanu slalom. Tekmovanje prireja Brodarsko društvo Kranj. V ponedeljek, 3. avgusta, bo ob 20. uri na letnem kopališču vaterpolska tekma med Mornarjem in Triglavom. Prireditelj je PK Triglav. V soboto, 8. avgusta, bo ob 16. uri na stadionu v Kranju odprto prvenstvo Kranja v atletiki (z mednarodno udeležbo). Prireditelj jc AK Triglav. V soboto, 8. in v nedeljo 9. avgusta, bo ob 19. uri na stadionu v Kranju dvodnevni košarkarski turnir, ki ga prireja KK Triglav. Loterija Poročilo o žrebanju srečk 30. kola, ki je bilo 23. 7. 1970. Srečke s . so zadele končnicami din 90 20 36710 500 46220 500 82470 500 157540 10.000 11 30 31 10 0121 200 269341 10.000 92 10 39632 1.000 76132 2.000 115662 10.000 583182 50.000 23 10 27303 1.000 45893 1.000 66923 510 4 6 28734 2.006 42794 506 061174 10.006 250574 10^06 641164 lO.OOo 5 6 57425 1.006 . 82545 506 151685 10.006 407445 10.000 76 20 05476 520 28926 500 ; 022996 10.000 133926 10.000 97 10 047 50 887 100 103827 10.000 374637 10.000 8 6 18378 1.006 11068 506 287658 10.006 424418 10.006 29 10 0319 200 90009 500 301719 10.000 432459 10.000 437339 150.000 GLAVNA PREMIJA 150.000: v Ljubljani na štev. 437339 v kiosku na Titovi 1. Po 10.000 din v Celju na štev. 133926 in v Ljubljani na štev. 151685. Po 2.000 din pa v Novem mestu in na neki pošti celjskega okraja na štev. 528734 oz. 676132. 1.000 din v Ptuju na štev* 745893. Rešitev nagradne križanke 1. UGANDA, 7. INTIMA, 12. JAVORNIK, 14. EVIT, 15. NŠ, 16. VATLAR, 18. ANE, 19. APO, 21. GOL, 22. ILNIK, 24. ETBIN, 26. KVAKA, 27. ARLON, 28. LOI, 29. ATO, 31. UŠI, 32. ALINE-TA, 35. UP, 36. TICA, 38. UVERTURA, 40. OCALAR, 41. CAM-MAL. Rešitev nam je poslalo 89 reševalcev. Od teh so bili izžre-bani naslednji: 1. nagrado 30 din prejme KERT DANICA, Kranj, Restavracija Park, 2. nagrado 20 din prejme URH ALBIN, Bohinjska Bistrica 195, 3. nagrado 10 din pa prejme IVO TRILAR, Radovljica, Cankarjeva 12. Nagrade vam bomo poslali po pošti. 1 2 t ; 8 9 to . II 12 13 Vt 15 ■ ■ 18 19 ■ ■ SK HHBJ-3 2? .• >. ■ 29 30 31 32 33 Tt 35 36 m 38 39 'tO 'ti 'i2 'ti VODORAVNO: 1. spletene reči, spletki, 7. staroegiptovski bog sonca, zaščitnik mrtvih, 13. pretirana natančnost, 15. znana Verdijeva opera, 16. vrsta začimbe, jušni dodatki, 17. ime prve svetovno znane filmske igralke, Danka: Nielsen. 18. v katoliški liturgiji bogoslužno oblačilo, prt itd., 21. važna začimba, 22. osnovna organizacija, 23. znak za kemično prvino erbij, 24. Rajko Mitrovič, 26. grška črka, 27. redek nebesni pojav, 29. napadi, napadalnost, 34. pokrajina v Južnem Vietnamu, 36. glavno mesto Italije, 37. baraka, lesena hiša, 39. rudninoslovka, ženska, ki se ukvarja z mineralogijo, 42. starogrški heroj, po katerem se imenujejo vseučilišča, akademije, 43. dolgoletni svetovni prvak v šahu, Emanuel. NAVPIČNO: 1. belgijsko letovišče in kopališče. 2. kdor je v priporu, 3. žena špartanskega kralja, ljubica Zevsa (Labod), 4. drugo največje jezero na Finskem, 5. znak za kemično prvino talij, 6. prav tako, enako, tudi (latinsko), 7. mongolsko-sibirska reka, 8. Zveza čebelarjev, 9. ime za našo industrijo n»fte, 10. angleški pomorščak in raziskovalec polarnih krajev, H. enakorečje, tavtologija, 12. stojalo, 14. rimski pozdrav, 19. tropska papiga, tudi nadav, 20. rastlinsko steblo, 22. narkoza, omamilo, 25. ime grškega skladatelja in borca za svobodo Teodorakisa, 28. vrsta rastline iz Amerike (Canna), 30. utežna enota, 31. odžagan kos debla, hlod, 32. glasbeni izraz za E mehko tonovsko lestvico. 33. reka v Severni Indiji, pritok veletoka Mahanadi, 35. strd, proizvod čebel, 38. orel v germanski mitologiji, 40. odgovor na kontro pri kartanju, 41. znak za kemično prvino galij. # Rešitev pošljite do četrtka, 30. julija na naslov: Glas, Trg # revolucije 1, Kranj, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: # L: 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din. Ponoven izpit kavalirstva V februarju ali najkasneje v maju prihodnjega leta se bodo Švicarji že drugič odločali o tem, ali bodo Švicarke končno dobile volilno pravico v zveznem merilu. Leta 1959 so Švicarji na referendumu gladko zavrnili zahtevo po volilni enakopravnosti žena. Cas je seveda že močno načel to družbeno neenakopravnost, zato so nekateri kantoni že dali volilno Pravico ženam na volitvah v občinskem in kantonskem merilu. Najnaprednejši v tem pogledu so romanski kantoni, počasnejši pa so kantoni, kjer prebivalstvo govori nemški jezik. Radioaktivni genij Strokovnjaki dunajske geološke uprave so ugotovili, da je Goethejev spomenik v središču Dunaja radioaktiven. To odkritje jc povzročilo ne lc veliko zanimanje javnosti, pač pa je tudi — razumljivo — sprožilo val razburjenja. Kamniti spomenik pesnika in filozofa na dunajskem Ringu namreč oddaja Kama žarke. Spomenik je izklesan iz granita, pripeljali pa so ga iz Piemonta v Italiji. Granit vsebuje primesi železne radioaktivne rude. Kranj CENTER 25. julija amer. barv. pust. film SINOVI MUŠKETIRJEV ob 16., 18. in 20. uri 26. julija amer. komedija STANIO IN OLIO PRODAJATA MISOLOVKE ob 10. uri, amer. barv. pust. film SINOVI MUŠKETIRJEV ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. CS pust. filma ŽENSKA Z DNA MORJA ob 21. uri 27. julija amer. barv. CS vvestern ZA TISOČ DOLARJEV DNEVNO ob 16., 18. in 20. uri 28. julija amer. barv. CS vvestern ZA TISOČ DOLARJEV DNEVNO ob 16., 18. in 20. uri 29. julija premiera franc. barv. krim. VSTANI IN STRELJAJ ob 16., 18. in 20. uri 30. julija franc. barv. pust. film NEZNANI JUNAKI ob 16., 18. in 20. uri 31. julija amer. barv. CS pust. film ŽENSKA Z DNA MORJA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIC 25. julija amer. barv. CS krim. film BOSTONSKI DA-VITELJ ob 18. uri, franc. barv. pust. film NIČ ROŽNATEGA ZA AGENTA O. O. S. 117 ob 20. uri 26. julija amer. komedija STANIO IN OLIO PRODAJATA MISOLOVKE ob 14. uri, franc. barv. pust. film NIČ ROŽNATEGA ZA AGENTA O. O. S. 117 ob 16. in 20. uri, italij. barv. CS pust. film ČLOVEK, PONOS, MAŠČEVANJE ob 18. uri 27. julija amer. barv. pust. film SINOVI MUŠKETIRJEV ob 18. uri, franc. barv., pust. film NIČ ROŽNATEGA ZA AGENTA O. O. S. 117 ob 20. uri 28. julija amer. barv. CS film BOSTONSKI DAVITELI ob 18. in 20. uri 29. julija amer. barv. CS vvestern NEPOMIRLJIVI ob 18. in 20. uri — samo danes 30. julija amer. barv. pust. film MAT HELM LJUBI IN UBIJA ob 18. in 20. uri — samo danes 31. julija franc. barv. pust. film NEZNANI JUNAKI ob 18. in 20. uri Tržič 25. julija amer. barv. CS pust. film PRIŠLI SO V CORDURO ob 18. in 20. uri 30. julija amer. barv. CS vvestern UPORNIKOVA ČAST ob 18. in 20. uri — samo danes Cerklje KRVAVEC 26. julija amer. barv. CS pust. film PANCHO VILLA JEZDI ob 17. in 20. uri Kamnik DOM 25. julija zah. nem. barv. dija NAVIHANCI IZ PRVE KLOPI ob 20. uri, amer. komedija STANIO IN OLIO PRODAJATA MISOLOVKE ob 22. uri 26. julija zah. nem. barv. komedija NAVIHANCI IZ PRVE KLOPI ob 15., 17. in 19. uri, premiera franc. barv. pust. filma NEZNANI JUNAKI ob 21. uri 31. julija amer. barv. pust. film MAT HELM LJUBI IN UBIJA ob 18. in 20. uri Kranjska gora 30. julija špan. barv. CS film PROCES NEKE ZVEZDE Javornik DELAVSKI DOM 29. julija amer.