OlTATELJIl Prosimo, poglejte na Številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. V teli časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA M 8ma< CUm Matter Ds£ slovenskih delavcev t Ameriki. SOtfeL 194# at the Fwt Offlc* a* New York. N- Act mi Cmawnm mi March Srd. 1TO. No..353. — Štev. 153. (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 4, 1942 — TOREK, 4. AVGUSTA, 1942 VOLUME L. — LETNIK L. VSI no moremo iti na bojišče se vojskovati proti sovražniku osebne svobode; — VSAK pa lahko pomaga pobiti sovražnika, ako kupuje WAR BONDE in ZNAMKE redno. LAHI BOMBARDIRALI DALMATINSKO OBAL... LA&KE BOJNE LADJE SO BILE POSLANE PROTI DALMATINSKI OBALI, DA POMAGAJO KOPNI ARMADI ZATRETI UPORNI KE V DALMACIJI IN ČRNI GORI. — V NOTRANJOSTI DEŽELE PA SO OSIŠKI AEROPLANI IN VOJAKI ŽE POŽGALI VEC STO VASI, TODA UPORA NE MOREJO ZATRETI. — Kot pravi nek zastopnik jugoslovanske vlade v Londonu, so bile v nekaterih okrajih po-žgane vse vasi. Italjani pa so samo v juniju požgali v] " Sloveniji 42 vasi. Osiske oblasti v Jugoslaviji so izdale novo svarilo, ki pravi, da bo domačija vsakega, ki bo le na sumu, da pomaga Mihajlovičevim četnikom, pozgana. Iz glavnega stana generala Mihajloviča pa je njegova tajna radio postaja sporočila, da je njegova arniada zavzela Do-berlin v Bosni in tovarne in rudnike v okolici. Za posest tega kraja so se bili vroči boji, v katerih je bilo ubitih, ranje- Nemci vstavljeni Rusko vrhovno poveljstvom uradno naznanja, da se rdeča armada trdno drži ob kolenu jDona, 80 milj od Stalin-grada in v predelu Salsk-Kuščevska. Štliriinvajset ur so se bili vroči boji, v katerih je padlo nad 9500 Nemcev in Rusi so ostali na ssvojem mestu. Pri Kleckaji, severozapadno od Stalingrada, sta dva rreka oddelka pobila nad 1300 Nemcev in rdeča armada zadaja močne udarce nemškim tan-enim oddelkom in motorizirani infanteriji. Ru»si pa priznavajo, da jugo-zapadno od Kleckaje v bližini Cimlijanskaje Nemci še vedno spravljajo tanke in vojaštvo čez Don, toda isto poročilo dodaja, da je ruska črta že vedno j bojna črta vedno preminja. Poročilo pravi, da je bilo pri Salsku ubitih 400 Nemcev, 8C0 pa pri Kuščevki. V zadnjih t!4 urah je bilo ubitih 9550 Nemcev. Ruski bombniki so uničili ali poškodovali 50 nemških tankov, 300 motornih vozil z vojaki in municijo ter 5 trukov z gasolinom. V zapadnem Kavkazu se bi- ležejo. The New Y ork Times je sinoči po Nemški transoceanHki agent uri prejel poročilo, da se je Mussolini s svojimi generali nih ali pa vjetih nad 3000 osi-ških vojakov. Iz poročil generala Mihajloviča je razvidno, da so osiške armade, odkar se je pričel odpor v Jugoslaviji, izgubile najmanj 25,000 mož. Poročila, ki so pri&la v Bern »V XviCl. -fTftZTIrt TT jlt jO1,' d ti no^orci n umomo upirajo ita-ljanskim zasedniin oblastim. Ker je pokrajina zelo hribovita. motorizirane armade ne morejo mnogo opraviti. Po cestah, po kateriii morejo vozili avtomobili, so Črnogorci i to trosili ostro kamenje in kose kovin, da se ob njih obreže-jo gumijevi obroči. Kadar pa posvetoval nekje blizu Tr>ta oj ^,'užiti v*e politične sile, ki so položaju v Jugoslaviji. bile v državi aktivne pri po- Neko nemško poročilo pra-j nov71; i^0]Hvi predsednika v vi, da se "čistilne operacije"j letu j„ k temu je dodal, na Hrvatskem nadaljujejo in da j|aa predsedni skušal še posebno omenja padec Koza re blizu Sarajeva, kjer je bi lo središče upora. Pri viesem tem pa berlinsko poročilo priznava, da operacije še niso končane, da pa so nevarnosti, da bodo obkoljeni. trdna. Na nekem majhnem pro-1 jejo boji 138 milj sevedno od štoru so Nen»ci izgubili 650j bogatih petrolejskih polj okoli častnikov in vojakov ter več Maikopa. Vsi ti boji kažejo, da ducatov tankov. j hočejo Nemci priti v posest Okoli SaLska in Kuščevke se ... Nadaljevanje na 3. str. Poroča Jugoslav Information Center, New York Iz Jugoslavije 400 EKSEKUCU V ZAGREBU JUGOSLOVANI ZASEDLI DALMATINSKO PRISTANIŠČE Poročilo lTP iz Londona, dne 29. julija pravi, da so jugoslovanski rodoljiibi zasedli neko dalmatinsko vaw 111 uničili pri-staniščne naprave ob dalma- Italjani izstopijo iz avtomobi-'tinski obali. Oswcne okupcijske lov, da bi popravili škodo, pa oblasti se maščujejo z množen-pridejo četniki iz svojih skri- lenimi eksekucijami talcev, vališč in prično na nje strelja-1 Poročilo je prišlo v Lndou _ I potom radia od generala Mi-Neko drugo poročilo, ki je j hajloviča. prišlo v Bern, pravi: "Bolni-' šmee v ozadju dobivajo vsak dan nove ranjence, število črnih križev na pokopališčih pa z vsakim dnem raste." Poročilo dostavlja, da vsi italjan&iki protiukrepi in maščevalna povračanja nič ne za- Pri zasedbi vasi L gru gora, so čete generala Mihajloviča zasegle velike množine orožja in zapadno od tejra mesta so napadle italijansko kolono. 20 častnikov in mož te kolone je bilo ubitih. 21 pa zajetih. predsednikova odobritev Mea-dove nominacije vabudila muenje, da je predsednik posegel v pred-konvenčni boj glede kandidatov. Senator je tudi dejal, da ne bo dal nobenega odgovora na vprašanje James A. Farlevja, vodje demokratske stranke v državi New York, ali ko pa je bil vprašan gle$l£ zadeve komunistične podpore pri volitvah, se je izrazil, da je on ''kandidat v*seh patrijotičnih skupin v tej državi." Dejal je dalje, da če bi se pripetilo, da bi ga indorsirala Oddelek, ki je operiral vzdolž' komunistična stranka kot svo-Jadranske obale je uničil stro-j jega kandidata, kar pa niti ne je in pristaniške naprave, ki so pričakuje, bi napravil takojšno kot volilec države Xew York, poseben interes in pravice da poda svoje mnenje in izrazil svoje stališče glede governer-skega kandidata demokratske stranke v državi New York. !Fe vprašanje-«® -senatorju stavili časnikarji zato, ker je 7 . „ , . , t ^ Zagrebu, glavnem mestu da stranka ne mara nobene ko- ? . , , „ ______. i;r_ ___, , . I osi.