*t. 21 Ishaja trikrat na teden, in sicer ? torefc, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejcmana ali v Gorici na dom pošrljana: vse leto . '."' 15 K Posamične številke stanejo 10 vin. V Gorici se prodaja »Soča* v vseh tobakarnah. „S0ČA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu „KaŽipOt po Gdriškem in Gradiščaiakeai" in dvakrat v letu »Vozni red železnic, parnikov ia poHnih z?ez\ Na naročila brez dcpoalane naročnine se ne oziramo. V Gorici, v torek dne 21. februvarija 1911, «'«.4>.-j'ji(* m««^. >Vee za narod, svobodo in napredek!« Dr. K- Lavrič. Tečaj XLI ';'J ." Urednlitvo ¦:,-<'i-^',<-\ »Hanajav Gosposki ulici šfc^ Gorici v L nadfetr. na dtIDO. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici Št. 7 v I. nadstr. na leto v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. i .. ¦¦'¦¦-Oglasi in poslanice se računijo; po Petit-vrstah* če tiskano X?krat 6 vin., 2-krat 14 vin., >krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost . '...-;., Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Taltki it. «3. »Gor. Tiskarna'* A. Gabrščck (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Deželno umobolnico je otvoril deželni odbor. Vse, kar se je vršilo pri otvoritvi od strani deželnega odbora, je bilo poprej "določeno in na vse so se pripravili. Vedeli so torej, da bo govoru otvoritveni govor deželni glavar dr. Paier. Dr. Pajer govori v deželnem zboru samo laški, edinole pri, otvoritvah in zaključkih prečita tudi kak slovenski stavek. Tako se ravna tudi ob vseh prilikah, združenih z deželnim odborom. Torej je bilo jasno, da se bo držal svoje navade tudi pri otvoritvi deželne umobolnice. Podglavar dr. Gregorčič ter deželna odbornika Berbuč in dr. Stepančič so vedeli, da bo govoril dr, Paier le laško, ter da bo takisto vmes, kakor zna on, ukrpal par slovenskih stavkov. Pajer dela tako, odkar je na krmilu, torej je bilo očitno, da tudi to pot ne napravi izjeme. Zato pa je bila dolžnost podglavarja in obeh slovenskih deželnih odbornikov, zagotoviti pri otvoritvi tako pomembnega deželnega zavoda našen u jeziku ravnopravno mesto. Povdarjamo, da je bila to njihova dolžnost, prav zategadel. ker poznajo Pajerjeve navade hi'šege. Tu ne more biti nobenega izgovora- saj že ve glavar, kaj je dolžan storiti, oni pa niso mogli vedeti, da ne' bo vedel, kaj je dolžan storiti. Takšni izgovori, s kakoršnimi klerikalci radi prihajajo, bi bili pre-otročji! Dolžni so "bili zagotoviti našemu jeziku ravnopravno mesto, ker so dobro vedeli, da govornik Pajer sam od sebe mu ne da takega mesta, že sploh ne, in ker so morali poleg principijelnega stališča ravnopravnosti upoštevati, še to, da so bili povabljeni k otvoritvi različni visoki gospodje: generali in drugi dosto-, janstveniki. Pred njimi naj bi Pajer preziral slovenščino, jezik večine goriške dežele — to se mora preprečiti! Sveta dolžnost vseh treh je bila: to preprečiti. Ali še mar jim ni bilo tako preprečenje, marveč pokimali so, da naj le napravi Pajer, kar in kakor hoče. In zgodil se je velik Škandal. Dr. Paj^r je govsoriL jedno celo uro je govoril samo laško, vmes pa je vkrpal ta-le dva slovenska stavka: »Veseli me, da ste se tudi VI zbrali k današnji slavnosti. Kar smo napravili, srno napravili po najboljši vesti In upamo, da prinese to delo deželi zaželjeni uspeh.« To je vse. kar je spregovoril deželni glavar no slovensko. In še to je čital. škandal, da mu ga ni kmalu para! In kaj pravi na vse to »Gorica«? V.poročilu o otvoritvi umobolnice pravi v oklepaju: »Prav ni bilo, in je tudi po pravici naše župane, ki so bili vabljeni k slovesni otvoritvi hudo užalilo dejstvo, da je deželni glavar izustil le par slovenskih stavkov. Večina naših županov, ni namreč njegovega dolgega italijanskega govora razumela. Ako ni deželni glavar hotel ali pa tudi mogel drsati daljšega govora, potem naj bi se bil obrnil do enega naših slovenskih deželnih odbornikov, ki bi bil gotovo rad prevzel to nalogo. Saj je bila večina navzočih županov slovenska in tudi naša dežela je po večini slovenska. Prav zaradi tegr.bi bila ravno-pravnost pri takih prilikah na mestu.« Grd hinavec in slepar javnosti je oni, ki je zapisal v »Gorici« budalosti: da če ni i votel glavar ali pa če ni mogel »drž.