-angl. barv. film ZA KRVNIKA NI MILOSTI Jesenice RADIO 29. julija špan. barv. CS film PROCES NEKE ZVEZDE 30. julija nem. barv. CS film PIRATI MISISIPIJA Jesenice PLAVŽ 29. julija nem. barv. CS film PIRATI MISISIPIJA 30. do 31. julija angl.-amer. barv. film ZA KRVNIKA NI MILOSTI Jesenice RADIO 25.-26. julija amer. barvni film KRVAVA OBALA 27. julija amer. barvni film VELIKI MAC LINTOCK STE V ZADREGI, KAM PELJATI GOSTE? Pričakuje vas hotel Letališče Brnik z na novo urejenim brniškim gajem Vsako soboto od 18. do 23. ure ples. Postreženi boste z zajamčeno pristnimi vini in jedili na žaru. Hotel obratuje neprekinjeno, prostori pa so zelo primerni za zaključene družbe. Po 22. uri odprt mini bar 28. julija špan. barvni CS film PROCES NEKE ZVEZDE Jesenice PLAVŽ 25.—26. julija špan. barvni film PROCES NEKE ZVEZDE 27.-28. julija amer. barvni film KRVAVA OBALA Dovje MOJSTRANA 25. julija franc. ban. I i lm VESELO LETOVANJE 26. juiija amer. barvni CS film NAJVEČJI ROP STOLETJA Javornik DELAVSKI DOM 25. julija amer. barvni CS film NAJVEČJI ROP STOLETJA 26. julija amer. film PA-TSCHOV ZAKON in amer. barvni film VELIKI MAC LINTOCK Kranjska gora 25. julija ameriški film PA-TSCHOV ZAKON 26. julija amer.-angl. barv. film ZA KRVNIKA NI MILOSTI •' Skofja Loka SORA 25. julija amer. barvni CS film DETEKTIV ob 18. in 20. uri 26. julija amer. barvni CS film DETEKTIV ob 17 in 20. uri 27. jmlija angl.-nemški film ŠTIRJE KLJUČI ob 19. uri 2S. juiija italij. barvni film DEKLE Z REVOLVERJEM ob 20. uri Kamnik DUPLICA 25. julija angl. barv/ni film BORA, BORA ob 20. uri 26. julija angl. barvni film BORA, BORA ob 15., 17. in 19. uri Kino BLED 25. julija amer. barv. film NEKOČ JE BILO NA DIVJEM ZAHODU ob 18. in 20.30 26. julija amer. barv. hlm NEKOČ JE BILO NA DIVJEM ZAHODU ob 15, 18 in 20.30 27. julija franc. barv. film SP1JONSKA KOŽA ob 18. in 20.30 28. julija franc. barv. film SPIJONSKA KOŽA ob 18. m 20.30. 29. julija franc. barv. film ČRNI SULIčARJI ob 18. in 20.30 30. julija franc. barv. film ČRNI SULIČARJI ob 18. in 20.30 31. julija angleški barvni film NASKOK LAHKE KONJENICE ob 18. in 20.30 f Kino SORA 29. julija ital. barvnd film DEKLE Z REVOLVERJEM ob 18. in 20. uri 30. julija amer. CS film HLADNOKRVNI ob 20. uri 31. julija amer. CS film HLADNOKRVNI ob 18. in 20. uri d 11 i oo 6"d ■ I I 7_xn Jis/o soboto so pri Venc-Ijevih dobili nov avtomobil. Bila je to velika reč za celo družino in porabili so nič koliko starih krp, ko so ga čistili pozno v noč. »Ja, imamo pa res lep avto,« je dejal Vencelj preden je zaspal. Žena pa je Še pristavila: »Mnogo lepši je kot pa sosedov. Ja, danes me je tista zagamana Lojza pozdravila, čeprav sva navzkriž ie tri leta, ker samo stoji po vogalih in opravlja, kako je vsaka žehta, ki jo obesim, rumena in zdelana. Ha, to ji je zaprlo sapo, ko je videla naš avto. Naj vidi, da pri nas nismo kar tako.« Nato sta oba sladko zaspala. Nedelja je bila lepa, kot naročena za izlet z novim avtomobilom. Pri Vencljevih so bili ie Zgodaj vsi na nogah. Cilka, tako se je imenovala Ven-cljevka, je pripravila hrano, da bo na izletu kaj za pod zob, Vencelj pa je zase zahteval še prav izdaten sendvič, saj on je šofer in bo potreboval kalorije. Končno pa, kdo pa je gospodar, kdo pa je vzel kredit za avto. Vencljeva mama je ie eno uro pred tem sedela na prvem sedežu in ko jo je Vencelj spomnil, da bi lahko kaj pomagala, ga je nahrulila, da ima menda ie pravico sesti v sinov avto. Najmlajši, Bori, je ie na samem začetku dneva dobil krepko okrog ušes, ker se je Z zapacan'mi rokami naslanjal na avto. »Ti bom jaz ie pokazal, kaj je naše, kaj pa sosedovo!« je bentil Vencelj. »Če pri Anionu lahko packaš po avtomobilu, to mene čisto nič ne briga. Pri nas tega ne bo, razumeš.« Seveda je Bori razumel, kako ne bi, saj ga je še vedno igalo po ušesih. Končno so bile priprave pri kraju. Posedli so v avto. Vencljeva mama se je presedla na zadnji sedež, kjer je sedel tudi Bori, Cilka pa je prisedla k moiu na prvi sedež. Avto je nekajkrat sunkovito poskočil in ie so se zaprašili po ulici, ki je bila na srečo prazna, le sosedov pes Karo je brezglavo tekel in iskal prostor, da bi se skril. A vse je šlo kot po maslu. Srečno so pripeljali do bencinske črpalke. Vencelj je vaino odprl vrata in na moč brezbriino dejal: »Polno, prosim.« Ko je usluibenec točil bencin, je Vencljeva moma vedela povedati, da vsi tile »naftarji« gledajo bedasto kot ribe in samo čakajo koliko napitnine bodo dobili. Vsi so se zasmejali, v tem pa je bil tudi rezervar ie poln. Nato je očistil še prednje steklo in se ves čas drial za kljuko, pa še na pokrov avtomobila se je naslanjal. Vencelj pa je klel, da je bilo veselje. Končno je bilo vse gotovo. Preden so se odpeljali, je O nedeljski izlet__ Vencelj še enkrat potegnil s čisto cunjo po kljuki in dejal Cilki: »Ta nemarnei se je ves čas z umazanimi rokami drial za kljuko.« Vsi so se na moč zgraiali nad uslužbencem, potem pa so se le odpeljali. Levi ovinek, desni ovinek, še malo po ravnini in ie so bili na glavni cesti. Vencelj je dodal plin, da je avto kar poskočil. »Osemdeset peljemo,« je dejal in poškilil na Cilko. Ta se je vsa bleda krčevito se je človeku srce trgalo ob pogledu nanjo, Vencelj je klel, Bori pa je vprašal: »A imamo defekt?« »Tiho, mulec,« ga je nadrl Vencelj in si pričel ogledovati avtomobil. Avto je bil kar primerno razdejan in ni bilo težko ugotoviti, da je izlet končan. Tudi Cilka si je hlipaje ogledala avto. »Kakšna škoda,« je stokala. Tedaj je po cesti pribrenčal fičo. Cilka je takoj ugotovila čigav je in najrajši bi se v tla po-greznila. Bil je sosedov, Anionov. Naložena je bila cela ko ialosten nad njihovo ne-sre čo, da je po poti zavil v vsako gostilno in ga spil dva deci. Do doma pa se je tistih dva deci nabralo toliko, da ga je ie kar pošteno čutit. Le tako je bil lahko malo bolje razpoloien. Ko so bili že doma, so jih prehiteli sosedovi in se jim škodoželjno smejali skozi zadnjo šipo. »Jim ie poka-iem,« je rogovilil Vencelj. Ko pa so prišli domov, je bilo ravno obratno. Sosedovi so pokazali njih dvema miličnikoma, ki sta oprijemala sedeia, nič boljša pa ni bila videti Vencljeva mama na zadnjem sedežu. To mu je dalo pogum in vero v iivljenje. Še bolj je pritisnil na plin. Sedaj pa je bila hitrost ie precejšnja. Avto je drvel po lepi gladki cesti in bele črte po sredini so kar švigale pod njim. Vencelj je pred sabo opazil blag, a dolg ovinek. Z nezmanjšano hitrostjo je zapeljal vanj. Imel je občutek, da ga avto noče ubogati. Obračal je volan v levo, avto pa je silil v desno in Vencelj je vedel, da je na desni treba manj do roba ceste, kot na levi. To ga je za trenutek zmedlo, prav gorko je zaklel in ie so orali