«*uie hrvatsike države, je o- sišče proglasilo obsedno stanje, dalo ustreliti 104 Jugoslovane in 300 poslalo v koncentracijsko taborišče, pod sum- munistične podpore, kar bo i-mel priliko tudi senator Mead sam poznati. Farley je prepričan, da konvencija ne ln> noini-nirala Meada. bile v delu, v pristanišču Se-lekin. Drugi oddelek, ki je operiral v bližini mesta Suik, je uničil bauksitne rudnike, iz katerih pridobiva osišče rmlo za aluminij. Italijanska kolona 24-tib vozil je padla v zasedo in številne čete so bile uničene. Borbe se nadaljujejo v Sloveniji in Bosni, katera je sedaj povečini kontrolirana po silah generala Mihajloviča. Kjer le morejo, se osiščne okupacijske čete maščujejo brez usmiljenja. odločitev, ki bi bila taka. da bi jo lahko podpisal vsak lojalen in patrijotičen Američan. Medtem pa je James A. Farley sarkastično odgovoril na senatorjevo izjavo glede morebitne komunistične nominacije z za k rf klico, da na demo kratski državni konvenciji ni komunističnih delegatov, ter Po drugi strani pa se zdi, da bo predsednikova odobritev in direkitua priporočitev senatorja Meada imela na volilee velik vpliv, vsjgj tako $e izražajo vplivni politiki in tako se je izraizil tudi Owen D. Young, katerega ho nekateri nasprotniki Meada smatrali za drugega morebitnega kandidata Meado-ve skupine* Rekel je. da je zaradi vojneara in sledečega povojnega stanja važno, kdo je njo. da pomagajo guerilcem, ki so Ubili nemške in italijanske vojake v bližini. Obseg guerilske aktivnosti je razviden iz nekega odloka bolgarske voja£k& oblasti, ki groizi s eksekucijami v južno-vahodnem delu Jugoslavije, če se dejanja sabotaže in odpora ne bodo končala. Bolgari trdijo, da guerilski podvigi ogrožajo "sigurnost države" in svarijo, da bo od- slej vsakdo, ki se takih podvi-izv^ljen za govemerja in zato; gov udeležuje ali jim poma-bodo 1 judje prejkone sledili, ora> ustreljen. V Beogradu, predsednikovi javni želji v tem prejšnji jugoslovanski prestol-oziru. j uici, so Nem^i zajeli 6 promi-__j nentnih intelektualcev kot tal- ce z grožnjo, da bodo ustreljeni, če se podtalna akcija ne u->tavi. Aretirani so bili dr. Drobi c, prejšnji governer Narodne banke, dr. Djordjevič, prejšnji finančni minister, dr. Belič, predsednik Akademije znanosti, dr. Andič, znani zdravnik, dr. Bordevič in dr. V ulic, profesor beograjske univerze. British Broadcasting Corpo-raffoii Sporoča,^da javljajo po Nemcih kontrolirani časopisi "veliko nezadovoljstvo" v Hrvatski, in da je bila Paveličeva vlada prisiljena, da ustvari posebno četo žandarmerije v pomoč vstašem. Hrvatsko vojno manisterstvo je odredilo, da se zgrade zračna zavetišča v vseh krajih, ki niso okupirani po guerilcih. Boie se zračnih napadov, pravi B. B. C. SVARILO ZASUŽNJENIH / NARODOV OSlSCU. — Povratek jugoslovanskega kralja v Britanijo 1 Državni tajnik Cordell Hull je v petek od poslanikov Bel-Jiigoslovanski kralj Peter ^ čehoslovaške, Jugoslavije, Grške, ILuksenburške, IL je S clam vlade ,n drug.m. ^ Holandske, Poljske in svobodne Francije pre- spremstvom do>"i>el v petek iz, , juuiauwoav, . , , , _ Zedinjenih držav v London. & skuPno spomenico s prošnjo, da predsednik Roosevelt še enkrat posvari Nemčiio in druge osiske države zaradi barbarskih in nečloveških zločinov, ^rozodeJstva ™ o ta vsako državo da so i posebej navedena. "Devet držav, zaupajoč v "j duh solidarnosti vseh Združe-nih narodov." pravi spomeni- S temi grožnjami in z aktu-i alnim dvakratnim napadom na' Nihče ni bil obv&ščen, če je barona Kiicriro Hirauuma, ka-' predsednikovo sporočilo sploh terega so precej nevarno ranili. so militarist i izrinili civil ženi nacijski simpatičarji, ki so ga tako pretepli, ga morali prepeljati v bolnišnico. Imena šestih moških, ki so 11-drli s silo v stnovanje pisate- biti legitimacije, je verjetno, ca," izjavlja, da so te vlade lja, potem, ko so oskrbnika su-! ua se bo našlo storilce potom sklenile, (ia nujno pozovejo nili vstran in mu zagrozili z prstnih odtisov. 'predsednika Združenih držav revolverjem, niso znana in'------- in ga pros-ijo, da oznani zadnje svarilo Xemč«ji in drugim o~ miškini državam." 4'Zadnji dogodki so jasnejše pokazali kot kdaj poprej, da je prišel čas. da se javno posvare oni, ki so odgovorni za baibar-ske in nečloveške zločine, ki se dog:> jajo vsak dan." cenzura je potlačila skoro vse ko natrpane zapjre. natančnejše vesti o tem inci- V teh zaporih *o :*e znašli c;elltu tudi mnogi japonski intelek-; tualci in liberalci, med kateri- PRVO ZAVETIŠČE PRED ZRAČNIM NAPADOM bilo izročeno cesarju ali ne, toda zunanji minister Togo, ki no kontrolo v vladi. Resiigna- prejšnji veičer ni umel nujnosti' mi je bil tudi sin princa K0110-cija princa Konoja je prišla položaja, je naslednje jutro jia- va in izredno mnogo časmikar-kot posledica nasilnega delo-' Ntopil zelo hladno in točno u-,skih poročevalcev iz v,seh de-vanja militari«(tičnih in fačisti- radno, ko je ameriškemu po-'žel. vključiva Japonsko samo. r-nih elementov. i slaniku, Josepliu C. GrewuJ Naciji. ki so vživali veliko Kkstremisti so tako prišli v izročil formalni odgovor Ja-j prednost, v vseh oz i rili, seveda ospredje in vojna je bila neiz- potvske na ameriške predloge niso bili podvrženi nobenim neogibna. 7xli se celo, da mnogi za poravnanje medsebojnih] prilikam, ampak so hueli zdaj ^H BHI važnr člani kabineta niso niti zadev. (proste roke za odprto s'odelo- pred 11. tedni, na povabilo vedeli za čas vojnega udara na Militaristična klika je takoj vanje z militarktičnimi ekstre- raznih kulturnih organizacij 111 Ameriko, zakaj ko je ameriški .f>o narpovedi vojne Ameriki inimieti, ki so us|>ešno potisnili univerz, ter se je tekom svojih poslanik v Toki ju izročil zuna- Angliji podi-zela korake proti na stran vsako opozicijo. i predavanj kritično izrazil gle- tako, Kljub temu pa je prišlo skozi: poročilo, da je izjavil deputij1 hXinaixio Araujo. da bo predlo- j žil zbornici zahtevo, da pojasni,; zakaj se ni nudilo ameriškemu pisatelju potrebno protekcijt', ko se mu je dalo vedeti, da je riezaželjen gost v deželi. Frank je prišel v Argentino njemu ministru Togi zadnje pripadnikom teh