- daljšega slovenskega govora* potem naj bi se obrnil glavar do enega slovenskih odbornikov ... Kaka neumnost! Petdeset let se že bori Pajer proti slovenščini v deželni hiši — najuspešneje v dobi zveze z Gregorčičem! — vsi ga poznamo kot sovražnika in sicer strupenega sovražnika slovenščine, po 50 letih njegovega boja proti slovenščini pa pride y slovenščini pisan list, ki meni ... za tudi, ki ne smejo ali pa ne znajo misliti s svojo glavo... da če ni hotel ali -mo-gel govoriti slovensko, pa naj bi bil storil to in to! Kdor piše take oslarije, kdor hoče na tak način imeti itaše ljudstvo za norca, ta je norec, ki tiče prvi v norišnico. Dolžnost imenovanih treh poslancev S. L. S. je bila: obrniti se do glavarja ter se dogovoriti z njim glede* slovenskega govora. Taka je bila njihova dolžnost, ko vendar poznajo Pajcrja. Berbuč in Stepančič sta zn-tiia velika strahopetcu, katerima se kolena šibijo pred Pajerjem + kakor je o neki priliki pokazal nek: laški politik — toda bolj korajžen gospod je vitez z Vršnega. Kako junaško zna hruliti neljube mu osebe - - zakaj ni iiahrulil tudi Pajcrja, saj je vendar dobro Vedel, kaj stori ob otvoritvi, kako bo stari lisjak zopet enkrat nesramno preziral slovenščino ter nečuveno žalil slovensko večino dežele? E, z .Vaj? Viteza sta združena: laški in slovenski. Zveza je tu vmes in plod te proklete zveze je bilo preziranje slovenščine ob otvoritvi umobolnice! Razžaljeni so bili navzoči slovenski župani, poniževani, zaničevani so bili in ž njimi naše slovensko ljudstvo. In glavni krivec še ni Pajer, ampak večkrat že navedeni slovenski trifolium. Ti bi bili morali preprečiti škandal — toda preprečili ga, niso. ker-so nesposobni za to jn ker je tudi tu zveza, ki zabranjuje tako jpreprečenje, ker v smislu zveze ima Pa-Ser prosto roko v takih rečeh ... | ... Ker so brli navzoči župani nevoljni in |ker ie prišlo junakom okoli »Gorice« do jušes, kako sodi slovenska javnost o škandalu, da je bila slovenščina pri otvoritvi umobolnice potisnjena v kot, so se opogumili in v »Gorici« so napisali, da ni prav, kar je storil Pajer. Slava vrlim bo-riteljem za pravice slovenskega jezika! V deželnem odboru molčati, pri otvoritvenem laškem govoru v tla gledati, potem pa v »»Gorici« malce zaropotati -r to je pravo delo za naše pravice, tako se borijo za veljavo slovenskega jezika naši vrli poslanci S. L. S. Slava na vekomaj! Če bi ne bilo ogorčenja, bi hiti tistih par besed ne bili zapisali v »Gorici«, ampak še utajili bi bili, kar se je zgodilo in nafarbali javnost, da je bilo vse lepo v redu, vse ravnopravno — »Soča« pa laže. To. kar so zakrivili vrli poslanci S. L. S. pri otvoritvi umobolnice, to je narodni Škandal. Sramota nad nje! Ti ljudje zaslužijo, da Se jih na osle. naveže ter žene po deželi in razlaga ljudstvu, kako se borijo za njegove pravice in za veljavo našega slovenskega jezika. Ni čuda potem, če imamo take zastopnike na takih mestih, da nikjer nič ne veljamo ...... laž in obrekovanje so vaša sredstva. (Iz Sv. Križa.) I. Tako je zabrusila »Gorica« v obraz novostrujarskim mazačeitt tam po letu, ko so bili v nesramnih napadih na učitelj-stvo nekako previsoko pomerili ter nehote ali hote zadeli po strani tudi patrone pri oni stranki, katere glasilo je omenjeni list. Z lažniki in obrekovalci je pitala po vsej pravici one besne prismode, ki se bojujejo z lažjo in obrekovanjem ona »Gorica«, ki je sama zašla na ono pot besnih prisinod, katerim je odprla tudi Svoje predale, da se bojujejo z lažjo in obrekovanjem proti učitelju, katerega je ljudski glas — božji glas — hotel počastiti pri miuolih naših občinskih volitvah. Z veliko večino je bilo izvoljenih 20 starejšin napredne stranke v lil, in II. razredu, a le za par glasov ni dosegla ta Stranka tudi v I. razredu zmage. Tak rezultat je zdramil besne prismode, da z lažjo in obrekovanjem dajejo duška svojim čutilom. Nismo imeli namena odgovarjati pri-siuodarijam, ker se pošten človek ne mara mazati z njimi. Naprošeni dajemo nekaj odgovora na članek »Križke občinske volitve« v »Gorici« z dne 7. januarja in na dopis z dne 14. februarja. Na članek-uvodnik »Učitelj-župan« bi trebalo odgovoriti s posebnim člankom. Laž je, da so liberalci zmagali pri teh volitvah v dveh razredih vsled tega, ker klerikalci niso tako drzni kakor nekdo v Križu, ki gospodari tamkaj že celo vrsto let; resnica pa je, da oni nekdo je služil občini zvesto in pošteno tako, da do najnovejšega Časa ni imel nikdo tako drznega čela, da bi pljunil resnici v obraz, kakor »Goričrna« besna prismoda. S trebuhom za kruhom, 'tujec, je prišel v Križ in si ustvaril baronsko pozicijo -+- trdi »Gorica«, četudi ve vsak pošten državljan, da javne službe se podeljujejo kompetentom, ki so zato usposobljeni brez ozira na to, ali so domačini — t. j. rojeni v onem kraju, ali kje drugod. Za službo, katero je dobil oni nekdo, ni bilo sploh nobenega domačega prosilca, torej jo je moral dobiti na vsak način tujec. Na ravno tak način — s trebuhom za kruhom, tujec in še celo iz druge dežele ':je prišel v Križ n. pr. tudi g. župnik in si ustvaril — »Gorica« bi rekla — vsaj grofovsko pozicijo.. Njemu pa ne šteje nikdo tega v greli, ker vsakemu priželi-mo, da