lepo, sončno polje. Vencljevo mamo so močili, ker je bila še vedno v nezavesti, Cilka je jokala, da druiina in ko so peljali mimo, so mahali, kot da bi šli na iegnanje. Ko so se odpeljali, je Vencelj tako rogovilil okrog avtomobila, da se ga ni dalo več prenašati, vsaj Cilka je tako rekla. Vencljeva mama se je ie nekoliko umirila, Bori pa je stal primerno daleč in se na vsa usta smejal. Po krajšem zasedanju sveta družine, so ugotovili, da so že kar precej daleč od doma, ter da bo pot dolga in naporna. Zato so se odločili za malico. Nobenemu ni kaj prida teknilo, le Bori je jedel, da že dolgo ne toliko. Ko so se najedli in napili, so se odločili, da jo peš udarijo proti domu. Res da je dom še daleč, a nekako bo že šlo. Pot je bila naporna in dolga, saj so hodili ves dan in šele proti večeru so se približali domu. Vencelj je bil ta- staia na avorišču. »On je vozil tisto razbitino,« je rekla Lojza in pokazala na Venci j a. Potem so se dogodki odvijali kot na filmu. Vencelj je pihal v balonček, nakar se je izkazalo, da je pijan, sledil je zapisnik, še nekaj formalnosti in moža postave sta se poslovila. »Dobili boste od sodnika za prekrške,« je še dejal miličnik. Tako se je končal nedeljski izlet. Sosedovi so žarečih obrazov škilili skozi okno, Cilka pa je zastokala: »Pa taka sramota.« I IZBRALI SMO ZA VAS • IZBRALI SMO ZA VAS j IZBRALI SMO ZA VAS Razcestja MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL 117 Če bo koga zanesla pot tja dol, naj me obišče. Na .Edinosti' mu bodo povedali za moj naslov. Slehernega bom vesel. In slehernemu, če bom mogel, bom pomagal, saj smo bili naposled vendarle prijatelji in prijatelji ostanemo. Da, pravi prijatelji! Pravi prijatelj pa prijatelja nikoli ne zapusti in mu pomaga, če pride prijatelj v silo in stisko. Upam, da bom lahko komu vsaj z besedo pomagal, če drugače ne bom mogel.« Tako se poslavlja profesor Andrej v svojem razredu in potem prav tako kakor v drugih razredih spregovori o pesniku in budi tel j u beneških Slovencev, o katerem Slovenci premalo vemo, čeprav bi nam morala biti Beneška Slovenija prav tako pri srcu kakor vsa naša, tako nesrečno razkosana slovenska domovina. »Ivan Trinko-Zamejski, danes oseminpetdesel-letni profesor na videmskem bogoslovju, ni prav nič manjši pesnik kakor pesniki njegove generacije. Januarja je minilo oseminpetdeset let,- ko se je rodil v svetu pod slovenskim Matajurjem, v gorski vasici Trčmunu ...« Slavko posluša, saj je svet okrog Maitajurja tudi njegov svet. Ve, kje je Trčrnun. Z dedom in Roziko je bil tam. Videl je pesnika, o katerem govori profesor in rad bi to povedal, vendar molči in ne moti profesorja, ki govori o tem pesniku, ki je z leti dozorel v najznačilnej- šega, v največjega današnjega beneškega Slovenca. »Trinkovo zorenje v takega Slovenca je bilo vselej v tesnem stiku z umetnostjo. Svojim rojakom, pa tudi vsem Slovencem, je ustvaril lepo število vsakovrstnih estetskih vrednot, ki jim sijaj ne bo ugasnil z večerom dobe same. Njegov duh se je razmahoval in uveljavljal in se še vedno razmahuje in uveljavlja v več smereh. Kakor je pod Krnom na levem bregu Soče v Gregorčiču vstal velik pesnik obsoških Slovencev, tako je dobila najzahodnejša veja našega naroda ob Nadiži odličnega predstavnika, ki se je kot umetnik izživljal v treh smereh, kot pesnik, kot glasbenik, kot slikar-grafik. Kakor Gregorčič ni mogel živeti brez svojega planinskega raja, tako se tudi pesnik, glasbenik in slikar Trinko čuti zraščenega s svojim matajurskim svetom, v katerega se vrača sleherno poletje. Domače gorske lepote so kot biseri uvezeni v. mnoge njegove pesmi in črtice. Kljub neugodnim razmeram na italijanski gimnaziji se je že kot dijak dokopal do svojega najljubšega izraznega sredstva — do knjižnega slovenskega jezika. Kolikor pa je pozneje kot znanstvenik in esejist pisal v italijanščini, se je tega jezika posluževal v dobri veri, da bo italijanski narod seznanil s slovenskim, ruskim in poljskim slovstvom, kar priča, da se ni čutil samo Slovenca, marveč tudi kot pripadnika slovanskih narodov, zakaj Slovenci nismo nikoli zaničevali drugih narodov in jih še vedno ne zaničujemo, zato pa lahko, z vso pravico zahtevamo, da nas ne zaničujejo drugi im da prav tako kakor mi njihovo, spoštujejo našo kulturo, ki je obraz in duša slehernega naroda.« Potem govori profesor o Trimkovih pesmih, o Trinkovi liri, kakor pravi liri, ki so jo v Trin-ku prebudili Stritar, Gregorčič in Simon Jenko, dokler ni Gregorčič sam vzpodbudil tihega in skromnega pesnika, da je pred štiriindvajsetimi leti, maja 1897, v goriški Slovanski knjižnici objavil svoje .Poezije'. To so pesmi osebne in narodove bolečine, ki je usojena Slovencem že celo tisočletje. Toda profesor ne govori o Trinkovih pesmih kot o izpovedih samo Trinkove bolečine in žalostne usode slovenskega ljudstva, marveč predvsem o pesniku, ki je verjel kakor malodane vsi dosedanji slovenski pesniki v prebujenje in svobodo slovenskega naroda. »To je vera, ki je ne smemo nikoli izgubiti, čeprav je včasih tako težko verjeti vanjo. Pesnik Trinko je veroval,« poudari profesor. »Ni se zmenil za nasilje in hrup nasilnikov,« pokaže profesor z roko proti sliki italijanskega kralja, ki visi pod razpelom, nato pa prebere nekaj verzov iz neke Trinkove budnice: Čemu, čemu vaš hrup in divja sila, oj severni in južni naši vragi? Vsa vaša moč zdrobila se vendar bo ob mali, pa nepremičnni skali... Te verze govori profesor napamet in z občutjem, ki sega dijakom v dušo. Beseda za besedo, verz za verzom se jim vglablja v spomin, ne da bi se jim bilo treba mučiti, da bi si jih zapomnili. Vsaj v Slavka so se tako živo vklesali, da jih bo lahko potem zapisal in jih ne bo vse življenje pozabil, prav tako kakor ne verzov, s katerimi hrepeni pesnik po odrešenju: Oh, daj zasijaj. svit nam zore bajne, vstani, sonce zrnage nam sijajne! Prikaži skoraj žarko se nam lice pogažene pravice! Profesorju in dijakom se pozna, da so jih ti verzi navdali z otožnostjo, z globoko otožnostjo in bolečino, saj je že tolikokrat pogažena in poteptana slovenska pravica vnovič poteptana in pogažena. HMI Lan kot zdravilo Marija Frlic iz vasi Vinharje v Poljanski dolini (njene zapise »Od lanu do platna« smo nehali objavljati v prejšnji številki Glasa) nam je za rubriko Gorenjski kraji in ljudje napisala še tole: Na vašo željo vam pošiljam še nekaj zapisov. Res je v starih knjigah veliko receptov za zdravljenje z laneni mi proizvodi, ker pa pri nas niso bili vsi v rabi, bom nanula samo tiste, ki jih je uporabljala naša pokojna mati. Bila je odličen domači zdravnik, seveda samo za svojo številno družino. Vzrok, da tega nisem napisala že Prej, v zapisih «Od lanu do platna«, jc v tem, ker za vašo Priljubljeno rubriko pripravljam še en daljši zapis o nekdanjem življenju v našem kraju. \/ njem bom omenila tudi domače zdravljenje, kako so si včasih ijludjc razlagali razne bolezni ipd. Pri zdravljenju ljudi