Izhodišče prispevka je vprašanje, kako se kultura povezuje s prostorom in kakšno vlogo imajo pri tem različni reprezentanti moči, na primeru konstruiranja skupinskosti Romov v Sloveniji. S tega izhodišča članek analizira polje vednosti, poznamo kot "romologija". Analiza pokaže, kako in kateri socialni akterji moči so vzpostavljali razliko med Romi, ki jih reprezentirajo kot "avtohtone" in priklenjene na določene teritorije, za katere trdijo, da so njihova "avtohtona območja poselitve", ter med t.i. "neavtohtonimi" Romi. Ob tem analiza pokaže, da omenjene študije temeljijo na primordialnih, biologističnih konceptualizacijah kulture, ki da so domnevno "naravno" vezane na določene prostore in teritorije. Avtorica ob podajanju etnografije kritično oriše proces, v katerem nastaja diskurz o "avtohtonosti" in "neavtohtonosti" v odnosu med Romi, državno romsko politiko, in strokovno tradicijo, ki se reprezentira bodisi kot "romologija" bodisi kot "slovensko narodnostno vprašanje" ali "etnične študije".

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-2EWD85NN

COBISSID

9500749

Objavljeno

06.05.2010

Metapodatki

Citiranje

APA:

Janko Spreizer, Alenka (2004). "Avtohtoni" in "neavtohtoni" Romi v Sloveniji. Razprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990), številka 45, str. 202-225. URN:NBN:SI:DOC-2EWD85NN from http://www.dlib.si

MLA:

Janko Spreizer, Alenka. ""Avtohtoni" in "neavtohtoni" Romi v Sloveniji." Razprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990) številka 45 (2004) str. 202-225.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2EWD85NN>

Razprave in gradivo
1990-
(Zbirni zapis)