naj si ustvarja čim boljšo pozicijo — samo na pošten način. Le učitelj naj bi ostal vedno siromak, suženj boljše situiranim slojem, ki vedo, da človek le toliko velja, kar plača in da Ie petka da ime sloveče, kakor je pel pesnik Prešeren. »Gorico« trese mrtvaška rhrziica pred mislijo, da bi' utegnilo napredno starešinstvo voliti Županom — križ božji — veste koga? — samega križkega nad-učitelja. Bog ne daj tega — bojimo se za gospodo pri »Gorici«, da jo kaj zlomi. Napredni volilci križki, usmilite se nas — libera.nos a malo! Vsakega druzegapač, le nadučitelja ne, tudi Franceta.iz Križa lahko, samo onega ne in sicer zlito ne, ker je bil tako predrzen, da.' se je svoje-čašno neustrašeno potegoval za zboljšanje sramotne nizke plače stanu, ki je bil slabejše plačan kakor pometači drugod; dalje tudi zato ne, ker ste vi Križani v .te- ' ga moža zaljubljeni, ker mislite le dobro od njega; ampak, ljudje božji, napredni vi starejšine križki, volite županom kogar | koza je 1; kokoši je "1068». ¦•" ''-¦ > ' ' Goveje živine Te velika na potnanj-kajne radi dvth slabih kritiških letin.: vkrmhni so našteli Slovencev 495, Lahov 6042,- ¦ Nemcev 43. 48 02 \.n*}Qi '{Y. : Prebiva^a^ P 1?9 v Dutovgah; Gojdtoje: preb. ti&M 20- Kr^Je: preb. 163,, hiš- «LLSkupno PreW 10$9 (894 *• 1900.), hiš ISO, U62 Jeta 1^00.) Sežana. Sežana: preb., 1433 (vojaštva med temi 247), hiš 223. Leta 1900; prek 1242, hiš 199; •¦¦ ):¦,. • -j . Bane: pTeb. 212, hiš 40; leta 1900: preb. 216, hiš 37.. Ortek: preb. 272, hiš 44; leta 1900: prek 251, hiš 42. Šmarje: preb. 149, hiš 25; leta 1900: prek; 165; hiš 22. ' Skupno: preb. 2066, hiš 332; Pred 10 leti: preb. 1874, m 300, Avte. Županstvo Avče šteje z dne 31. decembra 1910: 609 prebivalcev (57 odsotnih) med temi 3 Nemci; Prebivalstvo seje pomnožilo za 41 oseb v" 10 letih. V občini . je: 319 glav goveje živine, 94 prašičev, 2 konja, 1 osel, 4 ovce, 2 ko?,i, 72 panjev čebel, '804 kokoši in 2 goloba. Grgar. Grgar šteje 198 hiš, prebivalcev Za CiriUMetodovo rtci so darovali mesto vstopnirie^CiriK Metodov^&lesu v Trstu..^^2 K gospodjejt jKpostl, dr. 5j9fiL. ^*°Y P*^ ¦ *'W- 1127. Ravnica šteje 60 hiš, prebivalstva 422. Lokavec. Občina Lokavec ima hiš 228, stanovanj 248, stanujočih strank (družin) 196, prebivalstva 1144; med temi jih je v Ameriki 43. Obč. jezik slovenski 1136, Obč. jezik nemški 8. Živali: krav 167, volov 120, junic 75, juncev 25, konjev 18, kokoši J145, pre-šičev 245. koze 14, ovac 12, panjev čebel 34.- Od leta 1900. do 1910. se je pomnožilo prebivalstvo za 71 oseb. Občina obstoji iz frakcij: Brith, cerkev, Šola, gostilna s prenočišči J. Slo-karja, Lahovše, Vas, Kušč, Paljki, Kovači, Slokarji,. Čohi, Gorenje, Gradišče-Pali. V občini je c. kr. poštni urad, 2 razr. šola, zastop Slavije, zavar. goveje živine, Rokod. društvo, bral. pevsk. društvo, kmetska podružnica in podružnica Ciril-Metoda. V občini se nahaja 23 žag za rezanje hlodov, na vodo, 1 žaga na par, 8 mlinov za žito, tovarna za zlivanje bakra in fužina za kotle, valjalnice za pranje sukna (plaht); ¦ 36 raznih obrtnikov. Dornberg. Navzočih oseb 2152, odsotnih 191 skupaj 2343. Hišnih številk 400. Leta 1900 je bilo preb. 1919, letos jih je več 423. Živine je: Konjev 16, vrednost po 300 K; junic 56 po 210 K; juncev 55 po 230 K; krav 298 po 350 K; volov 174 po 600 K; prašičev 475 po 50 K; perutnine, kokoši, golobi, gosi race 3359 povprečno po 2 K; oslov 6 po 30 K. Vseh naštetih živali je 4439. Skupna vrednost živine znaša 268.558 K. Izven tega so Še 4 ovce, 1 koza in 141 panjev čebel. Stanje!. V občini Štanjel je bilo dne 31. de-' cembra 1. I. navzočih: v Štanjelu samem 321, v Kobdflju 395, v Hruševiei 252, na Lukovcu 68, pri Kobolih 67, pri Lisjakih 67 in pri Čipih 24 oseb — skupno torej 1194. Od teh je 13 Nemcev in 1 Lah, drugi so vsi Slovenci. Odsotnih je bilo: v Štanjelu 211, v Kobdilju 289, v Hruševiei 179, na Lukovcu 43. pri Kobolih 16, pri Lisjakih 71 in pri Čipih 6 oseb — skupno 824. Vogrsko šteje prebivalcev 950, med temi 2 Laha, 3 Cehi in navzoča sta bila slučajno 31. dec. dva nemška »vandrovca«. PROSIMO VSE OBČINE. da nam naznanijo izid ljudskega štetja: število prebivalstva, po narodnosti, šte-vilo hiš, živine, posebnosti. Prosimo, da nam pošljejo občine te podatke kolikor mogoče hitro! PIŠI. fe goriške okolice. fe BBj. -r-" K&maj je ugasnilo mlado življenje, že so jppomili naši derviši vas s svojim vpitjem. Medtem ko pozablja pošten človek ob smrti na vse predsodke in mu je srce polno iskrenega sočutja ali vsaj plemenitega odpuščanja, je bruhnil ravno v tem trenutku ves divji fanatizem naših klerikalcev na dan. 2e cel teden se govori po vasi, da je vzkliknil nekdo od tuk. »Orla« ves navdušen r»#smrtizve-stega Sokola