je maša mati uporabljala lanene Proizvode predvsem le za zunanje bolezni. Na trde ture in bule je polagala poparjeno taneno seme. Zelo vročega ga je dala na pletneno krpo in položila na bulo ali tur. Vselej je to pomagalo; tur se je razmehčal in razpustil. Za trganje v udih je segrela na vroči krušni peči ko-deljo im boleči ud z njo na debelo povila, čez pa je zavila še platneno brisačo, še ''Pij je pomagalo, če je bo-la>n ud prej namazala z arni-k°vo tinkturo ali z bevko (bevka je pi-vo žganje, ki pri kuhanju priteče iz cevi). Laneno olje, pomešano z apneno vodo, je odlično zdravilo pri opeklinah. Pri zdravljenju z vodo (knajpanju) je mati vselej rabila le domače platno. Bolj grobo če je bilo, bolj je zdravilno. Piatno, tako je trdila, potegne iz telesa vso nezdravo vročino. Platneno brisačo je namočila v mrzlo okisano vodo in z njo ovil a vročičnega otroka, ga urno in skrbno zavila v tople odeje in otrok je takoj zaspal. Ko se je prebudil, vročine ni bilo več. Le v hujših primerih je bilo treba tak ovitek ponoviti. Naši predniki so v hudi zimi ovili čez čevlje v laneno olje namočeno staro platneno krpo ali žakljevino in se tako obvarovali ozeblin. Naša mati je pravila, da je njen oče v nedeljo zjutraj namazal noge s svinjsko mastjo in jih na debelo posul z ovsenimi plevami, nato pa vse povil z mehkim, močno izpranim platnenim povojem. Take povoje so narezali iz starih rjuh. Nekaj plev je dal tudi na dno škornja. Nikoli ni poznal ozeblin, čeprav je bilo treba z Bukovega vrha, kjer je bila mati rojena, gaziti visok sneg tudi po uro in pol do cerkve. Laneno olje se včasih redno uporabljali tudi za zabelo in za svečavo (razsvetljavo) V leščerbah. Omenim naj Še, da smo včasih (še med obema vojnama) iz kodelj delali tudi prešite odeje (kovtre). Kupili smo samo zgornje blago, navadno rdeče-rožasto. Spo- daj je prišla platnena rjuha, vmes pa zagrnjene kodelje, pokrite s kakšnim starim, ponošonim blagom. Prešili smo jih s hodničnim, doma pobarvanim sukancem. Tako smo dobili tople in poceni odeje. Danes od vsega tega upoštevajo na kmetih le še laneno seme pri zdravljenju živine. Marija Frlic Kresni večer 1970 Vračal sem se iz lovišča, ko je mrak že prehajal v noč in nad triglavskimi vrhovi je blestela Večernica. Do mraka sem se bil zadržal na visoki preži na Pred-trškem polju. Srn jadi, ki je navadno z mrakom prihajala »na rože«, ni bilo. In tako sem si ogledoval na opornikih in latah zataknjene šopke belih in rumenih kresnic z že rahlo ovenelimi glavicami, iz česar sem sklepal, da jih je roka lovca, ljubitelja naših starožitnosti, zataknila že zgodaj zjutraj. In potem mi je splaval spomin nazaj, v leta brezskrbne mladosti, ko smo tam na zasip-škem Homu pri Katarinci kresovali mladi, predvsem mladi... Prav je, da zažigamo kresove na večer pred prvim majem, pred dnevom borca, dnevom vstaje ipd. S tem namreč vseljudsko proslavljamo pridobitve našega narodnoosvobodilnega boja in naše socialistične revcijcije. če pa po drugi plati polagamo važnost na ohranitev naših narodnih običajev, kot so npr. Kmečka ohcet v Ljubljani, Kravji bal v Bohinju, rokovnjači v Lukovici itd., tedaj menim, da bi bila prav naša turistična društva poklicana, da poskrbe tudi za ohranitev naših starodavnih kresov, ne Ie tistega »centralnega«, ko se »o kresi dan obesi«, temveč tudi za druge, med ljudstvom deloma že pozabljene, kot so božični kres, ko dan spet začne rasti, pustni kres, ki je po veri starodavnikov očiščeval ozra: čje zlih duhov (bolezni), velikonočni kres, ki je Ie nadaljevanje sicer spremenjenega obredja požiga Morane in prihoda Vesne in katerega dim je po verovanju očiščeval okolico, do kamor se je bil razlezel, vseh kužnih bolezni. Končno naj omenim še pastirski kres ob zaključku paše, ki so ga še pred okoli sto leti zažigali v škofjeloškem območju. Pastirji so si za »likof« skuhali z maslom zabeljeno kašo (pri kresu namreč) in prepevali. Običaj opisanih kresov izvira še iz časov pred pokristjanjevanjem in ni lasten le slovanskim, temveč tudi germanskim in drugim narodom. Je solarnega značaja, saj so bili ti pranarodi po svoji gospodarski strukturi nomadi in poljedelci, pred tem celo pretežno lovci, torej življenjsko odvisni izključno od naravnih sil (vremena). Pretežni del današnje mladine teh kresov ne pozna, škoda! Datum 23. julij pa ima na koledarju napisano ime KRESNICA; to je KRESNI VEČER. Naši sodobniki od približno štiridesetega leta naprej la kresni običaj >e prav dobro poznajo. Kje ja vzrok, da si na kresni ve.-r nihče več ne upa zažgati kresa? Saj noben zakon tega na prepoveduje! Menim: če se razne dru;.;j folklorne prireditve dado »pozlatiti«, tedaj bi se dal tudi kresni večer — samo staro obredje bo treba poznati! Pa Se kako bi to uspelo! Janko Lapuh Radovljica p ZGODNJE ODKRIVANJE RAKA REŠUJE ŽIVLJENJA SVETOVNI DAN ZDRAVOA RESNICA O RAKU L Posebna vrsta kožnega ra-js.a se razvije iz temnih, tako {imenovanih materinih znamenj, ki jih ima vsak človek. Nekatera od teh znamenj lahko »podivjajo;« in se spre-jjrnenijo v raka. Zelo težko je fra/I kovati med znamenji, ki ntteyncjo podivjati, im pa nenevarnimi znamenji. Vendar poznamo anake, ki govore za to, da je takšno znamenje podivjalo in da se spreminja v raka. Ti znaki so: — povečano znamenje, — srbenje, cukanje v znamenju i.'.'i okolici, — znamenje se prične solziti, — barva znamenja pobledi ali potemni. Ni povsem dokazano, vendar domnevamo, . da taka Znamenja podivjajo, kot smo že om~..ili, čc so dolgo časa Izpostavljena kakemu dražljaju, npr. znamenja, ki jih draži pas od ure ali kakšen del oblačila, znamenja, ki jih večkrat poškodujemo pri britju aH striženju las. Bolj varno je, če znamenja na takih mestih odstranimo, in to z operacijo, ki bo poleg znamenja na široko izrezala še dobršen del okolne kože. Nikakor pa ni primerno izžiga-nje takih znamenj, čeprav je takšen postopek enostavnejši in ne pušča brazgotine kaikor operacija. Pojavlja se pog°stcJe na spodnji ustnici, predvsem pri moških v starosti nad 40 let. Podoben je raku kože, le da je bolj nevaren, ker se hitro razširi, če ga ne zdravimo, in kmalu naredi zasevke v podčeljustnih in vratnih bezgavkah. Znamenja raka na ustnici so: — majhna, neboleča zatrd-linica, ki raste in se širi v globino, ne da bi predrla površino ustnice, ali pa jo preraste, razje in se čez nekaj časa pokaže rana, ki se vztrajno veča; — ali pa se prične kot majhna razjeda — rana, ki ima dvignjene robove in je pokrita s krasto ali z gnojnimi oblogami. V začetku bolezni je rak na ustnici ozdravljiv v 90 odstotkih, kasneje pa le v kakih 20 odstotkih. Na ustnicah pogosto najdemo spremembe, ki niso rakave, vendar se iz njih lahko razvije rak. To so zadebe-litve povrhnjice, ki jc na takih mestih trda in bele barve, od tod fluidi ime »tevtko-plakija« — bela površina. Zdravljenje takih sprememb je priporočLjivo. Za večjo prometno varnost Kazenska določila Z denarno kaznijo 20 din