dežel, sporočilo predsednika Boose- da so, velta, da ga iizroči cesarjn Hi- formalni rohitu, je ta bil zelo začuden, delki, ki so bili pod povelj-ker je poslanik zahiteval. da stvom premierja Toja, bili na «e »porožilo izroči cesarju ne- lovu za inozemce ozir. pripa-mndoma, čeprav je bila pozna dniki asdaj sovražnih držav, ka- Kako močno so bili vraščeni de zunanje politike Argentin-, še preden je bil izročen' militaristiČni fašist, kaže dej- ske vlade. alni ultimat, policijski od- *tvo, da si policija ni upala Policija pravi, da je dobila zapreti ali soditi duhovnika, nekaj odtisov prstov na pohi-ki je napadel in ranil barona štvu stanovanja, kjer je bil pi-Hiranuma, ki je bil najvidnej-' satelj napaden in ker so v«i ši nasprotnik zvesse Japonske z preibivalci dežele primorani da nočna ura. tere so trumoma vozili v že ta-Nemčijo. ti odltise prstov, če hočejo do- > v^Sf'■ ■ v: X sfc-. ^ -i ■ , ^ J ■ L, api:^ l Otroci v New Yorku odhajajo v zaklonišče, kjer bodo varni pred bombami, ki bo j mogoče nekega dne padale iz zraka. ___ *6 L A 8 N A B O D A- — Now Ta TUESDAY, AUGUST 4, 1942 fwanovljkn 18m -GLAS NARODA" (lena m psopud i OmtaMPnUliMkr BtavMtaPahUAtac Cw>if, (A Oorpormttaa). Itak Pl—tauut; J. Lopsba, Bee. — Piece of bulam of tM •apnaa eaa aaareeMe ok idot« orncen: ne w«ht m ____TORT, H. T. Binaeii 49 th Year "MM Menda" b Umi mmj (Ur except Betorrtaye, BaM mad HoUdeja. ■Mewlpilia Zeertr Advai flaanml m Iffiiwi Se celo leto velja UA n Ameriko ta Kanedo »S.—: m pol ee Cstrt lete iua " Be New Tork ee oelo leto Wl.= ; m pel ■e ta—1 m m eelo leto STj— ; ee pol lete »«J0. ete "•ta* Heroda" tabata Taakl dan lavrnuM aobot, nedelj ta prmanlkor. "«UI RAROOV Sli WS8T ISth BTBUT, NCW TOl tele»h—ai CHetaaa 1—1141 as, m -t. na svetu Posebni odbor na newyoreki •borzi je pred kratkim' izdal seznam, obsegajoč imena 12 najbogatejših ameriških družin, ki imajo v svojih rokah največje cšope delnic najvažnejših industrijskih podjetij Zdr. držav7 Skupna vsota v ta podjetja vloženega denarja znaša 2,545,000.000 dolarjev. - Teh 12 miliarciarjev nima Vloženega vsega svojega premoženja sa- mo v teh podjetjih, temveč stale največje sariodnišnice in imajo poleg tega še v svoji la-)kmaln nato tudi največje oro-sti velike količine zemlje, mno- žarne na svetu. Potomec tega "podjetnega Prancdza, sedanji Pierre-!D|upont ima naloženih v. .- V__" tov. if____"1, l NAŠE STALIŠČE , IX. trgovina s smodnikom skoro izključno v angleških rokah. Angleži sq na vsem svetu drago iprodajali in sp vsakemu, ki jim ni bil po volji, vsak čas lahko odrezali nadaljno pošiljanje siriodnika. Dupont je študiral kemijo in je dobil dovo^ Ijenje za majhen laboratorij, v katerem je začel izdelovati smodnik. Iz tega majhnega laboratorija so tekom časa na- go hiš in državnih vrednostnih ipapirjev. . : : I Na čelu dvanajstoriceteh bogatašev je Henry Ford z 62? milijoni dolarjev, vloženimi V delnice podjetij Ford TMotor Co. Henfv F^jiJd, ki še" je rodil leta 18GS na neki farmi, bi moral pravzaprav postati vrtnar. Ko je bil star 17 let, je pustil očetovo hišo in se je šel učit za mehanika. Čez nekaj je kazal odlično nadarjenost za rokodelstvo^' Ne da bi kdaj videl, kako popravljajo urarji ure. je popravil svojemu očetu žepno uro. Vse kolesje je rao-drl, Teč ur je sedel pri njem in se ga veselil; neznansko"inu je ugajalo enakomerno tiktakanje ure. prvi denar, ki si ■ga je sam prislužil, si je kupil srebrno žepno uro, ki jo se danes s ponoosm Kaže svojim ob- Kakor smo dejali, da smatramo vprašanje združitve vseh Slovencev v novi Jugoslaviji za jugoslovansko vpra šanje, tako smo kiejali tudi to, da je to vprašanje popol-jčasa se je odloČil, da se bo izu noma DOZORELO in ga ni traba prepuščati šele kakirčil še za urarja. Že kot otrok evoluciji - I Zakaj je dozorelo f Vsekako v prvi vrsti zafto. ker so za enkrat vse mogoče meje med državami raadrte. Če ne v resnici, pa v mislih bojujoelh se strank. Kadar jo vojaka, ise meje ne rešpektirajo, ampak razdirajo na vse plati. Ko bo vojnega plesa konec, se bdkto delale nove meje. Zdaj je čas, da Jugoslavija dvigne glas za svoje povojne meje! Čudno I Hitler in Mussolini in njuni podrepniki okoli Jugoslavije so ne samo brezvestno raradrli meje Jugoslavije, ki so jih pred. vsem svetom sami malo poprej sporazumno uredili, ampak so celo Zbrisali Jugoslavijo z zemljevida. Ta zločin naj bo dovoljen, da bi pa Jugoslavija povzdignila svoj glas pred vsem svetom za svoje bodoče meje, ki ji gredo pred vso človeško in božjo pravico— to naj bi pa ne bilo dovoljeno I!! PreU Človeško pravico! Ali ne izjavljajo združeni na rodi, na čelu vseh trije najvažnejši: Amerika, Anglija in Rusija, da se vrši sedanji boj za pravice vseii narodov, zlasti malih narodov? Dokler je to načelo v veljavi, je tulii čas, da se oglase narodi, ki se jim krivica godi-in se jim je godila. Ali je ros tako težko sestaviti močno spomenico glede krivice, ki je bila narejena Jugoslaviji že takrat, ko je Italija pograbila evoj delež, Nemčija svojega in Madžarska svojega—po prvi svetovni vojni f - Pravijo, da je Jugoslavija podpisala pogodbe in je s tem ustvarila prejuidici Seveda je podpisala, ker je podpisati morala, ker ni mogla v vojsko, ker je bila zapuščena old vsega sveta—kot je bila zapuščena dne 6. aprila 1941. Krivica je pa krivica, pa na.i bo stokrat podpisana—otoma pripravljali. Pri prvem pouku sem opazila, da so prišli naši otroci k slovenski uri z resnim namenom, To veliko pomeni, več kakor bi morda pomenilo veliko začetno število vpisanih, ki bi se potein polagoma zničilo v nič. To pot smo imeli več kot ducat učencev iii učenk, nekateri že vpisani pa se niso mogli vdeležiti, ker so zunaj na deželi na počitnicah. Jaz r^em imela okrog sebe najmlajše in pokazali so pri prvi vaji, da imajo bistre glavice. Takoj smo jpisali, sestavljali kratke stavke in izgovarjali ter naglaševali naše besede. katere smo istočasno takoj prestavljali v angleščino, da je bil pomen slednje besede docela razumljiv in jasen. Pri