krilate besede: »Sokol* je krepal«. Res, da. ga je, kakor se euje, okregaf pošten fftož, ki se mu je gnusila ona propalost, vendar je bil ta junak tako nesramen, da se je drznil nesti pokojnika na pokopališče! Ali je to pokvarjenost posameznika, ali je izbruh poživinjene narave, ki cvete le v močvirju propalega klerikalizma? O. Abram, če je to res, potem vam častitamo! Krasne junake ste si vzgojili. Pa le nič se jih ne sramujte in ne skušajte prati zamorca, ker niti to ne more zbrisati madeža, ki ostane na katoliški organizaciji za vedno. Pa saj vemo, da niste vi kriv! Pri pogrebu so nastopili klerikalci z razvito zastavo, klerikalci so ga nesli in niti to jim ni bilo všeč, da so si upali Sokoli položiti venec na krsto dragega jim brata. 'Na vencu so pogrešali križ, zbadali so s svojimi neslanimi opazkami in razlivali svojo gnojnico, ne oziraje se na resnobo trenutka. Da, ponosni ste lahko na svoje backe, g. Abram, posebno pa na »fajmoštra«, častitamo vam! Upamo, da za slučaj, da je res izustil oni fant te besede, ga ne boste klicali radi te malenkosti na odgovor, ker zasluzi pravzaprav odlikovanje za svoj napredek v izobrazbi, in naše skromno mnenje je, da, če bi začeli, zračiti svoje društvo,M zginilo pred solncem z mrčesom vred polovica vaših koritarjev. Lepo družbo imate g. Abram, častitamo vam zanjo in k vspe-hom, ki so res očividni! Za slučaj, da ne boste zadovoljni s to južino, vam postrežemo z boljšo. Irnarno polno zalogo mastnih ocvirkov. Vaš stari prijatelj! Iz tolminskega okraja. Sv. Lucija. — Pred kratkim smo pomotoma javili, da sta se vpisala pri ljudskem štetju pri Sv. Luciji tamošnja dva orožnika kot Nemca. Resnici na ljubo izjavljamo, da sta ona dva orožnika z orož. postaje na Slapu ter da bode javnost vedela, kakšna pristna Germana sta, Vam povemo, da je eden trd Kranjec, drugi pa je gorjan, doma iz Loma kanalskega. (Opom. ur. Dostavljamo, da je bilo orožnikom rečeno od njihovega poveljstva, da naj upišejo nemščino za občevalr ni jezik. Jedni so se ravnali po tem, drugi ne. Tako je bilo tudi v drugih slovenskih deželah.) Domače vesti. Deželno umobolnico si je ogledalo do nedelje popoldne jako mnogo občinstva. Vsi so dobili vtis, da so zgradbe res lepe, da je umobolnica luksuriozno napravljena, ali oni, ki vedo, koliko stane ter vedo presoditi naše deželne finance, so zmajevati z glavami, ker se je potrosilo toliko, 2 milijona K, za ta deželni zavod. Napisi so res dvojezični, toda še so tu ostanki, ki kažejo, da so bili le laški; na primer »vestiti«, oznaki v kuhinji za mrzlo in vroče so le laški M. Umobolne začno prevažati polagoma v umobolnico. Baje pripeljejo še ta teden one, ki so v umobolnieah v Italiji, potem rešijo tudi one te' ostudnih lukenj v zavodu usmiljenih bratov. Podporno društvo za slov. vlsoko-lolce na Dunaju je prejelo do 18. svečana darov sl:-paj 500 K. .DgtiŠtato je Izdalo prejelo Je pa z lanskim prebitkom vred samo 4462 kron. Očivldna Je torej nujna potreba zar, ititifciftf i\y p., DmfaJ a%3tyftjfc, nersteasse 27. "'<:; ^ ¦ ¦''-'[ Tr#e zdravniki so sedaj nastavljeni v dežemi umobohtiej: dr. f*ratnik, dr; Gosti In dr. Franzoni (Furlan); v kratkem nastavijo še jedrnega. Slovensko vseučiliščema klerikalci. — V soboto je zbotoval kranjski deželni zbor. Sprejel je melioracijski zakon ter sklenil najeti v melioracijske svrhe 10 milijonov K. Zgodilo pa se je še nekaj posebnega. Debatirali so o pospeševanju zadružništva ter sklenili, da se ustanovi deželni zadružni urad, »Zadružna zveza« se prizna kot od deželne uprave odobrena zadružna organizacija in tej se da kot brezobrestno posojilo 700.000 K, to je ... vseučillški zaklad. Tako so se lepo zma-zali klerikalci iz..težav, v katerih se nahaja »Zadružna zveza«. Škandal vseh škandalov pa je to, da so vzeli vseučillški zaklad ter ga ponašali v bisago »Zadružne zveze«. »Slov. Narod« piše na to: »S tem zakladom je bil ustanovljen temelj bodočemu slovenskemu vseučilišču in podlaga nadaljnjemu delu za dosego visoke šole. Zdaj pa so klerikalci izpodnesli to podlago, podrli ta temelj in deželni vse-učiliški zaklad pobasali v svoje raztrgane žepe. Zadnji dve leti so klerikalci na brezstiden način zlorabljati vseučiliško vprašanje za obstrukcijo v državnem zboru. Rekli so, da delajo obstrukcijo, da preprečijo italijansko fakulteto, v resnici pa so delali to obstrukcijo, da bi od vlade izprešair različne koncesije za svojo stranko in za svoja podjetja. In res, čini so se z vlado zmenili za plačilo, so opustili obstrukcijo in so slovensko vseučiliško zahtevo izdali in prodali. Kdor tega še ui verjel, ta je to moral spoznati v sobotni seji deželnega zbora, ko so klerikalci Ukradli vseučillški zaklad 700.000 kron svojemu namenu In ga pobasali, da s tem deželnim denarjem rešijo svoje crkajoče zadruge. Vseučiliški zaklad je izginil v klerikalnih že/pih. Formelno ie posojen Zadružni zvezi, a da ga dežela ne bo nikoli več videla, o tem ni dvoma. Klerikalci so sklenili slovenski vseučiliški račun; postulat so prodali vladi, za uresničenje tega posiulata namenjenih 700.000 kron pa odnesli. V soboto je bilo v kranjskem dež. zboru slovensko vseučilišče pokopano brez vseh slovesnosti in ceremonij. Tako zadeva slovenski narod prekletstvo za prokletstvom, ker nima v sebi toliko moči in navdušenosti«, da bi proti ircfamnemu klerikajizmu nastopil kakor zasluži.