se kaznuje takoj na mestu za prekršek: % voznik vprežnega vozila, ki ravna v nasprotju z določili tega pravilnika o vključevanju v promet z vprežnlmi vozili in pri zmanjšani vidljivosti iz kateriko-lih razlogov ne vI«ge, zidne omare) vam **«eia mizarstvo Šivic Dobro-1)01 Je, Brezje na Gorenjskem p 3254 prodam dobro ohranjeno *ttmpletno SPALNICO z ^metnicami. C. St. Žagarja - Kranj. Ogled popoldan 3255 Prodam strešno OPEKO °°brovec. Bobovk 6, Kranj 3256 niiProtte»rn betonsko ŽELEZO Sm " 6 in 9 mm Kranj, "i ledni ška 58 b -3257 k Traktorski IZRUVAC, za °mpir kuxmainvo mizn dvia 20 cm, mizo, dvig "rane Preddvor 3259 Jtovejši model. Franc Kurnik 1 "-Palice 11 Prodam betonsko ŽELEZO 200 kg, prof. 7,5. Košir Franc, Frankovo naselje 99, skofja Loka 3260 Prodam nov ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK. Britof 34, Kranj 3261 Prodam teraco PESEK od 1—3 in od 3—5, črni in beli, ter večji vzidljiv KOTEL z vratci. Peklenik Fani, Mlaka 43, Kranj 3262 Poceni prodam MLADIČE, nemški bokser z rodovnikom. Jurman Francka, Sp. Senica 17, Medvode 3263 Prodam eno leto staro TELIČKO in PRAŠIČE po 40 kg težke. Šenčur 55 3264 Prodam ugodno PUNTE, rabljeno strešno opeko folc, desni vzidljiv ŠTEDILNIK na drva in električni (visoki) štedilnik eka. Trboje 45, Smlednik 3265 Prodam dve KRAVI, 6 mesecev breji. Prodosljc 1, Kranj 3266 Prodam 260 kosov monta OPEKE 12 in 15 SALONITK 125 x 90 cm. Tomažič, Bičko-va 4, Kranj-Stražišče 3267 Prodam SEME rdeče dete-lje. Sp. Brnik 55 3268 Prodam KRAVO, 9 mesecev brejo. Poženik 39, Cerklje 3269 Prodam HLADILNIK. Zg. Brnik 101, Cerklje 3270 Prodam 6 tednov stare pujske in ročno SLAMOREZNI-CO. Vidic, Zg. Brnik 74, Cerklje * 3271 Poceni prodam MOPED in čevljarski stroj singer. Jakopin Štefan, Gradnikova 4, Kranj 3272 Prodam odlično avstrijsko motorno KOSILNICO reform Zupan Ciril, Mošnje 24, Radovljica ' 3273 Ugodno prodam MAGNETOFON na elektriko in baterije. Tomšičeva 9, Kranj 3274 Prodam TRAKTOR fergu-son, Cerklje 97 3275 Prodam SEME rdeče detelje (internatka) Porenta, Breg ob Savi 3, Kranj 2376 Prodam ŠOTOR za 4-5 oseb v treh barvah in 4 kam-ping stole. Cena ugodna. Petrič, Kranj, Gosposvetska 19, telefon 21-122. 2377 Prodam sikobelni STROJ (poravnalko) in KOMBI IMV. Pivka 9, Naklo 2378 Prodam EKSCENTRIČNO STISKALNICO z motorjem in pripadajočim orodjem za izdelavo gotovega artikla ter s tem tudi prepuščam že naročen material. Ogled v ponedeljek- in torek od 7. — 18. ure. Kokri ca 270, (Golni-ška cesta) 2379 Prodam ŠOTOR za 4 osebe. Kranj, Jezerska c. 120 2380 Prodam KRAVO sž teličkom ali brez. Žablje 2, Golnik 2381 Prodam odlično ohranjen ZAJČNIK, novo nemško ročno KOSILNICO in železna enokrilna VRATA. Kranj — Kokrica 84 2382 Prodam pomivalno MIZO, električni ŠTEDILNIK in PODOLIT 380 x 360, vse rabljeno. Rugale, Kidričeva 3, Kranj 2383 Prodam suhe smrekove in hrastove DESKE. Ljubno 21, Podnart 3299 MOTORNA VOSLft Prodam dobro ohranjen MOPED T-12, Šenčur 98 2384 Poceni prodam osebni avto znamke goggomobil kupe 400. Thaler Anton, C. JLA 12, Tržič 3285 GARAŽO na Zlatem poljlu dam v najem najboljšemu ponudniku. Naslov v oglasnem oddelku 3286 Prodam FIAT 600 po delih. Pševska 14, Kranj 3287 MERCEDES 220 S ugodno prodam. Informacije, Selo 42 pri Bledu 32S8 Prodam MOTOR ziindapp, 50 kubični, 5 prestav, skoraj nov, rezervni deli. Bohrč Albin, Koroška c. 11, Bled, telefon 77-464 3289 Prodam karambolira.no ŠKODO. Kranj-Stražišče, Šolska 4 3290 Prodam . dobro ohranjen MOPED, černe Pavel, Tomšičeva 20, Kranj 3291 Prodam FIAT 1100 E, letnik 1959, karoserija v odličnem stanju, motor ima počen blok. Mikelj Vlado, C. JLA 6/11 Kranj. Ogled v nedeljo dopoldan. KUPIM ■ Kupim rabljen avto R-4, AMI 8, diano, austin 850 ali VW 1200, 1300, star do 3 leta. v dobrem stanju. Plačam v devizah. Kranj, telefon 22-682 3293 KUPIM TAKOJ VIKEND ali enostanovanj.sko HIŠO v okolici Bleda, lahko tudi kmečka hiša. Jenko Darinka, Kranj, Prešernova 8 3294 Kupim KOMPRESOR za avtoličarstvo. Jenko, Zg. Brnik 85 3295 Kupam gradbeno PARCELO, starejšo HIŠO z vrtom na območju Šk. Loke, Medvod ali Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 3296 Kupim betonsko ŽELEZO, Meglic Jožef, Lom 21, Tržič 3297 GRADBENO DVIGALO, manjše, z enofaznim motorjem kupim. Palovšnik, ul. Tatjane Odrove 5, Kranj 3296 STANOVANJA Dam opremljeno SOBO ne-poročni osebi. Naslov v oghis-nem oddelku 3300 Na Jesenicah iščem opremljeno sobo (ogrevano), po možnosti bliz,u bolnišnice. Naslov v oglasnem oddelku 3301 Iščem opremljeno ali ne-opremJjeno SOBO v Kranju, najraje na Primskovem. Ponudbe poslati pod »mir in dober plačnik« 3302 Sprejmem SOSTANOVALCA. Naslov v oglasnem oddelku 3303 Oddam v najem dvosobno stanovanje v središču Kranja za dobo 1 leta. Zglasite se v ponedeljek, 27. 7. 70, na Koroški cesti 33, dvorišče, od 14.—16. ure 3304 Prodam pol HIŠE oziroma dvosobno stanovanje s pri-tiklinami na lepi sončni legi na Jesenicah. Ogled v petek in nedeljo od 10.—-14. ure. Cesta bratov Stražišarjcv 37. Cena po dogovoru 3306 Dam nagrado za enosobno stanovanje v Kranju za dobo 4 let. Naslov v oglasnem oddelku 3307 Iščem enosobno stanovanje ali SOBO v Kranju — okolica. Naslov v oglasnem oddelku 3308 Prodam polovico HIŠE z malo vrta. Zapuže 3, Begunje na Gorenjskem 3309 Prodam dvosobno stanovanje v središču Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 3310 ZAPOSLITVE ] OBRTNIKI! vodim poslovne knjige točno in ažurno. M. Pij ade 46, stan. 9, Kranj, telefon 23-000 3311 GRADBENEMU delovodju nudim dobro honorarno zaposlitev za gradbišče v Škaf-ji Loki. Ponudbe poslati pod »gradbišče« 3312 Sprejmem mizarskega VAJENCA. Janez Tavčar, Grenc 23, Skofja Loka 3313 Iščem starejšo žensko za varstvo dveh otrok, dnevno od 7. — 16. ure. Oglasite se od ponedeljka datje pri Šimencu Stanku, Kranj, Va-Ijavčeva 4/1 3314 Iščem mlajšo upokojenko za 4-URNO VARSTVO otroka. Pismene ponudbe pod »zanesljiva« 3315 Iščem žensko za čiščenje stanovanja dvakrat tedensko. Naslov v oglasnem oddelku 3316 Upokojenka gre varovat otroka za hrano, po možnosti tudi stanovanje. Ponudbe poslati pod »upokojenka« 3318 Dve šiviljski VAJENKI sprejme Valant Mihaela, Golnik 45. Hrana in stanovanje v hiši. • 3318 Sprejmem v uk VAJENCA soboslikarske in pleskarske stroke ali DELAVCA za pri-uoitev. Informacije vsak dan od 15. — 16. ure. Hiršenfel-der Anton, Stara Loka 74* Skofja Loka 3319 Sprejmem POMOČNIKA in vajenca. Graver, Berčič, Cankarjeva 8, Kranj 332C Nujno iščem ženslko, mlajšo upokojenko, za 8-urnc varstvo 9-mesečne punčke na domu. Ponudbe Mrak, Blaže-va 10, Skofja Loka 3321 Cenjene stranke obveščam, da bo delavnica od 1. do 30. 8. 