imenih slovenskih ozir. jugoslovanskih mest, krajev ali da 'Četrti mož na tem seznamu je Mellon, ki je obogatel kot politik in finančnik Ustanovitelj te rodbine je bil tajnik ^ tflrugi bogataš na tem zlatem blagajne Združenih^d ržav. Bil iui^rTadi , ____- ............... seznamu je Pierre Dtapont de je lastnik velike galerije sbk in llQgeildarnem n>ožn po imenu tnrov, smo takoj naglasili Nemours. Ko se je Amerika %d-1 posrečilo se mu je prinesti v,y^am de He^-tlar^ad .ki je bil j se to in to mesto, gora, reki prla Kvropi, so prišli njegovi: Aimeriko dela mnogih velikih predniki brez premoženja iz, in starih umetnikov. Nobene Francije v Ameriko. Konec 18.! večje prodaje umetnin ni bilo stoletja je namreč prišel njegov j pri prodajalnici Christie v Lon praded Pierre Samuel Dupont I €onu. ali pri Lepkeju v Ber-v Ameriko. Takrat je bila vsajlinn. kjer se ne bi javil kot ku ^lltlillMIlfil«^ Najboljši prijatelj v nesreči vam je: SLOVENSKA NARODN PODPORNA JEDN0TA BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50, in otroke do, 16. leta starosti. ČLANSTVO: 60,000 PBEM02EN JE: $ 10,000,000.00 B " 1 § 2a ožje infbrtriacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ - " ■' " ^ Glavni stan: 2657-59 5. Lawn dale Ave., Chicago, 111. ( reka ali več časa najibogatej&i mož nai kar že nahaja tu in tu v Slove- avetu in je živel od obresti., ki so se m« vsako leto kopičile v več sto milijonov. To bi bili najbogatejši možje na svetu. Povsem drugo je vprašanje, čeao ti ljudie tudi najsrečnejši. niji, Jugoslaviji ali v naših zasužnjenih predelih. Tako. vidite, bodemo otro Ne bilo bi prav, če ne bi povedala, da imajo naši šolarji že svojo blagajno—zadnjič sem menda zapisala, da jo bodejo kmalu imeli — in prvi. dar v to blagajno je prišel, ne iz Kew Torka, ampak iz Con-nectruouta. odkoder mi je primorska rojakinja Mrs. Prelum pisala, da se z idejo slovenske ure tako zelo strinja, da pošilja otrokom par dolarjev za "treat", mi pa smo zatem dobili Še par darov od A K. in od Mre. Peeel, in blagajna je bila ustanovljena. Kjer pa je blagajna, tam morajo pa že biti tndi odborniki in tako imamo tudi že svoj odbor, katerega tvorijo učenci in učenke same. Lepo. Edino kar je zdaj treba, je še več zanimanja od strani naše javnosti v New Torku, pa bo šlo. Tako lepe prilike, kot jo imamo baš 2)daj, ko imamo v svoji sredi zmožno slovensko ženo in učiteljico iz domovine, ne smemo pustiti mimo, posebno ne, ko pa je ga. Furlan tako pripravljena pomagati in sodelovati, da je niti vprašati ni bilo treba, naj pride zraven. —.Slovenski stariši, od vas je odvisno^ če bo ali ne bo ta započeta slovenska ura rodila prave u-spehe. Nacijski admiral pravi, da so in srčnost ameriških mornar NAGEL NAPREDEK SLOVENCA V ARMADI. Lansko leto v maju je bil poklican v vojaško službo Mr. Efeml Bode, sin poznanega našega rojaka Mr. Petra Bode iz Gardiner, N. Y. V tem času je dovršil oficirsko Solo, je napravil odličen izpit in je sedaj lieutenant. {Errtil je bil že več let učitelj i v New Palte, blizu doma svo-jiir staiišev, ki je njih ain «di-nec. Pri vsem tem, da je bil učitelj, je doma na farmi ob prostem času vedno pomagal in pridno delal in se ni bal aH pa celo sramoval da bi si uma-zal roke. Emil je sin, ki dela veselje in čast svojim starišem. Sedaj je prišel donrov za dvaj^|h tedna ua dopust, nato pa bo šel j1 < J v Californijo, kar si je sam [ Američani trdoživi Poročilo iz Siockholma podaja izjavo nemškega admirala Karla Doenifczd, poveljnika flote nemških podmornic, katera je bila dana poročevalcu lista Svenska Dagbladet in v kateri je rečeno, da 'opipriranje s podmornicami v ameriških vodah ni lahka stvar. Admiral je dejal, da so Američani uspeli v takojšnji gradnji obrambe proti podmornicam. Ta obramba in bojevitost jev vzbuja rešpekt ter povzroča nemškim podmornicam velike težave. - .- - - IŠČEM DEKLE v starosti ved kot 20 iet sa splošna hišna dela. Dober dom; plača po dogovoru. — Agnes Bukovec, 9702 North Blvd., Cleveland, Ohio. ' .... 8—4. 6, 10 ADVERTISE m — ~ 'GLAS NARODA" mu pri tem želimo vso srečo. JEBKI KOPSUVŠEB ta 1 Terezlnka Polki Na planincab—rmiček Sir. It SU ta DUQHESNE UNIVERSITY tamburica — »t. m 571 At trvr oesik ln ceae pIoK...«* obrnite m : JOHN MAR8ICH be. Htm York KUHARSKA KNJIGA: Recipes gf All \ Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo 5 2 bral, kajti na razpolago bo m!u . bili dani razni kraji v vzShod-'*1 nih državah, toda videti hoče nove kraje in si je zato izbral j V | Kalifornijo. " J V k (Prepričani smo, da bo Enril|)l(t še dalje tako napredoval ter, Ji ^»Knjiga je trdo vezana in ima 821 Strani*^ Recepti so napisani v angleškem jeziku.- nonekod pa so tndi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi Ta knjiga je nekaj posebnega sa one, ki se zanimajo za knhanje in se hočejo t njem čimbolj izvefbati in izpopolniti. pri ti KNJIGARNI SLOVENIC PUBLlSHlNČ Č(X 21* West I8th Street . Nit Tork, H. T. , mati, ka* tem brliag, š»um, ropot — in govorite. Vendar* seveda* na- iPoeamič in v majhnih skupi- le, dve leti se nisva videla. —(i>etuda4>a njem, tako žejno po-nah hodijo ljudje po peronu in Brž, brž pojdi va, da b«va ako*?žirala dneve, mesece, obe leti 11' no tihi,, mrki in sklonjeni. Ble- raj doma!" do jutro jim je stopilo ca obra- ttn besede se zaletavajo dm*-ze,da so medli in prepadeni. ga ob drugo in prehitevajo Oči so zaspane, poteze utreje- dnuga drugo. Tonetu je čudne in še noge ne vedo, kam. bi no? zaboli ga, da ni »jagos-e-za-in kako bi. V ozračju je sliv rcwenke, da ji ni tolika zanj, zasta megla, ki se spaja s saja-'da bi prišla pozdravit, zdaj, ko stim, motnim dimom v črnika- se je srečno vrnil po dveh le- vtis moči nemške armade in piosobno še nacijskib SIS čet, ki '.spi tvorile večiijio parade. Medtem, ko;so vojaiki kora- pobi li la©G ifeincev. Časnikarski poročevalci. ki ko bi to aapravila, kako bi tol£ da • Q ^ £ uredila?1 In maje z glavo in*________. - > _ ~ , ■__ maje jo podpre z rokami b«, m^u^ bo ln če kdo vc,^^ lieprcgie-hc«em, kaj hocemt Pa* ^ njih Elitni oddelki odnesli Nemci napredovali že 100 milj proti jugovzhodu in sedaj so poudarja no dejstvo; da se med Rusi pripravljeni na odločen k»rakajočimi! četami nahajajo , 'nova odlikovan,}a za junaštvo r nja ruski fronti. Pariški litftj pa so prinašali padena je, nemir je v njenib o- Pa ni ničesar hudega." -čeh in kretnjah. Nestrpna sc ozira proti »cmeri, odkoder b« prBSel vlak in pogleduje na uro in izprašuje po zairaidnh. Pa nenadoma, ko misli naj- jaz ne vem, jaz ne morem. Koi __ - . _ ■ . 