« Proslavlje 351etnlce akad. teh. društva »Triglav« se je izvršilo v soboto in nedeljo v Ljubljani na slovesen način ob obilni udeležbi. V soboto je bil obhod po mestu, zvečer komers, v nedeljo slavnostno zborovanje in ustanovni občni zbor starešinske zveze bivših članov »Triglava«. Predsednik Zveze je dr. Ivan Jenko. Na grob vseuč. prof. dr. Kreka so položili venec; popoldne je bil banket, zvečer ples;'ob tej priliki je pripela gospa dr. Tavčarjeva na zastavo »Tnglava« krasen trak, dar narodnih dam. Došlo je obilo brzojavk. ftaiijanlzaeija goriške okrajne sodnl-Je. — Pred kratkim časom smo opozorili predsedfrištvo okrožne sodnije o sestavljanju nemških zapisnikov s slovenskimi stratikariri. Dahejs javljamo, da se prt VI. oddelku okrajne sodnije, ki ima opravka le s Slovenci, sestavljajo v zaidnjem času s slovenskimi strankami italijanski zapisniki. To je že višek brezobzirnosti in ie čudimo se, kako more predsedništvo kaj takega trpeti. Se H to dogaja vsled neznanja slovenskega jezika, ali celo vsled nestrpnosti do istega in slovenskih strank? Soditi po »Corricru«, češ laški uradniki so vešči vsem potrebnim jezikom — in če »Corriere« pravi, bo že ref! — potem je možno le drugo. Tem strožje kazni vredno postopanje! Vse kaže, da se nekaterniki zavedajo, da se jim od zgoraj iii bati zlih posledic in da je vsied tega pričela tista iz [Časov pred Oefacis-om znana laška komodnost na okrožni sodni}! zopet bujno cvesti. S cincanjem se ne doseže ničesar, mestu tudi železne pesti. Le tako bo mogoče zopet vzpostavil? red in redno, poslovanje, ki je v zadnjem času posebno glede okrajne sodnije žalostno, da ne rečemo škandalozno!! Najvišje odlikovanje. — Njega c. in kr. apostolsko' Veličanstvo )e milostno sprejelo v c. in kr» zasebno knjižnico glasom Najvišjega odloka od 20. prosinca t. 1. delo »Dre Adelsberger Orotte in Wert und Bild«, katero je spisal jamoslovec in jamski tajnik g. And. Perko in je frjega Veličanstvo zapovedalo, naj se vsled tega izreče pisatelju Najvišja zahvala. C. kr. poljedelski minister je obvestil o tem pisatelja ter mu hkrati izrekel imenom poljedelskega ministerstva za to važno delo 'zahvalo in polno priznanje. Skrajno nestrpnost, du ne rečemo kaj drugega, je pokazal župnik v Renčah v nedeljo pri pogrebu nekega društvenika društva »Svoboda«. Društvo mu je preskrbelo venec v narodnih, barvah s pri-meniim napisom: zadnji pozdrav svojemu članu* Ta venec je slovenskega katoliškega duhovnika tako bodel v oči, da ni pustil, da bi ga nesli v kapelo. Rekel je, da ta »»šapev« ne sme v kapelo, ker da je od brezverskega društva! Držal se je mož nekako na smeh — ali njegov delež po tem pogrebu je zasmeh pri vseh razsodnih Renčanih. Pasivna rezlstenca v Trstu. — Pasivne rezistence še ni konec in kakor vse kaže, ne poneha še. Blago, pošiljatve zastajajo, vse delo se vrši po predpisih. Na Herpelje je odšel včeraj do 1. pop. en sam vlak, proti Gorici nobeden. Prometno ravnateljstvo Južne železnice je ukazalo, da se ne sme sprejemati tovornega blaga z državne železnice in tudi ne prehodnega blagra. Osrednja vlada in tržaške oblasti žugajo z represaltjami. Par uradnikov so suspendirali. Kanclijski pomočniki in kanclljski oficiantje. — Posi. Marckhl je izdelal in predložil poročilo o dohodkih kancelijskih pomočnikov in kariclijskih ojtfcijantov. Oficianti morajo absolvirati meščansko šolol služiti tri leta in napraviti strokovno izkušnjo. Začetna plača znaša 1200 K. Vsako leto se poviša za 100 K in doseže pri nad tridesetletni službeni dobi 2200 K. Aktivitetna doklada znaša začetkoma 400 K in se na tri leta zviša za 100 K do 800 K na Dunaju. Ostali Štiri krajni razredi dobe kvote 80, 70, 60, in 50 K. Polovica aktivitetne doklade se vračuna v penzijo. Vdovska penzija znaša po desetih službenih let 700 K, po dvajsetih letih 800, po 30 letih pa 1000 K. Najmanjši letni dopust znaša 14 dni vsako leto. Po dvanajstletni službeni dobi je pod gotovimi pogoji dopustno, da se imenuje oiiciant za uradnika XL činovnega razr«"(a. Okrajni šolski nadzorniki », postanejo definitfvnl. — Naučni minister