1970 zaprta. Jenko dežni« kar, Kranj, Prešernova 8 3322 OBIŠČITE NOVO SLAŠČIČARNO, Gosposvetska c. na Zl. polju. Se priporoča Ajdi-nikemal 3323 GOSTIŠČE DOBRČA — BREZJE na Gorenjskem zaposli takoj za nedoločen čas NATAKARICO — kvalificirano ali priučeno. Stanovanje in hrana v hiši. Ostailo po dogovoru. Turistično društvo Zbilje vas vabi vsako nedeljo na prijetno popoldne ob Zbiljskom jezeru. Zabaval vas bo kvartet METODA iz Ljkibnega s pevcem od 15. do 20. ure. Pridite, dobro boste po-streženi. TD ZBILJE 3324 Časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj, ul. Moše Pij ade išče v Kranju ali bližnji okolici 200 do 300 m2 skladiščnega prostora Prostor mora biti suh in imeti urejen dovoz za nakladanje in razkladanje tovornih avtomobilov prek vsega leta. Ponudbe je treba poslati na upravo podjetja ali se zglasiti osebno Nesreče tega tedna V ponedeljek, 20. julija, ob 8,45 se je pripetila na cesti II. reda Lesce-Bled prometna nesreča, v kateri sta bila soudeležena voznika osebnih avtomobilov Jožica Kranjc iz Žalca in Andrej Ravnik iz Ljubljane. Kranjčeva je s svojim avtomobilom čakala na avtobusnem postajališču. Ko je do nje z zadnje strani pripeljal voznik Ravnik, je Kranjčeva nenadoma zapeljala na vozišče ne da bi se prepričala, če je cesta prosta. Ravnik se je sicer umikal, vendar trčenja ni mogel preprečiti. Sopotnica v Ravnikovem avtomobilu Peče Breda iz Ljubljane se je laže ranila, škoda na obeh vozilih znaša približno 7000 dinarjev. V četrtek ob pol štirih popoldne pa se je pripetila prometna nesreča na križišču ceste Jugoslovanske ljudske armade z Oldhamsko cesto. Voznik osebnega avtomobila Boštjan Razinger iz Kranja je z neprimerno hitrostjo peljal po Old-hamski cesti v križišče s cesto JLA. Takrat sc je prižgala rdeča luč, vendar je Razinger kljub temu z nezmanjšano hitrostjo zapeljal v križišče in trčil v osebni avtomobil, ki ga je upravljal Peter Hribar iz Tenetiš. Hribar je vozil po cesti JLA. Ranjen ni bil nihče. -Jk Zdravstveni dom Kranj objavlja prodajo avtomobilov s pismenimi ponudbami, in sicer 1. sanitetni avtomobil zastava 1300 v zdravstvenem domu skofja Loka 2. sanitetni avtomobil zastava 1300 v zdravstvenem domu Kranj (reševalna postaja) 3. terenski avtomobil campagnola v zdravstvenem domu Tržič. Ogled navedenih vozil je mogoč od 27. do 29. julija. Do 31. julija 1970 naj interesenti pošljejo pismene ponudbe za nakup, v katerih naj navedejo voz, ki ga želijo kupiti in znesek, ki ga nudijo. Ponudbe jc treba poslati v zaprti kuverti na naslov »Zdravstveni dom Kranj«. Interesenti, ki bodo poslali ponudbe, bodo obveščeni o najboljšem ponudniku do 5. avgusta 1970. Naznanjamo žalostno vest, da nas je po dolgoletni an mučni bolezni zapustila naša ljuba in dobra mama, stara mama, sestra in teta Marija Švegelj upokojenka Pogreb bo v soboto, 25. julija, ob 15.30 izpred kranjske mrliške vežice v Gorice ob 16. uri. žalujoči: sin Ignacij, hčerka Jožefa z družinama in Marija, sestra Francka z družino ter drugo sorodstvo. Kranj, Gorice, Zalog, Villach ■ J ZASTOPSTVO TRIESTE TRST zanetti & porf iri PRODAJNI ODDELEK: nova in rabljena vozila, namenjena za izvoz v Jugoslavijo Capo di Piazza št. 2, telefon 36-262 SERVISNA SLUŽBA: za generalna popravila motorjev fiat 600 D, 1100 in 1300 Via F. Severo št. 30, telefon 764287 in 764886 SLUŽBA ZA ZAMENJAVO IN NABAVO originalnih fiatovih nadomestnih delov (prevlek, preprog, prtljažnikov,, itd.) Via Severo "št. 30, telefon 76-4287 in 76-4286 ODDELEK ZA PRODAJO novih in rabljenih fiatovih vozil Via Locchl št. 26/3, telefon 93-787 Ukradel osebni avto Ponoči med nedeljo in ponedeljkom je neznanec na Gosposvetski cesti v Kranju ukradel osebni avto fiat 750, last Milorada Jovanoviča, ki stanuje na Gosposvetski cesti 17. V ponedeljek popoldne pa so iz Ormoža že sporočili, da so prijeli pobeglega Zlatka škrinjarja, ki se je tja pripeljal z ukradenim avtomobilom, škrinjar je pred tem ušel iz stavbe kranjskega sodišča. Da bi prikril tatvino avtomobila in onemogočil zasledovanje, je na registrski tablici spodnji krak črke »R« zamazal z belo barvo, tako da je izgledalo, da je avto koprske registracije. -jk . Izvršni odbor občinske organizacije Rdečega križa Kranj RAZPISUJE prosto delovno mesto STROKOVNEGA REFERENTA ZA ZDRAVSTVENO VZGOJO IN PRVO POMOČ za nedoločen čas. Pogoji: višja ali srednja strokovna izobrazba z zaželeno prakso v socialni ali zdravstveni službi in z znanjem strojepisja. Prednost pri izbiri bo imel kandidat z ustrezno izobrazbo socialne ali zdravstvene stroke. Poizkusna doba 3 mesece. Stanovanje ni zagotovljeno. Pismene ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi, dosedanjih zaposlitvah, življenjepisom in nekaz-novanju naj kandidati vlo-že v roku 15 dni po objavi na Občinski odbor RK Kranj, Trg -revolucije 1. KRANJ Veletrgovsko podjetje razglaša v svojih upravnih službah prosto delovno mesto kurirja-ke Nastop dola takoj. Prijavite sc osebno na upravi podjetja, Kranj, Poštna 1. S Požarne odškodnine Uprava Zavarovalnice SAVA — PE Kranj obvešča svoje zavarovance, da sta bili izplačani naslednji požarni škodi: dne 16. 7. 1970: CERKVENO PREDSTOJNIŠTVO, Cerklje 82 — 29.756,00 N din za podružno cerkev in opremo; dne 20. 7. 1970: KAVČIČ Ciril, žirovski vrh 16, p. Gorenja vas —• 22.460,00 za kozolec — dvojnik, gospodarske premičnine in pridelke. Zahvala Ob prerani izgubi drage žene, mame in stare mame Katarine Šavs se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Iskrena hvala dr. Bajžlju Albinu za pomoč v času njene bolezni, posebno zahvalo medicinskemu osebju Psihiatrične bolnice v Begunjah, ZB Tržič za darovani venec in govor ter častiti duhovščini za poslovilne besede in spremstvo. žalujoči: mož, sinovi, hčere in vnuki Tržič, 24. julija 19/8 ter drugo sorodstvo Veletrgovina Živila Kranj proda večjo količino neuporabne lesene embalaže, primerne za kurjavo po 20 din kamion. Interesenti naj se oglase v embalažnem skladišču, Škofjeloška 17 (nasproti tovarne Sava, Kranj-Labore), vsak dan razen sobote od 8. do 18. ure I. zvezna vaterpolska liga 2000 razočaranih gledalcev Kranj — letni bazen, gledalcev 2000, sodnik Penović (Zagreb), tekma 9. kola I. zvezne lige. Strelci za domačine: Balderman 2, Nadižar 2, Šor-li 1, za goste pa Gačina 3, Prezzi 2, Polic 1. Nad 2000 gledalcev je v torek razočarano zapuščalo letni bazen v Kranju. Napovedi so se uresničile. 