4 , največ odlikovanj junaštva i lim pa msean mogla sporoijitii v - . taI.JLj ; ^ — ^ * JXl^.J ruske fronte. Povedali ni "Kaj?" 4 4 No, to — Mileno!'1 ! tega, ko aem. «e pa tako bala} r± vžl z nnct vrste junaštvo so oni Pa zaradi malenkosti je ni in ne smem k njejf O, čakaj. manj na to. prtropoče vlak in!čakaj. Milena! Kar zdajte koj -e ustavi a pilnim šumenjem in -vračanjem. 5Tati pogleda pozorneje, opazuje prLUeee: tam! Tn že pristopi, izteke roko in vzklikne: 4*Tone!" 44 Mati!** In mbjameta se ;n poljubita. Tonetu se za?tro cči. Ozre se si me preplašil. Ko je pa naro-•n vpraša: ,čila. da ne in ne! Pa veš, ne "Kje je Milena?" jskibi" 4*Ti-nden «i kai? Daj. daj Tctie zmaje z jrluvo in meni vse to — oddam postrež- ko nm je. ku — no. daj! Oh. ti revež.1 ,44Saj vendar je pisala še zad-revež moj, kako te je vzelo!*\n,;ič . . ." hiti mati in pokliče postrežka.i 44Seveda, seveda — ko ti pa "Pa Milena, mati, kje je?"( r«e«n. Tone! Ne, ne bodi tak"! '"Milena?" Mati se prisil.ie- **Saj res., mamica, kakšen pojdem tja '"Ne — Tone — za božjo voljo — ne!** hlastno govori mati in gu prime za roko. A ko vidi, kako «e zdrane Tone v silnem začudenju, brž zavzdihne, te nasmehne in pravi: *4Kajne, poglej vendai", kako kajne, saj bo še vse dobro f IPobslaži se nekoliko, skdbno si obriše oči in tiho odide v Tonetovo sobo. Po prstih se plazi do postelje in se zazre v; mirni, pokojni obraz Tonetovi in zapre oči in toliko, da se ne. se-ede tik postelje, ko se spomni na vse ono grozno, grozno. — Pa odide i»pet iz sobe, ^rre jm> opravkih, »krbno naroča služkinji, da ne sme buditi go-sjx)da in če jo pokliče, naj pove to njej, bo že ona skrbela zanj so forže pričeli hudi boji za posest Kavkaza. iodtpor ob široki reki Kuban, ki .prihaja iz visokili gora Kavkaza. Ob Ktibanu se bodo naj- papeža Oregorja predpisuje se pričenjajo leta z istim tedenskim dnevom- To bi se dogajalo že po vsakih sedmih letih, če bi ne bilo vmes pre^ stopnih let. Tako pa more poteči štirikrat po sedem let,, preden se isti tedenski dnevi primerijo na iste datume. A tudi tu imamo vsakih sto let izjtano, ki se ponavlja vsakih 400 let. Koledarska reforma ^»a)ii!iifiintHii!iiitit!t!!!fifniiffnfi§ Note 1 | .'.zrn f. t/ P I A N O -? HARMONIKO ali KLAVIR BREEZES OF SPRING TIME OF BLOSSOM (Cvetni ča») BLOVKNHKI FANTJE VSE BOM PRODALA SLOVENIAN DANCB VANI>A POLKA po jezeru KOLO OHIO VALLEY SYLVIA POLKA TAM NA VRTNI (»REDI MARIBOR WALTZ spa VAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ DEKLE NA VRTU OJ. MARINKA. PEGLJAJ ŽIDANA MAKELA (polka) VESELI BRATCI i inmurkn » namreč da morejo biti končna leta stoletij tako- zvana seku----jlarna leta samo tedaj prestop- OB NOVEM KOLEDARJU. jna ^ ^ dado deliti z 400. . . f Ker L 1900 ni bilo prestop-!^u.-tavljanje koledarjev »e ?e -e 7^to ^ ^etku dandanes m tako, prepi^ta ^^ stoletja ponovitev istih Bappt polka irfvar, kakor bi si kdo mislil, tedenskih dni na iste datume ^e na tujem barcica mladi kapetanb gremo na Štajersko stajeris nasimebne iu hitro l)e»ede: 44Milena. Tonef? Ab vel. pozdravlja te, pa . v .** " i" Pa?" 44No. — je naročila, da je nekairi slabotna, ni mogla tako zgoda j na kolodvor, in — in w oorošča. in — seveda te po-Wravli« —»in. če dane« še ne izgovarja soin. kajne! Vas nič ne vpra-•Bbih, za vas se nične zanimam; kakšen «du je to-kajl*' >-In ko sta doma, jima tečejo besede vse uglajene in dobre, čeprav ?e hipno pretrga vez ■materinih besed, čeprav se v trenutku stemni Tonetovo čelo. In ko odide Tone v svojo sobe in leže k počitku po toli- postavijali nad vso ostalo nem-šjjo armado, ki je na ruski fronti. j Iz iwutaeuih krogov v Lon-doitu je prižig mnenje, da je bil ta nacijski vojaški cirkus prirejen zato. da bi se z njim o-slrašilo francosko ljudstvo in posebno še zavezniki, ki mislijo na odprtje druge froule. Neki sarkastično raz})oložt*n častnik zvezmh armad je dejal, da bi bili morali zavezniki vid ret i v Francijo na .r«d i- Treba je največje natančnosti in zato iii edveč, če govorijo o koledarski znanosti kalendario grafi j i. Vsak koledar vsebuje vsakovi-stne nenavadnosti, ki jih človek na prvi pogled ne opazi. . Marsikdo aa primer ne ve, da sta p rvi in zadnji dan v letu, če ne izvzame«K> prestopnega leta —- tedenska dneva istega imena. One 30. decembra poteče namige 364 dni ali točno tednov, zato mora biti "JI. docentfbe-r i^ti tedenski dan kakor 1. jonuar. Tudi 1. febru 35 centov komad 3 za $!. MOJA DKKLE JE ftB MLADA Po 2Sr komad: preložila za 32 let. Ker bo leto 2000 prestopno leto se. ta stvar v 21 stoletju ne bo niogla zgoditi. Koledar 1. 1941 bo uporaben spet leta 1969, če ga boste .hoteli wftlej - dhranki: To se pa vse eno nej „___... . , ... .» . N tropu* pri bo izplačalo, kajti premicnH _•< - i • '(LVKiARM prazmki, ki se ravnajo po pr-{SI OVKNIr PrBrfSniNri ^ vem pomladnem scrpu. se seveda ne dado uvrstiti Viodo 28 let v to pe- si« W>*t I8tb St.. New Vari. TnitiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiHiiiiiiinurilii In «pet prialiiakuje pri To-' ter je imel HitW ta dnu vse ar iu j a&ve.iriber so v navad ne t o vi sobi. svoje soMate v pariški iMira^li.