grof Stirrghk je izjavil v tiaučnem odseku pri razpravi o predlogu poslanca Stranskega naj se okrajni šolski nadzorniki s alno namestijo, da je ta zahteva iz finančnih in političnih razlogov za zdaj neizvedljiva. Vlada pa stavlja vsako leto v proračun znesek v izboljšanje gmotnega slanja okrajnih Šolskih nadzornikov\ Ljudsko štetje na Koroškem. — V »Korošcu« čitamo: Počasi že prihajajo v javnost poročila o rezultatih ljudskega štetja. Dosedaj objavljeni rezultati so sicer zelo obupni, ako se pa pomisli, da so postopali števni konjarji s skrajnim terorizmom in da so nekaterih občinah brez poizvedovanja po občevajnem jeziku Slovence kratkomal," zapisali za Nemce, potem nas ta porogiJa ne morejo in •tudi ne smejo navd&hiti z obupom; nasprotno: ker smo prepričani, da je ljudsko štetje na Koroškem navadna javna goljufija in da je Slovencev v resnici veliko več, kakor jih bo izkazovala vladna statistika, se moramo s temvečjo vztrajnostjo in požrtvovalnostjo lotiti dela in zasesti narodno zavest v najširše vrste naroda. Da je ljudsko Štetje očitna sleparija, je razvidno iz dosedaj objavljenih številk v slovenskih občinah. V Šmarjeti v Rožni dolini so našteli hlapci nemSkega »Volks-rata« kar 87 Nemcev, dočim so jih pred devetimi teti našteli komaj 14. Izvedeli smo iz zanesljivega vira, da so se Plaz-nlk, Mataž in drugi taki veliki Nemci v Šmarjeti priglasili k nemškemu občeval-nemu Jeziku in da so zapisali za Nemce tudi vse svoje posle in delavce. Danes samo konStatiraitio, da so omenjeni gospodarji s svojo izpovedibp Stevnega komisarja in vlado ogoljufali,,ker se v njihovih hišah govori in občuje le slovensko in ker bivajo v njihovi domačnosti posamezne osshe, katere nemško sploh ne znajo, fudi v občini Medborovnica so se priglasih* posamezni /gospodarji k nem-ške#rt%W^ njihovih hišah občuje izključno le v štor venskem jeziku.« Kar torej niso Nemci dosti pograbili Slovencev ter jih vrgli med Nemce, šo pomagali potem še Slove*«, sami, ker so se vpisovali za Nemce. Odkod to? Treba pribiti z-nova, da /gospodujočo sloven. klerikalno stranko mnogo Slovencev ni zadovoljnih ter da so rajši Nemci nego slov, klerikalci. Velika pa je tuintam tudi narodna mlafcnost. Korošci potrebujejo krepke narodne stranke z naprednimi cilji, pa bi drugače napredovali kot sedaj, ko se Jim je vsilita klerikalna stranka, kateri je narodnost deveta briga! Nameravano skupno i»oučno potovanje slovenskih učiteljev in učiteljic o velikih počitnicah 1911. — Ha bi zbudili med slovenskim iičiteljstvom zanimanje za potovanje, je sklenil odbor Slov. Šolske Matice, da hoče poskusiti letos uprizoriti v velikih počitnicah Skupno potovanje slo- i venskih učiteljev in učiteljic po tem le na- j črtu: 1. dan. Zidani mosJ-Ljubljana-Jese-nice-Bled (tu se pomudi družba 4 ure) Bohinjska Bistrica. Prenočevanje. 2. dan. Bohinjsko jezero-Saviea-Boh. Bistrica*-Gorica. Prenočevanje. 3. dan. Gorica-Trst (en dan). 4. dan, Trst-Pulj. (Amiile-ater, Avgustov tempelj, Sergijev slavolok, Pomorski arzenal, Maslinjski otok. Zlet na Brionske otoke.) 5. dan. Pulj-Mali Lošmi-Zader (kratek odmor) Šibenik (kratek odmor) Splet. Prenočevanje, fi. dan. Splet-Solun (Solunske izkopine) Spni (Diokletianova palača, stolnica, muzej itd. — 7. dan. Splet -Oruž. Zlet v Kotorsko boko. Nazaj. Zlet v Dubrovnik. (Stradone, Rektorska palača, muzfij itd.) Nazaj v Oruž. Prenočevanje. «. Wienerktiche« v ulici Ghega.. Že ob desetih zvečer mu je.padlo v glavo/ da je šel po avtomobil št. 314, ki vozi med Barkovljami in Marimarom, m ki je bi; Ispravljen v ulici Stazione. Vzel je avtomobil iz remise, ter se vrnil z istim pred imenovano gostilno. Ko so kmalo po polnoči zaprli omenjeno gostilno, je Ja-ikob naložil na avtomobil Frana Kosa, vratarja v tehničnem zavodu' in njegovo žena Regino, Ano Balaska, Martina Sta-njeta, nekega šoferja MUIle rja in Antona Hurošeka, ter obrnil avtomobil proti, trgu Caserma, od kjer je hotel zavoziti v ulico .Ca^erma. in od tam na Corso, Ker. je Jakob zgrešil ulico, je izavozil mesto v ulico Caserma, v ulico Vierina. Avtomobil je tekel po bliskovo po ulici Vienna pfoti — kanalu. Iz kanala so potegnili 6 oseb živih. Mrtev je vratar Kos. Neverjetne vesti o azljatskl kugi prihajajo v javnost, r— Profesor SkoriČenko v Petrogradu trdi, da je nalašč kitajska vlada poslala mnogo okuženih Ktiajcev v Mandžurijo in sicer iz Južne Kitajske, kjer divja vedno ikuga. Na ta način hoče vlada prepoditi Evropejce iz Mandžurije* Profesor SkoriČenko navaja pri tem zgodovinsko dejstvo iz leta 1346,, ko so Tatarji metali v italijanski tabor okužena trupla ter tako razširjali kugo. Od oceana do oceana z letalnim strojem.'