2e v pogovoru tedna z Mohoričem smo zapisali, da bo POŠK hud nasprotnik, ki lahko preseneti tudi v tujem bazenu. To se je na žalost domačinom tudi zgodilo. V boju za obstanek so tako Triglavani v tem kolu ostali praznih rok in izgubljenih točk ni več mogoče pridobiti. Čeprav so imeli domačini, ki so tokrat pokazali eno najslabših iger, že v prvih minutah dvakrat igralca več, te prodnosti niso izkoristili. Gostje so povedli takoj po izključitvi Mohoriča. V drugi četrtini smo gledali zanimiv vaterpolo. Goli so se na obeh straneh vrstili s filmsko naglico. Domačini so prek Šor-lija rezultat izenačili. Toda gostje so zmanjšali razliko. V tretji sta padla le po en gol na vsaki strani. Usodna pa je bila za domačine zadnja četrtina. Niso bili sposobni izkoristiti niti prednost dveh gralcev. Tako sta obe točki zasluženo otišli v Split. Upamo, da poraz pred domačimi gledalci ni vzel volje igralcem in da bodo vnaprej zaigrali tako kot v prvih treh tekmah v domačem bazenu. D. Humer Triglav : Jadran (Split) 6:13 (2:3, 1:3, 0:4, 3:3) Kranj — Letni bazen, sodnik Klisović (Šibenik), gledalcev 1800, Strelci za domačine Balderman 3, J. Rebolj 2, Šorli 1, za goste pa Djoni 4, Vidoševič 3, Miškov 2, Nar-deli 2, Rudič 1, Truta 1. Triglav: F. Rebolj, Moho- Študentska reprezentanca : Hajduk 0:5 (0:1) Kranj — Stadion Stanka Mlakarja, prijateljska nogometna tekma, gledalcev 500, Stališče izvršnega odbora ŠD Triglav Izvršni odbor ŠD Triglav je na seji 21. julija obravnaval nepravilnosti, ki so se dogajale v njegovih matičnih enotah-klubih. Gre za pomlajevanje tekmovalcev. Naš izvršni odbor soglasno obsoja takšno ravnanje; takšni pojavi v našem športu pomenijo neprecenljivo moralno škodo. ŠD Triglav je imenoval Posebno komisijo, ki bo raziskala takšne pojave in Predlagala ustrezne ukrepe. Takšni dogodki nas prepričujejo, da je potrebno tudi v posameznih republiških zvezah ustrezneje "rediti in kontrolirati registracijo tekmovalcev. Tako se nam takšni primeri ne bodo več dogajalo ŠD Triglav Kranj sodnik Kranjc (Kranj). Strelci golov za goste: Zrilič 2, Matijanič 2, Buljan 1. študentska reprezentanca Gorenjske: Bregar, Ibraši novic, Kert, Kožar, Nosan, Za-lokar, Žumer, Andrejašič, Bajželj, Zavrl, Kitic. Hajduk: Sirkovič, Bonačič, Lemcšič (Buljan), Boljat, Perukovič (Holccr), Ferič, Muzenič, Zrilič, Gluič (Matijanič), Jerkovič, Zutelija. Svojo drugo tekmo so Spi i t-čani odigrali s študentsko reprezentanco Gorenjske. V lepi in zanimivi tekmi smo videli pet golov »majstora s I mora«, študentje so tokrat I nastopili z ekipo kranjskega Triglava. Ker pa so le-ti igrali s Hajdukom en dan prej se jim je poznala utrujenost. Kljub temu so sc predvsem v prvem delu dobro upirali I zveznemu ligašu. 1 V sredo pa se bodo Hajdu-i kovci v prijateljskem sreča-čanju pomerili z reprezentanco Gorenjske. -dh Kavčič v Atenah ^y grškem glavnem mestu 25. in 26. julija na spo-r^Ju I. balkanske atletske j*re za mladince in mladin-Kapetan jugoslovanske Prczentance je po uspelih ti?stoPJh in odličnih rezuka-t ..v izbrano ekipo uvrstil m člana kranjskega Trigla-l ^toka Kavčiča. Kavčič bo ,astopii v teku na 800 m. M. K. rič, Kodek, Nadižar, Balderman, Šorli, J. Rebolj, Chva-tal ,Torkar, Velikanje, Finž-gar. Jadran: Pogorelič, Miškov, Andrija, Nardeli, Truta, Vidoševič, Rudič, Djoni, Lozo-vina, Kaliterna, Frandješki. V enajstem kolu v I. zvezni ligi so se Kranjčanom predstavili vaterpolisti Jadrana iz Splita, ki letos štarta-jo na osvojitev naslova državnega prvaka. Že v prvih minutah smo bili priča kvalitetni igri, v kateri so se domačini ogorčeno upirali odličnim in v-'-granim gostom. Gledalce, ki so tokrat bučno spodbujali domačine je spravila na noge druga četrtina. V drugi minuti je namreč, sodnik Klisović zaradi namernega udarca Mohoriča izključil do konca tekme brez zamenjave gos!a Rudiča. Tako so ime-domači prednost enega igralca, ki pa jo niso izkoristili. Svojo vrednost pa so gostje pokazali v tretjem delu igre, Kljub igralcu manj so pokazali kako se igra moderen vaterpolo. V zadnji četrtini pa je ne razpoloženega domačega vratarja zamenjal Finžgar, ki je z nekaj uspelimi paradami požel aplavz gledalcev. Ta četrtina je bi!:-, repriza prve, saj so se domačini enakovredno borili, toda čudež se kljub temu ni dal narediti. Jutri, v nedeljo, pa v Kranju gostuje ekipa zagrebškega Medvcščaka. D. Humer V ponedeljek plavalci zadnjič za pokal PZS Tekmovanje plavalcev za pokal PZS, v katerem letos sodelujeta tudi zimski državni prvak Primorje iz Reke in Mladost iz Zagreba, prehaja v zaključno fazo. Na sporedu je namreč le še tretje oz. zadnje kolo. ki bo na sporedu v ponedeljek, 27. julija, v kranjskem letnem bazenu. Drugo kolo je bilo na sporedu v Vevčah za vse udeležence tekmovanja. V preurejenem olimpijskem bazenu so plavali vse najdaljše in najtežje discipline. Doseženi rezultati so bili nad pričakovanjem. Tri plavalke (Pavletič, Majnarič in Gašparič) so postavile 3 nove državne mladinske rekorde. Spet se je izkazala mlada Kranj-čanka Rebeka Porenta z novim republiškim rekordom na 800 m kravi. Zagrebška Mladost je tudi po drugem kolu v vodstvu pred reškim Primorjem. Kranjski Triglav pa se je prerinil iz 4. na 3. mesto. Točke .pred tretjim kolom- 1. Mladost 25.451, 2. Primorje 25.034, 3. Triglav 22.993, 4. Koper 21J72, 5. IUrija 20.923, 6. Ljubljana 19.609, 7. Rudar 18.068, 8. Celulozar 15.249, 9. Delfin 14.037 in 10. Neptun 13.180. J. Javornik Vsi bi bili radi mlajši Kot vse kaže se je praksa pomlajevanja razpasla tudi v ostalih športih, ne samo v plavanju. Zadnje čase je bilo ugotovljeno že marsikaj novega. Razne oblike pomlajevanja imajo tudi v drugih športih. Ker je ta praksa skoraj v večini organizacij (o tem smo prepričani), je prav, da pristojni športni organi sprejmejo določena stališča oziroma ukrepajo tako, da bi se takšno početje ustavilo. Vsi imajo cilj doseči čimboljše rezultate in uporabljajo vse mogoče oblike, da bi imeli v svoji sredi čim-boljšo ekipo oziroma posameznike. Tu ne gre samo za pomlajevanje, tudi nepravilne registracije, kategorizacije ipd. so na dnevnem redu v našem športu. Tak način vsekakor nI športen, saj nedvomno slabo vpliva na mlade tekmovalce. Za vse te prestopke so v osnovi krivi posamezniki (trenerji), včasih pa tudi sami tekmovalci, saj je praksa, da tekmovalec poda svoje podatke organizatorju raznih prireditev brez dokazil o rojstnih podatkih, o nastopanju v prejšnjem klubu itd. Vsekakor bi bilo treba v prihodnje na tem področju napraviti red in poostriti kontrolo nad starostjo posameznikov. Tudi posamezni delegati bi morali odigrati svojo vlogo tako kot je njihova dolžnost. Že mnogo prej bi se dalo marsikaj odkriti v zvezi s pomlajevanjem, če bi tudi delegati v redu opravljali svojo dolžnost. Toda nekje se je moralo začeti! Kranjski plavalni klub so najprej odkrili in sedaj bo lahko na dan prišla še marsikatera nerazveseljiva novica o »pomlajevanju« ali o drugih metodah za dosego čimboljših uspehov po nešportni poti. D. Humer Prijateljski nogomet Triglav: Hajduk 0:0 V Kranju že teden dni vadijo za novo sezono nogometaši splitskega Hajduka pod vodstvom trenerja Luštice, ki mu pomaga tudi najslavnejši jugoslovanski vratar Vladimir Beara. V sredo so pa kranjskem stadionu odi- Prihodnje leto tudi Trbiž Sekretar Smučarske zvez Slovenije Miloš Ru-tar nam je povedal, da so na sestanku smučarskih zvez Koroške in Slovenije v Trbižu sklenili, da bodo v vsakoletno koroško-slo-vensko turnejo vključili tudi Trbiž, ker so tam pred kratkim zgradili 90-metrsko skakalnico. -dh Poslovni odbor kinematografskega podjetja Kranj razglaša prosto delovno mesto NATAKARICE za Snack bar kina Center. Pogoji: gostinski delavec ali živilska stroka z 1-letno prakso ali priučen gostinski delavec s 3-letno prakso in da ima preskrbljeno stanovanje v Kranju ali bližnji okolici. Razpis velja 15 dni po objavi. grali ligaši prvo prijateljsko trening tekmo. Pomeril se je z domačim Triglavom. Triglavani so nudili Hajduku močan odpor in iztržili neodločen rezultat. V kranjski vrsti je bila najboljša ožja obramba, v kateri sta se se ne-, dvomno najbolj odlikovala vratar Bregar in Nosan, ki je okrepil ekipo kranjskega Triglava. Lani so nogometaši Triglava doživeli hud poraz (0:9) in je zato remi z zveznim ligašem izredno lep uspeh za enajsterico iz gorenjske metropole. J. Javornik Kegljaški troboj za dan vstaje Na kegljišču v Britofu so se pomerili krožki iz treh kranjskih delovnih kolektivov v disciplini 6 x 100 lučajev. Zmagali so kegljači Borca z 2245 podrtih kegljev pred UJV z 2026 in IBI, ki je podrl 1998 kegljev. Najboljši posameznik pa je bil Bam-bič (Borec), ki je zrušil 396 kegljev. Med starejšimi člani pa je bil najboljši Sekne. Na istem kegljišču pa sta se v ponedeljek pomerili ekipi Borca in Cestnega podjetja. Kegljači Borca so podrli 3901 kegelj, ekipa Cestnega podjetja pa 3720. F....štagar Smrti je bilo ime audi štirih mož v svetlo modrem taunusu se je najbrž lotevala že rahla utrujenost. Toda vztrajali so, saj po glavni cesti blizu Lesc do Zagorja ni več daleč. Želeli so, da se čimprej srečajo s svojci. Tedaj pa je z desne nenadoma pripeljal rjavkasti audi in vsega je bilo konec. »Bilo je nekaj minut čez peto zjutraj, ko sem dobil obvestilo o težki nesreči v Lescah. Z miličnikom Nograškom sva bila iz Kranja v 7. minutah na kraju nesreče. Prizor je bil strašen. Prtljaga in razbiti deli so se razsuli po cesti in naokrog. Od taunusa je ostal le kup železa. Morala sva razža-gati streho, da sva prišla do ponesrečencev. Bili so štirje — vsi mrtvi,« je uro po nesreči povedal miličnik Janez Kavčič iz Kranja. »Ne veste, kako prijetni in mrzlični hkrati so tisti trenutki, ko se po dolgem času odpraviš z dela v tujini v domovino ... Včeraj smo nakupili še zadnje stvari. Potem smo krenili iz Miinchna. Najprej Andrej Kovač s tau-nusom, ki ga je kupil pred dvema mesecema. Za njim pa mi. Bili smo veseli, da se bomo srečali s svojci. Vso pot je šlo po- sreči. Tukaj pa takšna tragedija.« Tako so pripovedovali kolegi Andreja Kovača, Viktorja Prašnikarja, Karla Lenarčiča in Antona Zavašnika. Vsi so delali v tovarni BMW v Munchnu. Tamkaj so se zaposlili preko poslovnega združenja Rudis Trbovlje. Nekam čudno, težko me je »preletavalo, ko sem videl mlade, negibne obraze. Zadnji trenutek pred nesrečo so včrtali vanje strah, grozo, bolečino . .. »Ni jih več. Posebno Andrej in Anton sta se veselila snidenja. Andrej je bil tako ponosen na avto... so pripovedovali fantje, ko so pripeljali za njimi. Promet še ni normalno stekel j in drobni predmeti, s katerimi so štirje ponesrečenci hotelj presenetiti in obdariti svojce, so ležali še na kupu zraven razbitega avtomobila, ko je prišel avto s krstami. Pred dobro uro še vesele može oziroma fante, polne pričakovanja, da se snidejo z domačim krajem, so položili v krste. Odpeljali so jih tja, kamor so komaj čakali, da pridejo . . . Prišli so, toda smrt, ki ji je bilo tokrat ime »audi« je veselo srečanje spremenila v zadnjo pot v domači kraj. A. Ž. Danes slovesne prireditve v Kamniku Kamnik, 25. julija. Danes in jutri bo v Kamniku več prireditev v počastitev občinskega praznika. Danes ob enih popoldne bo slovesna otvoritev modernizirane ceste Duplica—Volčji potok. Ob štirih popoldne bo otvoritev likovne razstave v renesančnem pritličju muzeja Kamnik z naslovom Podobe iz taborišč. Ob petih bo slavnostna seja skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij, na kateri bodo podelili plakete Kamnika in javna priznanja. Po slavnostni seji bo na trgu talcev v Kamniku promenadni koncert pihalnega orkestra JLA iz Ljubljane. Ob osmih zvečer bo na Titovem trgu tradicionalni miting, nato pa še ognjemet s Starega gradu. Jutri, v nedeljo, bo ob devetih dopoldne slavnostna otvoritev preurejenega športnega stadiona v Mekinjah, športna tekmovanja in telovadni nastop, ob isti uri pa še avtorellv avto-moto društva Kamnik. Popoldne pa bo v Kamniški Bistrici srečanje izseljencev s kamniškega in domžalskega območja. V ponedeljek dopoldne pa še otvoritev proizvodnih obratov podjetja MESO v Kamniku. J. V. Sprejel jih je predsednik Kranj, 24. julija — Predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar je v dvorani občinske ,kn>>/ ne zvečer sprejel skupino mladincev iz pobratenega francoskega mesta La Cio-tat. Zaželel jim je prijetno bivanje v Kranju in se zadržal z njimi v krajšem pogovoru, Projektna rešitev bodočega Park hotela na Bledu Poslovna enota podjetja Ljubljana transport - hoteli Bled, ki ima v svojem sestavu Golf hotel, Park hotel in hotel Triglav, bo 1. avgusta letos v Park hotelu na Bledu razstavila 10 maket za idejno projektno rešitev Park hotela s trgovskim centrom in zunanjo ureditvijo. Za idejno projektno rešitev je na katerega je poslalo makete deset izvajalcev. Namen natečaja je bil, dobiti najboljšo rešitev za izgradnjo novega Park hotela s trgovskim centrom. Predvideno je, da bo nov Park hotel, v katerem bo tudi trgovski center (shop-ing) na prostoru sedanjega hotela. A. Ž. :ivla KRANJ Kakor koli danes govorimo ali pišemo o turizmu, ne moremo mimo velike težave, s katero se srečujejo naše gostinske delovne organizacije. Ta je: pomanjkanje kadrov. Veliko gostinskih delavcev, ki so izučeni, namreč odide na delo v tujino. — MARIJA LUTAR doma iz Prek-murja, ki je zaposlena v hotelu Grad Podvin, je pri tem izjema. Že sedem let, od ustanovitve, je zaposlena v tem hotelu. Tukaj se je izučila za gostinski poklic in pravi, da bo najbrž tu tudi ostala. Redki so dnevi, da jo ne bi kdo zvabi j al drugam v službo. Že letos je imela vrsto ponudb za v Ljubljano, Kranjsko goro, Nemčijo, Avstrijo in tako naprej. Toda Marija je zadovoljna v Podvinu. Dela v točilnici v grajski pristavi. »Ne vem, zakaj naj bi šla drugam, če se pa tukaj zelo dobro počutim. Vem, da mnogi iz moje stroke menjavajo službo in odhajajo v tujino. Jaz pa mislim, da denar ni vse in da se v tako urejenih delovnih in socialnih razmerah kot jih imamo v Podvinu, da tudi zaslužiti.« Neurje poškodovalo tudi gozdove Neurje, ki je sredi preteklega tedna divjalo nad Gorenjsko, je moćno poškodovalo tudi gozdove in gozdna pota. Čeprav škoda v celoti še ni ocenjena, je že znano, da je samo na gozdnih poteh In cestah med 30 in 40 milijonov škode. Narasla voda je prav tako odnesla približno 60 kubikov lesa. Največ škode je na področju Kokre, medtem ko jo je na tržlškem in loškem področju precej manj. škoda dokončno, še ni ugotovljena. Njeno višino bodo določili predstavniki Gozdnega gospodarstva in zavarovalnice. Gotovo pa je, da bo program investicijskih del v gozdovih spremenjen. Nekatera dela, predvsem gradbena, bodo morali odložiti in usposobiti tisto, kar je najnujnejše. Jk --—