^ji, [gji, dne\i tedna. "V Večer je ae, ko ©e piebud: Tone. in mati brž odbiti k njemu. Ves dan jc ostala doma. ves dan jc pazila, če bi klical Tone. In zdaj je vsa v ognju,i a(ttve*la mi ni postala — v primaša uau zahtevane stvari j ismBl Pa zakaj me in jih oduuša iamu aire« ka- ne p ^dte k ^j* K«j vam je T pre-4opnib k-1 Hi za februar in iimarec to ne velja. . vse tut * Nekaj mi skrivate! V navadnih letih «o med •Matij Če je Milena — Ah. ne jI. februarjem i a 1. marcem 4 polni tedni in e ndan, med 1. •marcem- in 1. novembrom pate bi prišel k niej —- jutri bo pa 'kem trudu in naporu, se sesede — no. in sploh. Tone. ne skrbi zaradi tesra. saj ve«, ženske smo boli slaljotne, nikar nič za tf> — saj bo se vse dobro. — Pa kni srovorim. tako vesela sem mati na zofo. stremi predle in še peče: "Kako bi zdaj to, kako bi zdaj to? Pa ko sem ga tako željno pričakovala, vse dni hre- VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg lutilora )e riitidso 4o kdaj laute plačano naročnino. Prva ■torUlw iwwaani num. druga, du U tretja, pa lain. Da babl prllua alte nepotrebnega dela In MraikoT, V>a prodmo, da rtnflnte naroCnl-qo pra*očaano Qpravoatl. Pofiljtte naročnino na ra racat up &U Jo p« plaeajtg na#e»Q eaptopj^c ^v^fcua.to^n aflt pa kaierami Hp»e1 •artopnHior, fcnjtb Imena ar> tlaknan a McIImI trknul. ker an Wpravl-^ni oMatanti twa dmpe wlbiaa k]tr )• kaj Ml ro|aker ggaa-IJenlb ZaatopoLk bo Van laročtl potrdilo m olatano naročnino r ALIFOUN1A: COLORADO: Pneblo. Peter Culig. B aiaenbnrg. M. 4. I INDIANA;-Indtn&apoile: ink ZnganW- ILLINOIS: CblcagD. J. Ulcer«, h Bera« PnMna (CMfcage, tm IUinola« J..Ilet. Jennie Uambleb La 9alie. 1. Spellcb Mascoutah, Martin Dolcic Worth Chicago U T^ankegao. WarW MAHI LAMO: Kttaalller. fr. Vedeotraa U1CHK3AN: Detroit. L. uinnfvota: Chlai^im. J. Laka nick Rtj, Joe. J. Peebel ..Gilbert, Loola Veeael Hlbbteg. Jobs Porta " MONTANA: Boudnp, M. M. Panlaa N^BASKA: Omaha P Brodarfet ^ VHW XOHK : Brooklyn. Antbeny 0eag Ckmnnda. Karl fllialihi -little Valla. Fm* Mgila OHIO: Olereiand, Anton Bobek llagec. Jacob BeeulA. Jek* Biaynla Otrard, Anton Naguda Lorain, Lonia Balant. John KoaaJa Toongateim. Antoa CMpM OBBQON: Oregon VHj. J. CJoftiar PBNN8ILV ANLa: Beaaemer, John Jftakar Conemangb. J. DMaaaraa Corerdale In-okolica. Joe. Paternel Export, Lenia Supanfl* VnrreO. Jerry Ointl rnrMt City. Mail) Baaia , Vrt Btodnibar nrwoibari, r'renfe Novak -Romer L'tty. Vr. Ferenchak Imperial, Vence Palcicb Johnetovrg, M tot. Tankeo Vrank Bailee* I Midway. Jw Umi Ptttakargk tn okoUca. Pblllp Vreta* Steel t on. A. Hren Turtle Creek. **. Weet Nee* ton, Jt WISCONSIN. Milwaukee. Weet Allla, Vr. Skak Sbeborgaa, «rr OMLNO:" kor otroku. * u i <4Tone, za božjo voljo, počakaj; slušaj!" LA' Tone se ji izti^a iz rok in odhiti. --fifati pade na zofo .. -Bi kafoonv osmju ji je glava, teto drgeče. Pa nenadoma se burno odpro vrata in Tone zavpije s bripavim glasom: ""'Mati -— je we?" Tn pri-mecioCT rame-in jo strehe. ^"Ponc — usmili se! Xisem tri ■povedala* ker sem se l>ala. da iSboli^ da omrješ, d« se ne vrneš nikdar vee . . ^Bifsesn tain: dekla je skoraj omedlela, ko sem jo vprašal po Mileni. In je povedala. Če še ne vem. da -»- da je ^filena — mati-je res?'* Mati se ga oklene z vso močjo. a Tone jo odrine in reče: f"Govcrite. mati. ali je res ]*filena , . u. . . umrla; ree." Kakor dSi se materi ijzvi jeta besedi — Tone je ve« bled m se stresa hip 7>a hipom. '»Silna igre«® mu polni jdavo: nenadoma zamiti, da je sam, 6Tsfo' sarrt na vsej zemlji: da 37 tednov in en dan. Reeen ▼ Tre«topnib letib sta isti teden- 2A GOSPODINJE. jBa rva ne bo nič trpela in vsa Z oljnato barvo prepleskanej Ulnaz;,nina bo iU'mazane rogoznice so spet V topli vodi raz- predmetc očistiš tako, da olu-J kmalu čiste, taja* pe>t soli, pomočil vanjo kHačo in -krtačiš rogoznico. piš nekaj debelih krompirjev, jih op TO KNOW ABOUT AMY-THl**Gv*OU WANT TO C«OW(. 10,000 artWaa fwraiih mry ^tall af ^BfiTBBlhB ^flbtVt pfoMHlflQl pjlRt* - i ■ ,1------ril« talL rf» itsnjrn inciifvv Mil- wmMi af 4— Wihd Ovrdte ■ m«, Naw Hmmmr ArrwHgmmmmttl At ^atakif- ^aporad tor aH U. % «B> A^iiin^ati.. tJHad hjjfcn!. D! Sfyipow« i>s.A. Pr(rii#d by QirdM* ■ Nt ■ -irtaa. t*a WM^Wfh. ^wirsr'f gonlwi alitor ealWAb "Hm •fl " Or dor > will avar NIW OAKOEN ENCYClOrCDIA, b» K. L D. tnaair, ISA, m, $1.9« aiwdfptsyiH 0SsadC.OJL --mswm kazalo t» pove takoj, kar Mita. Prirejeno za vsako ponebje v Združenih državah, za vsako zemljo in vsaka sezono. Ta knjigo Je uredil E. L. D SEYMOUR. B. S. A« poznana oseba v vrtnarstvu, U ga cenijo vrtnarski izvedenci. Odgovori na vsako vprašanje o vrtu PO^Jint fcA KNJIGO šE DANES, KER JE ZALOGA OMEJENA! — NAROČITE LAHKO PRI: KnjigarnifSlovenlc PublishingC o. 216 Waat 18th Stract New York, N. Y. 0148534853235348485348534853482353234823532353234848904853532353532323538902025348532348233223532353 *OLII NARODA" - New In« TUESDAY, AUGUST 4, 1942 TRUE RODOVI Dogodki iz nekdanjih dni. — Spisal: ENGELBERT GANGL "likjte. ggo^podje sodniki," tie je oglasil državni pravdni k. -v kako hladnostjo, dejal bi, s kakim veseljem priznava, da je pod njegovo kruto roko izd'ihnilo človeško življenje. Tako pr iznanje je dokaz popolne anoralne popačenosti. To nam -luži obenem tudi v dokaa, da je storil obtoženec svoj zlo-i in vedoma in namenoma. Ni se odpravil proti Kolpi samo zategadelj, da bi videl, kako je odnesla most, ampak šel je, tla ubije oskrbnika." Moč narave v zračnih višavah (Natura magistra art i um! Ta dialec. Njegova krila so bila latinski izrek drisi, če pravimo, da se učimo vsega od narave in da (posnemamo samo njo. Že od pradavnih časov si fje človek pulzadeval dvijgniti s*? liki .ptica v zračne višave in rad bi jo bil posnemal. Samo predstavniki dveh plemen so dobili od narave dar letanja: vretenčarji in členarji močno iasbočena. tako da se je veter lahko spodaj dobro upiral vanje. . (Vidimo torej, da so ptico-kuSčarji raizvili mnoge lastnosti, ki so jih prevzele pozneje tudi (ptice. - Imeli so votle kosti, napolnjene z zrakom in rože vi nas t kl jun, toda eno jim je manjkalo: toplo pokrivalo, da .... , . , . . „,, i i i_.ii j ^ letati tudi prvi vretenčar. Le-»Ah je vedel, da f T f^1 H^l W W ta golob, leta nekako bi »,v,le Saj je lahko zvedel od jene k g vedno lužila tam, kdaj prihaia < skrbnik domov, je odgovoril ^ » . . ' ' ^ ■ V naravi je mnogo potov, vo- in to je bilo v pradavnih časih (bi nj hova telesna toplota pre-kakih 300 milijonov let, pred več ne izparevala. Dokler je bi-prvim uspešnim poskusern člo ,10 na zemlji tropično podnebje veka. ko so se na?, vi le prve kri-fniao čutHi fega nedostatka. late -žuželke. In pred kakimi Hujše je bilo, ko se je jelo pod-200 milijoni let se je naučil nebje na vsej neverni polnti oihlajati. Te klimaticne izpre-m-enribe so pogubno vplivale na državni pravdnik. . "Ko bi žena vedela gotovo, kdaj prihaja, bi ne čakala njegovega udarca," se je zopet oglasil zagovornik, "torej je pi uhajal na dom neredno." "Redno ali neredno," je povzel državni pravdnik, "to je enako! Gotovo je, da j" prišel obtoženec tja in ga je ubil.'(predstavniki Nekje sem Čital pesnika, ki pravi: Eno človeško življenje.vretenčarjev. kako-je to mnogo — in eno človeško življenje je radihnilo doeih k enemtu cilju. Temiu Najenostavnejšemu način, premagati nevarnosti prostega .padanja, so se naučili raznih- skupen spoznali so, da je najkrajiša i>ot, rešiti se z be- }K»d njegovo roko. Kaj bi bilo, če bi pustili take ljudi nekaznovane? Tenvu bi -e uprio že dostojanstvo človeštva same-Ah. zakaj življenje posameznikovo ni last skupnosti. Po nau-kili naie vere ni življenje n ti last posaaneznikova, ampak jej^nazna ,to so morale bhi sloke last božja, končno tudi last neizprosnega zakona, ki pozna in lahke živali. Kmalu so spo--airtno obsodbo. Visoki fodni dvor, aH vaan ni znana zapoved: Ne ub'jaj! A obtoženec priznava sam. z občudovanja Vledno hladnostjo, da je ubil človeka. Tako je bil storjen prestopek proti kazenskemu zakonu, in to dejanje kliče po «»-veti, po maščevalni roki pravice. Najbrže pa je imel ob-'.iwiipc tše dntg namen. Splošno je bilo znano, da je imel! oskrbnik ali se ni nekaj imetja, hotel obtoženec golil z visokega drevesa, enostavno skočiti dol. Težka, o-korna tele>a tega niso bila ile biti si spoznali pri svojih poskusih, ki so jih tvegali, v smrtnem strahu, da je koristno iztegniti vse štiri okon<>iite in rep in nuditi tako zrak-u večji odpor. . Tega so se naučile med sesal vse kuščarje. Ena skupina za je izumrla in tako so j izumrli tudi ti sijajni jadralci. Ta nedostatek pa ni škodoval prvini pticam, ki so pre vzele vlago vladanja nad zrakom. Prve ptice so znale na eni strani v polni meri izkoris titi svoja krila, na drugi pa neslutene zaloge energije, skrite v njihovi topli krvi. Perje jih je varovalo mraza. Razen tega *o ptice ohranile zadnje o-končine prot-al obtožencev zagovornik. ^'Gospodje porotniki 1' je začel. "Culi *»te gospoda državnega piavdnika. Ali »n mora govoriti tako, to je njegova služba. Srce dostikrat noet vedeti ničesar o tem, kaj govore usta. obtoženec priznava sam, da je ubil oskrbnika. To je svojevoljno priznal takoj, ko je zvedel, kaj je storil in koga sumijo dejanja. Ta korak je znak poštenega značaja, in mož je vreden našega sočutja. In da ni nameraval obtoženec oskrbnika ubiti, najn dokazuje dejstvo, da je šel takoj po izvršenem dejanju >pat brez najmanjše slutnje, da bi b:l s svojim udar--(«l koiv'al življenje. f/prožena puška, ki >o jo dobili na tleh, nam |>a tudi p-a vi, e je apt ož i strel po tleh in ne v jijegove p rsi. In kdo izmed nas bi se ne branil, ako bi kdo namerjal na nas morilno cev? Tak je položaj s pravnega -tališča. Vsekakor je tak, da govori za obtoženca ugodno m da izginjajo ob teh dejstvih vse strogosti kazenskega zakona. Se ixgodn^jše.1 mora glasiti obsodba zanj, ako pre-Hiotrimo položaj s človeškega >tali3ča. Gospod državni pravdnik je poudarjal iprej sam ni prebivalci visokih dreves. ^ ^viirale v zračne višave. Drugi akrobati med sesalci so Teea letalci brez perja ne mo-nekateri vrečarji iz rodu vrečo-J rr.j0 dos«vči veverice, a naj^jši akrobat) Z ustim<> zdaj te ptice je sesalec letuska. Ktroki jn Q^jgjmo se nekoliko ptičji let kakor ga nam »pokaže, recimo krožni gubi med okončinami in repam ima tudi posebne mi- golob. Poedine lete lahko fo- šice, ki pričajo najbrže o tem, t rfsko Qaamemo 7Jiasa da ni povsem pasiven skakac, frekvenoa feta samo osem udar teirtvec da si med padcem tudi ^ g krin v gelrandi. & pro_ nekoliko pomaga Ta skaka«.llčajemo let rajmih ti_ skoči od starta tudi <0 m daleč. cajh ^^ do anja da ____tem pridejo na vrsto le-; . , ^ ... . ' Tako j. najbrte tudi v našem prim.ru. ^ R^'je. iuftrfe ribe. Ml 4. ^jStl VeSSi :po «aku s ---------" "K'' " »kaj neverjetno je jendar r«,^ ve;1 ee ^ da z, ve na sveh,.tudi leteee n- . dr«-fnl poletu, po- (be p^nnmn .jtosto koiribiniranejnz veslal- vrst tak.h r b. Ne smnno , . k,.rtniatIli. najve?ji nmet. pa rru-hU. da fre Za mahanje v kra]jeflvu s0 NOVA IZDAJA' Dobri Atlas je nujno potreben • • .rn ravno v HAMMONDOVEM NOVEM Svetovnem Atlasu MO- ali celo kroženje, kakor ga vidimo pri pticah. Riba se pod vodo zažene in naenkrat izpre-meni srn^r za stopinj na-»\T5gor. Po zakonu vztrajnosti se požene nad vodno gladino Dvigne se visoko vl vode, zlasti če piha močan nasprotni veter. Poznamo pa še tretji tip letečih kuščarjev. To je tako kako mnogo je eno človešker, rhamfpihororvnchus. Ta lovine življenja j letalec se je odlikoval v. dolg'm tudi življenje t Ali ni izvrševal nad tem življenjem Jnnti ^pom, zaključenim s kožnim življenje. Ali ni obtožmčevo in njegove rodovlne življenja| ie? Ali ni izv skrbnik dolg. ga wboj^tva: Prv č je i-ztiral iz domače|teličkom, njegovim krmilom. liiše, drugi«"- ira je uklenil v težko delo, tretjič ga je pretepal /. bičemo. četrtič je onečašeal njegovo ženo in ravnal ž njo kakor s sužnjo, pet ič mu ie pritrgaval zaslužek, oziroma mu ga sploh ni izplačeval. Kakšne narave bi moral biti (človek, da bi mu — dovolite mi izraz — tako pasje življenje ne raaburilo k« vi in da bi «e ne želel maščevati nad okrutnežem in izkoriščevalcem!? Še jagnje bi se izpremenilo v volka! Zatorej mora obtoženčeva potrpežljivost zbujati 11 awe olxnidovanje! '> >e kaj zgodi slučajno, ne moremo in ne smemo trditi da se je zgodilo namenoma Slučaj ni namen in obratno. Obtoženec je slučajno prišel tisti dan na pristavo. Vzrok je bila radovednost. In kmetPki človek sme biti ravno tako dvi obhodno potrebna tekem vojne In po vojni. Vkljaerai so nanulednji zemljevidi: — svet, Evropa (dane*), osrednja Evropa (ob Izbruhu vojne). An?le6ko ototje. Francija, Nem-tija. Italija, A vira, Holandska. Belgija. Švedska. Norveška. Daqska. Unija sovjetskih sofja-liatlfoih republik. Bolgarska, Romanska, Jugo-»tarija. Grška. Albanija. Azija, TurMJa. Sirija, t^banon. Arabija. Vzhodno Indijsko ototje in Malajski polotok. Indija. Burma, Kitajska, pon«ka. Pwiflk Jtifns Amerika (severni del). Jnina Amerika (jofnl del). Afrika. Severna Amerika, Kanada Združene dri*ve, Mehika, O-ftrednja Amerika in Za pa dna Indija. Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja Ta atlas, ki sam sebe popravlja, Ima namen refiiti marsikatera nasprotujoča si vpraAaaJa, ki nastanejo v raznih razgovorih. Strani «0 skladišče svetovnega znanja in podajajo *aa- aežnost zemlje, prvine sončnega sestava, pokrajine in globočlno oceanov in j*zer, dolgost najdaljših rek In prekopov, j>ovrSino poglavitnih otokov In vl«nko*t svetovnih gora. Tn so odgo-»ori nn mn.«a današnja vprnSanjs. SEDAJ 40 centov PO POSTI V URADU — 35 CENTOV rnatmbfrigsi • iibimii mi iimwiiii'imhiii «hh i mmeeeikae 48 VELIKIH STRANI Naročite pri: Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STBEET NEW YORK, H. T. voden, kakor }>iti radoveden gosposki človek. In kakor so hodili ti gledat m" nek pri redne katastrofe, tako ga je f^mel videti tndi o»btoženec. A tu mu je usoda postavila pred oči njega,, ki je njem« i 11 svojcem pavtzrooal toliko 'bridkosti. Vi-di'1 je rano na ženini rami, spom(nil se je mnogih udarcev, spom nil ukradeno g« zaslitžka — in tedaj iga je obšel srd do človeka. ki j** ravnal /. njim in ženo hujše ne>go z živino. Zbndil se .je v njem užaljeni ponos "*loveka. Potem se je »godilo, kar je bilo neizogibno in kar je bila naravna poslediea prejšnjih raz mer. Visoki sof»del in si z -roko obrisal čelo. K njemu se je obrnil Marko,, hvaležno so ga pogledale njegove oči. S srcem mu je f^voril: Da, samo to je gola resnica! Hvala, hvala, dobrotnik!" INVESTIRAJTE V AMERIKO (Nadaljevanje prihodnjič.) KUPUJTE UNITED STATES WAR SAVINGS BONDS in STAMPS ku. Kar poglejmo morskega galeba. Ta se dvigne najprej visoko v zrak, potem pa neha mahati s krili in se prepusti <"e rpihlja rahli vetriČ vetra sploh ni, se spušča ga teb poševno navzdol v lepih lokih. Oe p:ha m^neiši nasprotni veter, ostane večkrat na enem mestu v zraku, obrnjen z -glavo proti vetru. Gotovo že ste vsi videli, V'iko obvisi v zraku postovka ali jastreb, kadar zaipift; p^led v zemljo, da najde svoj plen. •Samo ena vrsta sesalcev se je razvila tako, da se lahko lastno silo dvigne v zrak. To «0 netopirji. Toda ti lete jo cisto drugače, kakor ptioe, s pomočjo -široke gole mrene med trupom ter sprednjimi in •zadnjimi okončinami in posebno močno podaljšanimi prsti prednjih okončin. Mrena je zanimiva ud: zato. ker je gosto preprežena z žive" in služi netopirju kot zelo občutljiv ti palni organ, s kateri ta Čuti v zrafcu leteče žuželke in ki mu pomaga ogibati ss trdih teles. Netopirji letajo primeroma o-korno, gtigajoS se in frfotajoč vajo! — Takoj eo pričeli "poka- s krili, kakor veliki dnevni metulji. Po svojem izv.ru so dokaj stara skupina Toda že dobrih 150 let pred odkritjem iprvih letečih kuščar jev, je spravila narava na svet druga popolna lel?-'b bitja — žuželke. Njihove ostanke nahajamo v zemeljskih plasteh iz najstarejših dob. V pradav nih časih so letale po zraku or jaške žuželke, katv-rih Urila *o merili do 75 cm. Te žuželke so imele še eno posebnost, namreč en manj razvit par kril, fetrleč ia predprsja. Te žuželke niso znale zložiti kri). Tuji kadar so mirovale s-j imele krila razprostrta. . Pot, po kateri je narava obvladala zrak, se bistveno razlikuje od poti, ipo katerih se je to posrečilo človeku. ("Uov-ek uporaiblja delo motorjev, nara-*va pa delo ini^tc. Vsak poskus človeka, ponesmati let ptici ali žuželk, se mora izjaloviti, kajti krila bi bila mnogo prevelika. Ma ihfn niodel je izumitelja zadovoljil v pravi velikosti ga pa •ni (bilo mogoče uporabiti. In Vendar se ravnat« tako človek kakor žival po istih naravnih zakonilh. človek se je dvignil 'celo vi<5e, kakor se je mogla dvigniti ptica in dosegel je tudi daTjš; let ibrez prestanka. Navzlic temin pa je ostal še daleč >za naravo, kar se tiče leta samega in njegove hitrosti. ti streli in po ulici je nastal splošen pretep. Ena o^eba je bila ubita, 9 jih je bilo težko poškodovanih. Po streljanju in krvavem pretepu je ležal na tleh en mrtev civilist, težko ranjeni pa so bili dva francoska policista, en nemški vojaki in šest francoskih civilistov. Molitveniki T krasni vezavi importirane iz starega kraja.. NEMIRI V PARIZU Na veliki ulici Avenue d' Orleans v Parizu je neka žena stopila na mizo in zaklicala : ^-r Uprite se—Amerikanci zahte- Slovenski molitveniki: KVIŠKU SRCE — (64. 356) x 3% in Cev — 1>*J4 strani t belem celolida Cena 75 centov KVIŠKU SRCE—stv. 4X5 2K s 3% tofer — 224 Strani Gena 75 eentov RAJSKI GLASOVI — (M. 498) x 4 1 nčev — 253 atntal vateTti 8T. Krliev Pet Cena S 1.54 RAJSKI GLASOVI—St. 415) x 4 inGer — 255 strani rateril St. KrUev Pa« Cena tui NEBESA NAS DOM — («. 415) 2% x 4% Infer — 884 infer Cena 75« SKRBI ZA DUŠO (it. 488) 8 x 4% Infer—512 strani Cena »1.75 NEBESA NAS DOM—(St. 415) •J34 x 4Va Infer—384 strani Cena 75e t Ker se aam je posrefilo dobiti ee molit veti lite po telo nizki cent, Jih tndi moremo prodajati po «ort o-xnafenl ceni. Zaloga pa nI posebno relika. zato Jlb naroČite čimprej, da Vam bomo mofU i njimi po-strefl. Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) KEY OF HEAVEN Ono reaano .............jt M » nanj« rcaano ......... ,71 CATHOLIC POCKET MANUAL ▼ fino usnje rezano......L—- Slovenic Publishing U Company 216 WEST 18tb STBEET NEW YORK, N. Y. i M !iiiAia.-iaaBi