-— Amerikahski zrakoplovec Mr. Clifford Hatrmon poleti prihodnji mesec na svojem letalnem stroju čez panamsko ožino med obema Amerikama. Razdalja znaša 50 angleških milj, vzdigniti se bo moral čez hribe v. višini 2000 Čevljev. Vzdigne se z ladije »Moltke» v meksi-kanskem zalivu blizu mesta CSlon in svojo pot konča, (če mu pojde vse po sreči) na drugi ladiji onstran panamske ožine v Tihem Oceanu. Nemški cesar prodaja svoje grajšci- ne. — Nemški cesar j* prodal svoj grad Bchrath pri Diisseldorfu tamošnji občini za 3V4 miljone mark. V kratkem času je ta že drugi grad, ki ga ie prodal -nemški cesar. . ''¦'"'.' Nova pomladanska moda za ženske. — Čujte, dame bodo imele hlače pod krili. Krilo bo imelo ob straneh zareze, tako da jim bodo videti hlače. Hlače bodo iz istega blaga kakor krilo. Pariški, krojači so že poslali po mestu /.^.-'ce, ki delajo za tako obleko reklame. Najprej velikansk klobuk, v katerem je Rilorheterska igla, potem ozka kriia/da mora ženska le ska- * kati, ako hoče hoditi, sedai pa še hlače. Vedno irtferesantnejše. Obsojena zverina./— Pred Broško' poroto je bil obsojen 35 letni ^dninar tten* rih Horutrich na smrt Obtožen je bil oskrumbe in umora devetletne deklice. ; Štrajkujočl verniki. — V Caričinu na Jonskem imajo duhovnika meniha IHodor- ¦ ja/Jki je; znan po svojih hujskujoclh pridigah proti drugovernikom, katere je treba po njegovem mnenju vse poklati. Svej^Sinpd ie. vsled tega;i\ptel meniha premestiti v neki samostan, .toda občina/; broječa 1000 oseb, ga ni pustila, zaprla še je z menihom v cerkev in vsi hočejo prisiliti z lakot; ^ oblasti/ da pusti meniha v Caričinu. Po eni straui se noče ukloniti menih svojim predstojnikom, po drugi strani pa dopušča, da trpijo slabotne žene in otroci po nepotrebnem zanj. (Dalje na četrti strani.) Benjamin zanima vse sloje. •*¦'J -: ¦.¦:.«•'.$?.: Književnost. Miroslav tyrš„ Kratek opis njegovega življenja in delovanja. S 4 slikami. Po raznih virih priredil dr. Gv. Sajovič. Založil »Sokol« v Ljubljani. Cena 80 v. To je H;-zvezek »Prevodov in prireditev iz češkega Sokolskega slovstva.« O »Vedi«. '- Dr. Nikola Griljanovič je v 5 Štev. »Slovenskega Juga« t 1. priobčil o »Vedi« sledeče: Pojav te revije, katere prvi zvezek je že izšel, se mora zabeležiti kakor dogodek za Slovence. Pri Srbih, katere je obvladala bolj politična stran, bi pojava jednake revije pomenila morda veliko manj, nego pri Slovencih, katerim je edino kulturni napredek obramba proti navalu silnih Nemc( v in Italijanov ter je v tem oziru vsaka kulturna pojava eminen-tiie važnosti. Kakor je razvidno iz programa, bode »Veda« posvečala glavno pozornost popularnim člankom in študijam socijalno-politične vsebine; a vodila bode tudi račun o gibanju drugih ved sirom* sveta, osobito med Jugoslovani. To obljubo vidimo izpolnjeno že v prvi številki. Skupni vtis po čitanju tega zvezka je zadovoljiv. Tu omenja nekaj o Rostohar-jevem članku ter o članku Kidričevem, na to pa pravi, da glede originalnega pro-učavanja, katero edino pomeni napredek v vedi, je pohvale vreden članek dr. Žmavea »Uvod v prirodne nazore v svetu«, »Politični memoari« dr. J. Vošnjaka imajo absolutno vrednost kakor živa zgodovina, posebno zanimiva in aktuelna paTtija na koncu kritike dr. B. Vošnjaka, delo bana Nikole pi. TomaŠiča »Temelji državnega prava hrvatskega kraljestva«. (Tu citira dr. Griljanovič odstavek dr. B. Vošnjakove kritike.) Kar se tiče zunanjosti, mora se pohvaliti skrbnost in okus, ne samo v tehničnem pogledu, nego tudi v pogledu raz-predelnosti gradiva. Evropska vglajenost tega malega naroda kaže se tudi na zunanjosti tega lista, a gtobokejša kulturi nost v njega vsebini. Vidi se, da so si Slovenci svesti svojega položaja in kul-turno-nacijonalnih nalog. Offizieller Fiihrer durch Kurort und Bad Vejdes. — Tako giasi brošura št. 2. dela »Osteireidiische Heller Fiihrer durch die Stiidte und Kurorte der Monar-chie. Izdajatelj: Fer Trexler, urednik Emil Baver v Gorici, Via Aprica 19. Brošura, ki stane 90 v, je izšla v Gabršče-kovi tiskarni. V brošuri je več slik blejskih naravnih krasot. Kažipot je skozi in skozi zanimiv, prepleten z zgodovinskimi podatki, opisom Gorenjske in nje slov. prebivalstva. ImauitcjšiSIouenci, pristop k obrambnemu skladu družbe su.C ta m. bodi Dam sueta dolžnost! S 3/21 Obvestilo. O imovini »Glavne posojilnice v Ljubljani" regist. zadruge z neom. zavezo v ii-kvidaciji se je razglasil dne 13. H. 1911. konkurz. Konkurzni komisar: c. kr. dež. sod. svet. dr. Jak. Toplak v Ljubljani. Začasni upravnik mase dr. J. C. Oblak, odvetnik v Ljubljani. Volilni narok 21. februarja 1911. dopoldne ob 9. uri pri tej sodnji v izbi št. 123 pred koukurznim komisarjem. Zglasilni rok: do 30. aprila 1911. Narok za likvidovanje in poravnavo 16. maja 1911. dopoidne ob 9. uri pri tej sodniji, v izbi št. 123 pred konkurznim komisarjem. G. kr. deželna sodoija * Ljubljani oddelek ffl., dne 13. februarja 1911. ,Dopust je bil letos pokvarjen, j kaj ne, snj je lilo grozno". [ ,Ti motiš se, dragi prijatelj, jaz nosil sem *redno JHO!" gtOJtei Kdo ne pozua tvrdke Stojte 1 Kerševani & Čuk na Stolnem trgn (Plazza Dnomo)v GORICI iteo. 9? Vsakdo pozna to tvrdko, ker ima na pro-jjdaj Original Victoria šivalne stroje, ki so najboljši, najcenejši, najtrpežnejši in najlažji, 'ter delajo še po 10 letni uporabi brezšumno, = hitro in točno. Original Victoria šivalni stroji ! • so se priljubili vsem šiviljam, krojačem in j ¦: drugim. Vsakdo naj si ogleda pred naku-| - ¦¦-- pom šivalnega stroja ~- r »ORIGINAL VICTORIA« šivalne stroje. Tvrdka da na razpolago učiteljico, ki poučuje brezplačno. Z Original-Victoria šivalnimi Stroji se izvršuje vsakovrstno umetno vezenje (rekamiranje) itd. itd. .j Ta tvrdka ima na prodaj vsakovrstno kmetijsko orodje: slamoreziiice, stiskalnice, droagalnice (stroje ja maštenie grozdja, ftege, orane iti. itd. Nadalje prodaja najboljša dvokolesa bela, rdeča itd. z znamko KEKŠEVAM & (lh, ki jih sama izdeluje. Puške, samokrese, drago belgijsko orožje, streljilO. — Velika izber gramofonov/ Dale na obroke. CENIKI se razpošiljajo zastonj. Odvetnika pisarna dr. Fr. SmClČ-a in dr. Hlaf. Prelner-ja o Trstu, ulica Nuova štev. 13 II. nadstropje sprejme Dama katera skrbi za zdravo kožo in hoče iznebiti se peg ter ohraniti nežno in mehko kožo ter belo polt. se miriva le z liljinim mlečnim f milom (znanilca konjičelc) tvrdke Bergmann & drug Teschen na Elbi. Kom&d po 80 vin. se dobi v vseli lekarnah, mirodilnican in prodajalnah parfumov. kurjenega i veščega slovensko-nemškega jezika ali ' pa 2 ŠfgttOgrafinlf, ki ste objed-nem daUlogratinji. Vstop 1. marca 1911. Plača po dogouoru. I Odlikovana I I semenska trgouina I Mali oglasi. HaJmanJša pristojbina stane «0 vin. Ako je oglas Abse&ujfli se računa za vsako besedo 3 vin. lajpripraraejle lnseriranje za trgovce in obrtnike. Koliko Je manjših trgorcer in obrtnikov t Gorici, i na deželi (in celo v mestu) nihče ne pozna, ker • »»™»J« UlBUjBIU lXJJl"tB» I katerih na deželi (in celo r mestu) nikjer ne buerirajo. Skoda ni majh Pifflito CO skoraj novo kuhinjsko opra llUUa OB spalnico in stroj Singer. Zglas se je Via Ponte Isonzo št. 3, II. nadštr. ilillkovaia pitariji in tlaiditarna RarolDraščik y Ooriei ta Karaa v (lastni biti) zvršige narofiua vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za blrmance m poroke, odlikovane velikonočna pince itd. Prodaja različna fina vina in llkarj« na drobno ali v originalnih btitelkah raporoca se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljuMja solidno postrežbo ¦s*- po Jako zmernih cenah. ~*m edina na Kranjskem strokovno urejena, ki prodaja na drobno in debelo, naznanja slav. občinstvu, da 'je izšel 37. letnik ilustrovanega .cenika. Istega se razpošilja brez- f platno. k Največja zaloga mnogovrstnih poljskih, zelenjadnih in cvetličnih semen. Semena so preizkušena in zajamčena, pristna in dobro kaljiva. Spoštovanjem se priporoča Al. KORSIKA v Ljubljani, Btaimitara c«sta 1 aH Vrtata 1. ulica Ariosto goriška tovarna mosaičnih plošč, izdelanih po beneškem sistemu in iz navadnega cementa. Izvršuje raznovrstna olepševalna dela pri stavbah, bodisi iz cementa ali iz ponarejenega kamna. — Efegantne kopalne banje. — Cevi iz cementa v | raznih širjavah. Spretne se kafiarlnolioll delo. 00©00©0©©0®®©0©009©090 © © i Nova lekarna I se je ofvorila dne 21. t. m. i» sicer © © ® | Gorso Giuseppe Verdi 13 § 2. Lastnik: Ivan Tromk ©©©©©©©©©©©©©®©©0^@0©( ^Goriška ljudska posojilnica"' vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni Mil, Gosposka ulica it. 7, l. aadatr.) — Talaffon it. 7». Rasno polfie hranilnice Iter. 837.315. Nb občnem zboru dne 30. aprila 1910. se je določilo: Hranilna vlog« se obrestujejo po 4V«%. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Ren t ni davek plačuje posojil-uica sama. Hranilne vloge se sprejemalo od vsakogar. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/,%, na varščino ali zastave in na menjiee po 6%." Glavni oeleži se obrestujejo koncem leta 190'.). s 6%. Stanja 31. dec. 1909.: Zadružnikov 1891 z deleži v znesku 85.374 kron. — Hr.anilne vloge: 1,654.661!?. Posojila: 1,643.638—. — Reservni zaklad: 91.740-59.'— Vrednost hiš: 354 416 72. *w- GORICA. GORICA. Narodno podjetje Hotel flPri Zlatem Jelenu11. V središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. —"Točama z običajnimi gostilniškimi cenami za jedi in pijače. ->- Domača in tuja vina. Budjejeviško in puntigamsko pivo. — Gene. jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna.