/PWo* NO. 117 lERi^kA Domovina \ iay. IC/%111—HO Jericam in spirit /ORČIGN IN LANGUAGE ONLY AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) SLOV€NIAN faerving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco. HORNING N€WSPAP€ft Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Bock Spring«, «11 Ohio CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, OCTOBER 20, 1980 M. Ali Radžaj v ZN: V ozadju Iraka stojijo Združene države! , ZDRUŽENI NARODI. — f Predsednik iranske vlade Mohammed .Ali Radžaj se je u-deležil debate v Varnostnem svetu ZN in v svojem obširnem govoru povedal, da je Iran pripravljen vztrajati v vojni proti Iraku do končne zmage. Od VS je zahteval, naj obsodi Irak zaradi napada na Iran. Tudi ako Varnostni svet tega ne bi storil, bi Iran nadaljeval s svojo politiko, ker ve, da je pravica na njegovi strani. Ali Radžaj je napadel tudi ZDA, trdeč, da pomagajo Iraku v vojni neposredno. Rekel je med drugim, da a-meriška letala sporočajo Iraku podatke o premikanju iranskih vojakov ter da z e-lektronskimi napravami skušajo prevarati pilote iranskih letal. Ameriški veleposlanik v ZN Donald F. McHenry je odgovoril, da ni nobene resnice v tem, kar je Ali Radžaj rekel. Iranski predstavnik je dejal, da ZDA podpirajo Irak v upanju, da bodo na ta način dosegli izpustitev zajetih a-meriških talcev, ki jih zadržujejo Iranci. Poslanik McHenry je pa rekel, da so sko-laj vse države sveta, zastopane v Združenih narodih, obsodile Iran zaradi zadržanja talcev, sedaj pa Iran zahteva pomoč od iste organizacije. Naj Iranci najprej izpustijo talce, je povedal ameriški predstavnik. Na tiskovni konferenci v ZN je Ali Radžaj dejal, da razume skrbi, ki jih imajo svojci talcev. Sam je bil jetnik in celo večkrat mučen od šahovih policistov, je rekel. O izpustitvi talcev pa ni povedal nič novega. Iranci trdijo, da so šahovi agenti Alju Radžaj u izpulili vse nohte na obeh nogah. Ne samo McHenry, marveč tudi ameriško tajništvo za zunanje zadeve zavzema sta-lišče, da je Irak povzročitelj Vojne. Hkrati pa nočejo ZDA sodelovati v odločilnih ukrepih proti Iraku, preden niso ameriški talci na svobodi. Razprava v Varnostnem svetu se bo še nadaljevala. . iraški predstavnik je zavrnil vse obtožbe Alija Radžaja. Po svojem govoru je Ali Radžaj podal tiskovno konferenco, nato pa odpotoval iz z^DA. Na poti proti Iranu se je ustavil v Alžiriji in si o-giedal posledice katastrofal-nega potresa, ki je razdejal haesto Al Asman in njegovo °kolico. Vojna med Iranom in Irakom še traja. Kot vedno, toč-ni podatki o spopadih so red-kg analitiki pa menijo, da iračani počasi napredujejo Proti Abadanu in drugim točkam. O kakšnem premirju ni nie slišati. Novi grobovi VREME Oblačno in hladno danes z hrožnostjo dežja. Naj višja temperatura okoli 51 F. Spre-hienljivo oblačno jutri z naj-višjo temperaturo okoli 53 F. Matt Tekavec Včeraj je umrl znani Matt Tekavec. Pogreb bo v oskrbi Grdinovega pogrebnega zavoda. Drugih podatkov ob tem poročanju še ni. Ignatius Miklich V petek zvečer, 17. oktobra, je v St. Vincent Charity bolnici po krajši bolezni umrl 94 let stari Ignatius Miklich, rojen v Beogradu, Srbija, od koder je prišel v Ameriko pred 70 leti, mož Mary, roj. Vidrih, oče Josepha, Harolda, č.g. Ravmonda (Marianist v New Yorku), Jamesa, Mary Ann Marko, Therese Lanch-man in pok. Lawrencea (umrl 22. januarja letos), stari oče in prastari oče, član Društva Naj sv. Imena pri Sv. Lovrencu in dr. sv. Jožefa št. 146 KSKJ. Pogreb bo iz Fortunovega pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Ave. jutri, v torek, oh 9.30 dopoldne, v cerkev Sv. Lovrenca ob 10, nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes popoldne od 2. do 4. in .-.večer od 7. do9. Joseph Jene Pretekli petek dopoldne je v Euclid General bolnici umrl 91 let stari Joseph Jene, mož Mary, roj. Jurca, s katero je bil poročen 69 let, oče Mrs. James (Stella) Rugle, Josepha W. in Mrs. William (Olga) Kormendi, 4-krat stari oče, 5-krat prastari oče, zaposlen kot strojnik pri Fisher Body Co. in Gabriel Shock Absorber Co. do svoje upokojitve, član dr. Delavec št. 444 SNPJ, ADZ št. 1 in Loške Doline. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. danes do-(Dalje na 3. strani) Kraljica Elizabeta II. na obisku v Italiji; seslanek s papežem VATIKAN. — Angleška kraljica Elizabeta II. je s svojim možem na obisku v Italiji in je izkoristila to priliko tudi za. sestanek s papežem Janezom Pavlom II. Papež in kraljica, ki je po položaju uradna poglavarka anglikanske Cerkve, sta bila skupaj okrog 90 minut. Izmenjala sta majhna darila in izjavila, da sta vesela nad tem, da bo Janez Pavel II. obiskal Veliko Britanijo v poletju 1982. Povabil ga je angleški kardinal Basil Hume. Kraljica in papež sta tudi pozdravila gibanje, ki vodi k združevanju vseh vej krščanstva in še posebno med anglikansko Cerkvijo in rimskokatoliško. Mnogi duhovniki anglikanske Cerkve namreč srčno želijo ponovno združitev z Rimom. Težave na tej poti so pa velike. Anglikanska Cerkev med drugim ne priznava verske avtoritete papeža ter dovoljuje, da se njeni duhovniki poročijo. Zadnje vesti • Roanoke Rapids, N.C. — Predstavniki tkalnice J. P. Stevens & Co. in unije Amalgamated Clothing and Textile Workers so dosegli sporazum o delovni pogodbi. Pogodba je pomembna zato, ker je to prvič v svoji zgodovini, da je J. P. Stevens Co. dovolila svojim delavcem, da jih predstavlja unija. Borba med tkalnico in unijo je trajala polnih 17 let. J. P. Stevens zaposluje okrog 34,000 delavcev, unija pa ima 500,000 članov. « Ft. Collins, Colo. — Neznanec je ustrelil 35 let starega študenta univerze Colorado State Faisal Zagallai-a. Zagallai je državljan Libije in je nasprotoval libijskemu samodržcu Kadafvju. Libijska poročevalna- agencija Jana trdi, da je bil Zagallai u-ustreljen zato, ker je bil postal ameriški agent. • Canberra, Avstr. — Na parlamentarnih volitvah je zmagala koalicija, ki jo vodi Izraelske encie zopet napadle oporišča FL0 v južnem Libanonu TEL AVIV, Izr. — Enote izraelske vojske so vdrle v južni Libanon in napadle o-porišča PLO. Izraelci trdijo, da je padlo 15'gverilcev, PLO pa meni, da so 4 gverilci izgubili življenje. Vsi izraelski vojaki so se vrnili na svoja oporišča srečno, pravi izraelsko vojaško poročilo. Ministrski predsednik vlade Menahem Begin, ki je hkrati začasni obrambni minister, je povedal, da namerava Izrael nadaljevati s temi vdori tudi v bodoče. Ti napadi so samoobrambnega značaja, je dejal Begin in z njimi hoče Izrael preprečiti vdore palestinskih teroristov na izraelsko ozemlje. Ameriško tajništvo za zunanje zadeve je kritiziralo naj novejši izraelski vdor. Kljub temu se je ameriška vlada obvezala, da bo zagotovila Izraelu dovolj nafte za izraelske potrebe in sicer za naslednjih 14 let. Ako bi bilo postalo nemogoče Izraelu dobavljati dovolj nafte na svetovnem trgu, bi ZDA pošiljale nafto in naftne derivate tej državi. Carter in njegovi pristaši uporabljajo to pogodbo z Izraelom v volivni kampanji proti Ronaldu Reaganu, Mnogi ameriški žid j - i,V.m reč podpirajo Reagana, Carter pa si prizadeva dokazati, da je tudi on zvest prijatelj Izraela. —-----o----— Če še niste naročnik Ameriške Domovine, postanite še danes! CARTER IN REAGAN BOSTA PREŠLA ¥ CLEVELAND NA DEBATO DNE 28. OKTOBRA dosedanji ministrski predsednik avstralijske vlade Malcolm Fraser. Fraserjeva večina v parlamentu bo pa pičla. • Evanston, 111. — Skupina 11 pripadnikov ameriške nacistične strank'e je demons-strirala v tem mestu. Zbralo se je okrog 2000 oseb, ki so psovale in tudi napadle naciste s kamenjem, jajci in drugimi predmeti. Nacisti so zbežali, policisti so pa aretirali 10 demonstrantov. CLEVELAND, O. — Republikanski predsedn iški kandidat Ronald Reagan se je odločil sprejeti povabilo Lige ženskih volivk, naj se u-deleži neposredne debate s predsedn ikoni Jimmyjem Carterjem in sicer v Clevelandu dne 28. oktobra. Na tej debati ne bo navzoč neodvisni kandidat John B. Anderson. Liga je utemeljila svoje dejanje s tem, da Anderson nima več podpore vsaj 15 odstotkov volivcev. Ni dvoma, da je v večtedenski debati o debati zmagal Carter, ki je vedno trdil, da se bo udeležil le debate z Reaganom. Liga sprva ni hotela sprejeti predsednikovega predloga, Reagan je pa izjavljal, da brez Andersona ne bo nobene debate s Carterjem. Zakaj sedaj? Razlog, zakaj je Reagan spremenil svoje dosedanje stališče, je enostaven. On in še bolj njegovi svetovalci, so prišli do zaključka, da je v zadnjem tednu začel Carter razmeroma hitro napredovati in s tem se je začela Reaga-. nova doslej velika pred nori: med volivci vidno manjšati. Carter želi debato z Reaganom predvsem zato, ker je prepričan o Reaganovi nepripravljenosti, postati predsednik ZDA. Predsednik meni, da je republikanski tekmec slabo poučen o mnogih važnih vprašanjih in da bo debata , to pomanjkljivost tudi dokazala veliki večini gledalcev oz. poslušalcev debate. Carter računa na to, da bo sam bogato oborožen z raznimi podatki in da bo mu ta prednost pred Reaganom prinesla zmago ne samo na debati, marveč tudi na volitvah samih. Reagan pa računa na svojo splošno priznano sposobnost pred kamerami ter na številne težave in pomanjkljivosti, ki jih, po njegovem mnenju, Cerkev v Sloveniji v letih 1953-1961 ^tvujnio se za svoj tisk, •‘hranimo n a h slovenski ',st Ameriško Domovino! Značilnost v razvoju odnosov med Cerkvijo v Sloveniji in državo prVih osem let po vojni je bila popolna brezpravnost Cerkve, združena z neprestanimi poskusi režima, da vernost zatre, verne telesno ali duševno uniči in Cerkvi izpodreže korenine. Režim Cerkve ni mogel streti, prizadejal ji je pa ogromno škodo. . Brezpravnost katoliške Cerkve je močno škodovala ugledu Jugoslavije v zahodnem svetu, od katerega je bila leta po ločitvi od Moskve gospodarsko vedno bolj odvisna. Režim je spoznal, da mora ubrati druge poti. Dne 27. maja 1953 je Beograd objavil Zakon o pravnem položaju verskih skupnosti. Zakon je na videz širo-keterčen, saj navaja ustavna poroštva za verske skupnosti: — Vera je zasebna stvar državljanov, verske skupnosti so v izvrševanju opravil in obredov svobodne, lahko izdajajo svoj tisk, poučujejo v cerkvah in župniščih, lahko imajo svoje šole za duhovnike. ! — Verski obredi sb Smejo vršiti v cerkvah in prostorih, ki so neposredno okoli njih, za krst se zahteva dovoljenje vsaj enega od staršev. — Na željo vernika sme duhovnik k njemu tudi v bolnico in internat. — Nihče ne sme ovirati vernikov pri udeležbi pri verskih opravilih. — Prepovedana je zloraba verskih opravil, pouka, tiska in obredov v politične namene. Zakon je torej ustvaril videz pravnosti, kar je bilo važno za ugled države v zahodnem svetu. A razlago zakonov si je pridržal režim: sar movoljno je lahko odločal, kdaj se je kdo proti zakonu V pregrešil. Tako je dal zakon režimu dejansko v roke sredstvo za administrativno preganjanje Cerkve. Po omenjenem zakonu je bil dovoljen v Jugoslaviji verski tisk , in sicer v okolju splošnih predpisov o tisku. Kako pa je bilo,z verskim tiskom v Sloveniji v resnici? Namesto Oznanila v Ljubljani in Verskega lista v Mariboru je začela izhajati v Novi Gorici Družina (1953) . Torej namesto dveh listov e-den. pa, še ta na slovenskem obrobju. Veroučnih knjig še ni bilo moč tiskati, čeprav so bile močno potrebne. Prvi primerni molitvenik, čeprav skromen po ošbegu. in opremi, je izšel šele 12 let po vojni: ta molitvenik, v občestvo združeni, je doživel več ponatisov. V Mariboru je izšel prevod celotnega svetega pisma, delno v ponatisih. Velike težave pri tiskanju knjig je. imela Družba sv. Mohorja v Celju. Stavci so prek delavskega sveta izjavili, da knjig z versko vsebino ne bodo stavili. Najbrž je bil ta upor “spontan”! Tako je morala poiskati Mohorjeva družba manjše tiskarne na robu Slovenije, s svojimi knjižnimi izdajami pa seveda ni mogla pravočasno med ljudi. Leta 1956 je papež naslovil na škofe, duhovnike in vernike v vzhodni Evropi posebno pismo Dum maerenti animo (Medtem ko z žalostnim duhom). V njem je papež izrazil zaskrbljenim in trpečim milijonom vernikov sočustvovanje in jim priporočil stanovitnost v veri, ki naj bi prejemala moč iz molitve. Zvezne oblasti v Jugoslaviji so tiskanje in širjenje tega pisma prepovedale. (Dalje) Carter ni bil kos v svojem dosedanjem pred sednikova-nju. Vsi analitiki soglašajo, da Bo debata imela velik učinek, posebno na tiste milijone volivcev, ki se še niso odločili, kateremu kandidatu bodo oddali svoj glas. še so težave Dejstvo, da sta Reagan in Carter sprejela debato, še ne pomeni, da so vse težave odpravljene. Sedaj pridejo v poštev podrobnosti o načinu debate, kako jo bodo organizirali, kako dolgo bo trajala, kateri novinarji bodo sodelovali ipd. Reagan želi debato, ki bo slična tisti, ki jo je imel z Johnom Andersonom v Baltimoru pretekli mesec. V tej debati ni bilo neposredne izmenjave mnenj med kandidatoma, tudi novinarji so bili zelo omejeni. Taka debata izključuje ali vsaj znatno omejuje možnost kakega katastrofalnega spodrsljaja. Reagan noče ponovitve kaj takega, kar je doživel bivši predsednik Gerald Ford v svoji prvi debati s Carterjem pred 4 leti. ko je Ford dejal, da Poljska ni del sovjetskega imperija. Carter torej hoče čimveč neposrednih izmenjav mnenj z Reaganom. Carter tudi zahteva, naj debata traja najmanj dve uri, Reagan pa želi krajšo debato. John Anderson je bil ogorčen, ko je slišal, da se ne bo udeležil debate med Carterjem in Reaganom. Zaradi svoje dosedanje kampanje menim, da sem si zaslužil pravico biti navzoč na tej debati, je dejal Anderson. Ameriški volivci bodo zelo prikrajšani, je pripomnil. Debato bodo seveda prenašale vse televizijske mreže in analitiki menijo, da bo sedela velika večina Amerikan-cev pred televizijskimi zasloni v torek zvečer, 28. oktobra. Debata se bo vršila v dvorani Cleveland Convention Center v središču mesta. Vulkan Ml. Sl. Helens v državi Washington poslal zopet aktiven VANCOUVER, Wash. — Vulkan Mt. St. Helens je izbruhnil kar petkrat v zadnjih dneh in vulkanoiogi pravijo, da je prešel v novo fazo aktivnosti, ki bo morda trajala dalj časa. Značilnost tega vulkana je v tem, da so vsi izbruhi eksplozivnega značaja in torej ni izbruha lave. Raznovrstni plini se pomešava4o z lavo v kraterju, ko jb pritisk plinov dovolj močan, pa nastane, eksplozija, lava v kraterju je takoj upepeljena in pognana tudi do 50 000 čevljev visoko ter se nato raztrese na okoliške kraje. V naj novejši h izbruhih vulkana ni bilo večje gmotne škode ter nobenih človeških žrtev. Kraji okoli vulkana so bili razdej-ani že v strahoviti Iz Clevelanda in okolice Zlati jubilej— Preteklo soboto zvečer je pevski zbor Glasbena Matica praznoval 50-ietnico svojega obstoja z večerjo in koncertom v Slovenskem narodnem domu na St. Ciair Ave. Bilo je okrog 500 gostov, med njimi župan George V. Voino-vich in sen. Frank J. Lausche. Glasbeni Matici in njenemu pevovodju Viadimirju Malečkarju čestitamo k temu lepemu jubileju in uspehu. Občni zbor— V nedeljo, 26. oktobra, ob 3. uri popoldne bo občni zbor Slovenske pristave in sicer na Pristavi. Vsi člani vabljeni. Slovenska filharmonija— V četrtek zvečer, 23. oktobra, bo nastopila v koncertni dvorani Severance Hall na 11000 Euclid Ave. Slovenska filharmonija. Vstopnice so še v predprodaji pri Tivoli Imports na St. Clair ju in pri Tony’s Polka Village na E. 185 St, Martinovanje— Štajerski klub priredi martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu v soboto, 25. oktobra, ob 7. zvečer. Igrajo Veseli Slovenci. Pridite! Kosilo pri Sv. Kristini— P.T.U. odsek pri Sv. Kristini priredi špageti kosilo v nedeljo, 26. oktobra. Servirali bodo od 12. (opoldne) do 5. popoldne. Vstopnice so po $3.50 za odrasle, za otroke do 12 let starosti pa $1.75. Vstopnice bodo naprodaj pri vhodu. Za zabavo bodo igrali harmonikarji. Vstopnice— Vstopnice za kosilo, ki ga priredi v nedeljo, 9. novembra, Slomškov krožek v Clevelandu, v korist postopka za beatifikacijo škofa Slomška, imajo sledeči: Frank Urankar (Richmond Hts ), John Petrič (E. 185. cesti, v brivnici), Janez Prosen (Trafalgar Ave.), Julka Smole (E. 58 cesta), Marija Cugelj (Addison Rd.) in Janez Ovsenik (Cornelia Ave. in v Baragovem domu na St. Ciair Ave.). Dar za odrasle $4, za otroke Sen. John Glenn— Včeraj popoldne je imel demokratski kandidat za mesto zveznega senatorja John Glenn voivni nastop v Hof-brau Hausu na E. 55 St. Bilo je okrog 500 gostov, ki so •zastopali raznij narodnostne skupine v severnem Ohiu. Kot zastopnika A.D. sta bila navzoča njen urednik in g. Dan Postotnik. Tiskovnemu skladu— PAKO, Inc., Willoughby, Ohio je daroval $21 v podporo temu slovenskemu časopisu. G. Louis Zupančič, Scarborough, Ont. je daroval $12 v tiskovni sklad Ameriške Domovine. G. in ga. Frank Gorenc, Vancouver, Bnt. Col. sta pa nam darovala $10 kot podporo listu. Vsem naša iskrena hvala! eksnloziji dne 18. maja. v kali- i je umrlo .34 oseb, drugih 28 pa j .h še pogrešajo. Ameriška Domovina *- vt • »/ic-,-*n.—»»o vtc 6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680Xj James V. Debevec — Owner, Publisher Dr, Rudolph M. Susel — Editor Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks in July NAB0CNINA; Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $10.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $15.00 na leto. SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio 88 No. 117 Mon., Oct. 20, 1980 Marksizem na Poljskem mrtev Beseda iz naroda... J Martinovanje Štajerskega kluba in moji spomini na Bizeljsko i. Leszek Kolakowski je najpomembnejši sodobni poljski filozof. Včasih je bil prepričan marksist in zavzet komunist. kasneje se je od obojega oddaljil. Sedaj je profesor v Oxfordu na Angleškem. Pred kratkim je imel pogovor z zahodnonemško ri o v i carsko revijo Der Spiegel. Tu povzemamo njegove glavne misli. Kot je danes videti, se je delavcem na Poljskem dejansko posrečilo v monopol partijske oblasti narediti močne razpoke in lahko samo upamo, da bodo te ostale. Gre za omejitev monopola partijske oblasti, ne pa, se razume, za temeljno spremembo režima. Tajne volitve v sindikate, ki hočejo biti od države in partije neodvisni, pomenijo brez dvoma novo razdobje delavskega gibanja v deželi pod komunistično oblastjo. Smemo reči, da gre za najglobljo krizo komunizma v povojnem času na Poljskem, morda za globljo kot 1956, in da bo imel ta pretres velike in dolgoročne posledice na celotnem območju komunistične oblasti: Vendar vse obljube partije, izsiljene s stavko, pomenijo le malo, dokler niso’ zagotovljene z ustavnimi jamstvi. To velja v prvi vrsti za sindikate in kajpak za svobodo govora in tiska. Samoumevno je, da organizirana opozicija ne zajema večine občanov. Močni razlogi pa. govorijo za to, da opozicija izpoveduje mnenje pretežne večine družbe. Od začetka stavke je postalo ljudem jasno, da živijo pod oblastjo majhne koristolovske ih nezmožne skupine ljudi — in to še pod pogoji dvojne nesamostojnosti, kajti oropani so t^ko državne kot socialne neodvisnosti. V tem smislu je opozicijsko gibanje izraz želja pretežne večine občanov. Na Poljskem je svetovni nazor realnega socializma le še na papirju. Nihče več ne verjame v ta svetovni nazor, niti člani centralnega komiteja. Na Poljskem ni marksizem več predmet pogovorov, o njem se komaj še razpravlja, je. mrtva stvar. Delavski opoziciji gre za demokratizacijo, za omejene reforme. KOR (- poljski oporečniki. iz vrst izobražencev) in razne druge skupine se zavzemajo predvsem za človekove pravice. Dovolj je, da s'e upirajo pritisku partije, protestirajo proti policijskemu preganjanju in zahtevajo državljanske svoboščine. Na Poljskem je marksistični revizionizem (—ponoven pregled in izboljšanje osnov marksizma) mrtev, in to že cd 1988. Revizionizem, ki je živel v partiji v poznih petdesetih letih, je hotel razširiti vladajoči sistem z demokratičnimi vrednotami, ne da bi nehal biti komunističen. Notranje protislovje tega stališča pa je postalo bolj in bolj očitno, revizionizem bolj in bolj slaboten, dokler ni povsem izginil. Danes ni v partijskem aparatu nobenih svetovnih nazorov več, nobenih komunistov več. Večinoma so koritarji. ki vedo, za kaj so plačani. Svetovni nazor je le še za to tu, da opravičuje monopol oblasti. '' Najvažnejši adut partije nasproti opoziciji je bil in je še vedno stalno namigovanje na možnost sovjetske zasedbe. Strah pred njo je na Poljskem mogoče brž zbuditi. Vlada je občane dejansko preplašila s komaj prikritimi grožnjami in opozorili: ‘:Naši prijatelji so nemirni.” S tem je hotela reči — in tako so jo tudi razumeli: “Ostanite lepo pri miru, sicer bodo sovjetski gangsterji pripravili prelivanje krvi!” Oblastniki so se zbali sovjetskega vpada, istočasno so se pa morali sprijazniti s tem, da so jim delavci naredili v monopol oblasti razpoke. Se-. veda upajo, da bodo lahko te , obljube požrli, brž ko, se bo' položaj umiril. A delavci so to opazili. Vedo, da se da vse preklicati, dokler ni notranja politična zgradba primerno preurejena. Sleherno razrahljan j e, tudi najmanjša razširitev svobode tiska in misli, naredi v sistem razpoko. Če gledamo s stališča zgodovine in nauka komunizma, je že to nekaj pošastnega, da so nastale organizirane skupine demokratske opozicije kljub preganjanju, aretacijam, zastrahova-nju, da je naenkrat tisk ne-- cenzuriran. Zato ni mogoče trditi: “Neodvisni sindikati so prevelika zahteva.” Ne vemo namreč, kaj vse lahko sistem še požre, če je pod takšnim pritiskom. Mej tega, kar je možno doseči, ni mogoče določiti vnaprej. Gotovo je le, da mora mirni pritisk cd spodaj ostati — tako bo to, kar je bilo doseženo, zagotovljeno in sistem bo držan v novih mejah. V poljski družbi so se sedaj pojavili nastavki nove večmišljenjske družbe, ki se politično izraža in tako vodi k oslabitvi političnega totalitarizma. Moč pritiska je treba razširiti, saj je gotovo, da sta le pritisk in odpor učinkovita, ne pa kakšni upi na demokratično s p r e o brnitev partijskega aparata. (Dalje.) CLEVELAND, O. — Niti se nismo še dobro zavedli in zopet je leto okoli. Prišla je •radodarna jesen s pastelnimi barvami gozdov, polj in livad. Tako se bomo tudi letos zbrali na veselem martinovanju, katerega priredi Štajerski klub to soboto v cerkveni dvorani pri Sv. Vidu, tu v Clevelandu. Nehote mi uhajajo spomini na našo sončno Bizeljsko, kjer sem se rodila, na tiste prelepe holme in zidanice ter na vso lepoto jesenskih vinogradov, ki za mene niso nikjer tako lepi, kot ravno na Bizeljskem. Ena sama zlata preproga jesenskih pastelnih barv, to je pesem vinogradov, gozdov ter belih cerkvic po holmih naokoli. Pri nas doma smo vedno martinovali prvo nedeljo po godu sv. Martina, to je 11. novembra. Če ni bila ravno pitana gos, je pa bil za ta dan vsaj puran na mizi ali pa dober in masten domač petelin, seveda s poticami in šunko in še s čim. Pri nas so tudi rekli vinogradniki tale pregovor: “Po sv. Mihelu (to je 29. septembra), da vsak sončni dan en maligan.” To pa zato, ker g: o: d je dobiva v končnem zorenju več sladkorja, s tem pa seveda tudi močnejšo alkoholno stopnjo. Pri nas so rekli oktobru tu-di vinotok in na ta mesec se spomnim nekaj pregovorov, kateri so krožili med starimi ljudmi: “Če vinotoka mraz in burja brije, prosinca in svečana sence sije.” “Vreme vinotoka daje* za april poroka. ’ Rekli so tudi: “Če jeseni ni kam devati, spomladi ni kje jemati.” V starem kraju, pn nas doma, smo še rekli jeseni “Babje leto”, to pa le, če je bila sončna in mila ter z obilico pridelkov. Tukaj v ZDA pa pravimo lepše “Indijansko poletje”, če je jesen lepa in rodovitna. Jesen na Bizeljskem je nekaj posebnega! Ko pesem tr- . * , . • r/. • gačev odmeva s prisojnih vinskih goric, ki se kopljejo v zlatem soncu čudovitih barv in odtenkov od ognja rdeče, rumene, pastelne in zlate barve vinogradov, polj, brajd in gozdov. Sinje nebo, v ozadju pa Svete Gore v zahajajočem soncu. Mošt vre v sodih, še malo bo počakal do “Martinove nedelje”, potem dalje pa vino. Povsod diši po sadju in zrelih plodovih, po polnih čebelnjakih, po strdi in medu, po dimu, kjer kurijo na ozarah, ena sama milina barv in jesenskih vonjav. Letos bo Štajerski klub priredil svoje tradicionalno martinovanje malo preje kot običajno, vendar pa mi je podpredsednik našega kluba, g. Tone Zgoznik, obljubil nadvse svečano, da se bodo vsi, ki skrbijo, da bo zabava na dostojni višini, potrudili, da bo še lepše kot je bila lani. Jaz v to obljubo ne dvomim. saj Štajerci so “mož-beseda” in ni kaj reči. Na Bizeljskem smo ga v hramu krstili na “Martinovo nedeljo”, tukaj bomo pa zapeli in nazdravili vsem, ki so dobre volje: Pa sv. Martin poiegna ga. debelo kost naj zraven dg. Lepa je ta slovenska navada ne samo za Štajerce, nego tudi za vse ostale, saj imajo Belokranjci, Primorci, Dolenjci in ostali nešteto lepih navad in običajev v praznovanju martinovanja. To je lepota slovenske zemlje, njenih ljudi in običajev. Zato ne zamudite prelepega večera, v krogu svojih poznanih prijateljev in prijateljic, kjer bomo obujali spomine na našo lepo Slovenijo, ra prelepo navado praznovanja sv. Martina. Saj sv. Martin iz mošta dela vin’. Na svidenje TO SOBOTO, 25. OKTOBRA, v cerkveni dvorani pri Sv. Vidu v veselju, zdravju in zadovoljstvu. Lojzka Feguš Drobtinice, sladke in žaltave... CLEVELAND, O. — V zadnjih drobtinicah sem napisal pripovedko o Butalcih — silno pametnih ljudeh — in dobri so bili tudi, čeravno so u-jetega razbojnika Cefizlja na smrt obsodili in sodbo tudi izvršili. Cefizelj verjetno ni imel kaj prida vidne “žlahte”, ni imel zlata ne dolarjev, tako tudi ni bilo advokatov, ki bi njegovo početje pred sodniki zagovarjali. Porota so bili vsi • Butalci sami in so soglasno zahtevali, da gre grdobin Ce-fizelj na vešala- Koliko, je danes na svetil — tudi v našem Clevelandu — “cefizljov”, ki se spretno izognejo kazni! Advokati, razne “bratovščine” jim pomagajo, da so prosti in nedolžni. * Pred dvemi leti je bilo. Moja žena je šla za dva dni na romanje in ob slovesu meni (dragemu možu) želela, naj se doma dobro imam. In res — privoščil sem si vsega do sitega, za poseben priboljšek pa sem se peljal na “promenado” doli v središče našega mesta. Prvotno sem mislil, da bom le z avtomobilom oplel tiste lepe, na novo preurejene parke, pa me je zlodej' zmotil, da sem. našel na cesti ob parku Mali prostor, kjer sem vozilo parkiral in: sem šel v park — zaradi zdravja živcev — se malo sprehodit. Obhodil sem naokrog tiste umetne vodomete, potem pa sem še sedel na klopco, da si narod malo ogledam, ki se je tudi sprehajal gori in doli in krožil naokoli. Vse se mi je v večerni razsvetljavi lepo videlo, le zdelo se mi je nekam preveč sumljivih ‘tipov’, zato sem prisluhnil svoji pameti, ki mi je rekla: “Janez, le čemu visiš sedaj v'noč še tukaj, ko vendar imaš dom in lep vrtiček in družabnega soseda? Domov pojdi!” In sem res šel — vesel, da me je pamet srečala, — a žal zopet prepozno. Ko sem bil že blizu svojega avtomobila s ključi v roki, se nenadoma pri meni pojavita dva temnopolta mladeniča. Vsak od svoje strani sta me obkolila in zahtevala, naj jima odklenem vrata avtomobila. Roko s ključem sem potisnil v hlačni žep in se skušal čimdalj odmakniti od avtomobila. Več ljudi je šlo mimo, tudi nekaj avtomobilov, nihče pa se ni vidno zanimal za moj cirkus na cesti. Nek avtomo- / bilist, menda je tpl tretji, ki je privozil mimo, bi nas ‘trojko’ skoro povozil. Ko je videl in ugotovil, za kaj gre, je z veliko brzino potegnil naprej — in takrat sta me napadalca izpustila in hitrih korakov skupaj odšla. Šele sedaj se je v meni misel užgala (moja pamet je na “kolem”, včasih deluje prav počasi), z roko grem do hlačnega žepa — denarnice ni bilo. Trenutno nisem vedel prav, ali naj lopova preklinjam, ker sta mi odnesla denarnico z okrog $25 in vsemi dokumenti, ali pa naj se zahvalim Bogu, ker nisem dobil nobene “bunke” in nobene praske. Kar priznam — prestrašen, razburjen in s tresočo roko odklenem vrata svojega avtomobila, užgem motor in se, zahvaljujoč Bogu za celo ‘bn-čb’ in zdravo kožo, odpeljem domov. Zvečer, enajsta ura je že odbila, ko sem vstopil v domačo kuhinjo, kjer sem si vzel nekaj okrepčila. Škrjanček se v zrak dviguje, se fantu posmehuje, ha, ha ... Doma bi spal, pa bil bi zdrav. Nisem se še dobro zavedel, kako je vsa stvar potekla, ko je zazvonil telefon. Tukaj policijska postaja! Kdo si, kje si bil pred eno uro, kaj si doživel? Odkrito ■— kakor pri spovedi,,— sem povedal svoje ime1, povedal, da sem bil v mestnem parku, na povratku domov pa napaden in okraden za denarnico z dokumenti in približno 25 dolarji. Policija: Denarnico z dokumenti, brez denarja seveda, dobiš tukaj na policiji. Pridi po njo še nocoj. Še nocoj! Še nocoj! Bodi tukaj, še pred dvanajsto uro. To sem zapisal sebi v spomin in tebi, prijatelj, v opomin, da boš vedel in pomnil, da pošteni ljudje naj plačujejo za vzdrževanje parkov, ondi pa nimajo pri belem dnevu (kaj šele ponoči) kaj iskati! Ves potek moje kolobocije bom povedal drugič — tudi tisto bom še povedal, kako so Butalci Cefizlja za vrat obesili. * Slomškovo kosilo Kakor lansko leto in že več let poprej, bo Slomškov krožek tudi letos pripravil kosilo s kokošjo in govejo pečenko. Gospodinja naj vzame v roko svinčnik in naj na stenski koledar zapiše: V nedeljo, 9. novembra, se doma ne bo kuhalo, ker gremo na Slomškovo kosilo, ki se bo serviralo v avditoriju (ali šolski dvorani) pri Sv. Vidu. Postreženi boste od 11.30 do 2. ure popoldne. Prijatelji Slomškove zadeve ponujajo vstopnice po hišah in so po $4, za otroke pa po $2. , Ta dan boste lahko v obed-nici pri stranski mizi plačali tudi članarino. Vesel bom jaz in vsi člani Slomškovega krožka, če se bomo 9. novembra srečali v dvorani pri Sv. Vidu! J. P. ------o------ Boj za prihodnji rod v Sloveniji (Odgovor g. R. I.) NEW YORK, N.Y. — Ni bila moja navada v mojem dolgem življenju, spuščati se v časopisne polemike, razen če bi me bil kdo direktno, o-sebno potegnil v kakšno pomembno sporno vprašanje. To se je zgodilo te dni, ko se je neki R. L naravnost, osebno obregnil obme zaradi razprave, napisane za AD in objavljene v petih odlomkih v tem listu julija letos. Moje pisanje nosi naslov “Boj za prihodnji rod v Sloveniji” in je zelo verjetno razlog za očitek temu listu, da “zadnje leto preveč grdo piše o Slovencih in jugoslovanski vladi”. Kdor je omenjene članke prebral, ve, da o Slovencih ni nikjer ene grde besede. Če pa kritično pišemo in obsojamo politiko komunistične partije, je povsem nekaj drugega, ker partija v nobenem oziru ni isto kot Slovenci. R. L se ne spusti v bistvo in jedro moje razprave, ampak krepko zavrti obrabljeno in oguljeno lajno, katere se je temeljito naučil v 25 letih življenja pod komunizmom. Ta lajna brani režimsko verzijo in tolmačenje verske svobode, zanika zatiranje duhov- Žrtvujmo se za svoj tisk, ohranimo naš slovenski list Ameriško Domovino! n* r S ščine in duhovniškega naraščaja, zavrne očitek režimskega pospeševanja splavov in omejevanja rojstev — vsa vprašanja, ki se jih jaz komaj mimogrede dotaknem. Šele na koncu omeni, kako se je režim “sporazumel" (z brezpravno Cerkvijo) o izg0' nu verouka iz šole v zakristijo in cerkev, kar jaz v spi' su ugotavljam, toda z dostavkom, da bi bilo sprejemljiv0 pod pogojem, da se v šolah ne poučuje sploh nobena religija in da ostane šola versko nevtralna. Nato pa dokažem na osnovi znanstveno izdelanih tozadevnih referatov štirih bogoslovnih profesorjev v Ljubljani, da so vse šole v Sloveniji popolnoma marksistične, ateistične in protiverske. A o tej osrednji, bistveni vsebini mojega pisanja kritični ocenjevalec ne zapiše niti ene same besede. Ga najbrž doma tega niso naučili PreC^ odhodom v Ameriko. Pod takimi pogoji je vsako razpravljanje z njim nemogoče. Na njegovo sklepno izjavo o “pisanju čez slovenski narod” pa mu tukaj stavim nekaj vprašanj. Ali pišejo čez slovenski narod tisti, ki gra' jajo in zavračajo narodu škodljivo režimsko politik0) katera naravnost sistematično ubija v otrocih in mladostnikih naravni religiozni čuti sestavni del človekovega bi- partije. Če ne boste rili, bomo vedeli, da vorov nimate! Z3 Pa še to povejte: ČemU) vse na svetu, ste prišli v meriko in tu ostali, ko le Titovini vse tako prav in bro. tukaj pa vse zanič- ^ stva? Ali veste, da se vsa zgodovinska znanost strin.!3 z resnico, da so se Sloven01 kot narod ohranjevali prven stveno radi verske povezan0 sti, ki jih je vezala z duh°v nimi voditelji v najtežjih d0 bah do današnjega dne, in jih rešila pogube? Ali Vam je znano, da to ° lementarno silo v mladi marksizem ubija iz golih P° litičnih razlogov v šolah in izven njih, ubija duše, kak01 je pred nekaj desetletji ^ jal telesa (dolge vrste nai°c nih voditeljev, 80 duhov111 kov, celih družin in k°nčua 12,000 domobrancev brez s°^. nega postopka), a se žara ^ svetovne javnosti ne upa ve ubijati teles? Ali ni ubijaId. — eno in drugo — najv°c^ zločin nad slovenskim na^° dom v njegovi dolgi ni? Ali je obsodba vsega t°£S početja “pisanje čez slovens narod”? ^ Pozivam Vas, dragi R- .t_ po na vprašal, j e odgovorne ^ svoji vesti in prepričanju) ne po navodilih in naU 1 oc'g°v0' odg0' d°' naši ih vrst _ Sp°' Prilag3' pri' vel1' Washington, D.C. štovano uredništvo! mo ček za naročnino in spevek za vaš sklad. 2 kim spoštovanjem in njem spremljamo vaše ^ re, da nam ohranjate 0 Slovenci smo dolžni P°se^Si zahvalo vsakemu izmed v . ki skrbite za naš s^oV^rl,1v-list. Želimo vsem vam z ja in moči, da bi vztraja 1 mnogo let! Z odličnim sp0® vanjem Florijan Bev00 ISKRICE Kateri narod ni bil nCt^' loet in nato mislec? * 0°' Najprej živeti, potem^ zofirati. '—Latinski pred0 / * ‘i \ » ! i * i } T MAKS SIMONČIČ: Tudi v Montani so naši rojaki! i. STOCKTON, Kal. — Članek, ki ga je napisal prof. dr. Jože Velikonja pod naslovom “O pisanju zgodovine Slovencev v Ameriki” in je bil objavljen v Ameriški Domo-,vini dne 19. septembra, vsebuje v odstavku tudi sledeče: “Človek se sprašuje: kje je gradivo o Slovencih v Clevelandu, Chicagu, Detroitu, Milwaukeeju? Za Slovence v Montani sem ga zaman iskal v Heleni in Butte ...” Ne vem, v koliko bom priskočil na pomoč s svojimi skromnimi podatki, toda to, kar je danes zapisanega, je tudi vse, kar v resnici morem napisati. if Naš slovenski rojak č. g. Jože Mavsar, sedanji župnik v katoliški, fari v vzhodnem delu mesta Helene, je oskrbel naši in Jenkovi družini sponzorja. Za vstopno dovoljenje v ZDA si moral v začetnih letih povojne emigracije 1949 -1960 imeti preskrbljeno službo in stanovanje. To pogodbo je obema družinama podpisala č. s. prednica Aurelia, ravnateljica bolnice sv. Janeza. Pred mojim prihodom pa je bila premeščena in zamenjala jo je č. s. Josephine, katera je prevzela njene administrativne posle in skrb, da se podpisano sponzorstvo izvede. Dne 15. maja 1951 sem prispel z vojaško ladjo “General Muir” in svojo družino v newyorško pristanišče, kjer nas je sprejel sedaj pokojni p. Ambrožič. Naklonil nam je takoj $220 kot dolgoročno posojilo. Odplačevanje se je vršilo po $20 na mesec, pričenši z drugo zasluženo mesečno plačo. Še isto popoldne smo odpotovali proti Montani. Dne 17. maja pa smo prispeli na helensko železniško postajo, kjer nas je že pričakoval Lojze Jenko, osebni prijatelj, s katerim sem se spoznal že leta 1945 v prvem slovenskem taborišču Senegaliji v Italiji. Odpeljali smo se potem v naše že pripravljeno stanovanje na Ewing cesto, kjer so že stanovali Jenkovi, in sicer na drugem nadstropju. Hiša je bila preko ceste bolnice sv. Janeza, kjer je bilo potem tudi moje prvo službeno mesto. Prva nujnost je bila, da so se člani Jenkove družine spoznali s člani moje družine. Do našega prihoda v Heleno, Jenkovi niso poznali nikogar razen mene, kajti moja žena je pribežala z dvema otrokoma preko meje v svobodno Italijo šele januarja 1949. Jenkovi so bili preseljeni iz našega St. Antonio taborišče v neko nemško emigracijsko taborišče, v katerem so čakali na vstopni vizum za ZDA, že leto popreje. Še isto popoldne smo imeli skupno-večerjo v bolniški jedilnici. Šef kuhinje je bil Poljak po. rodu. Prav tako sem imel priliko spoznati se in predstaviti se č. s. prednici J osephini. Že po 48 urah sem potem moral na delo, čeprav sem bil duševno in fizično zelo utrujen, saj je pred menoj stalo mnogo nerešenih vprašanj bodočnosti. Bolnica stoji na mali vzpetini, lahko bi dejal gričku. Na njenem južnem koncu je ma-ia hišica, odrejen prostor ža duhovnike in duhovniške goste. Na vzhodni strani je večja dvonadstropna stavba, 'katero smo kasneje popolnoma preuredili in je služila za dom in prenočišče čč. sester. Preko ceste bolnice pa je bila zidana dvonadstropna hiša, bolj podobna palači, katera je nosila ime ‘Tmmacula-ta”. V njej je bila velika in zelo lepa kapela, pisarne, kuhinja in vse potrebne pritikline. Z leve in desne strani hodnikov so bile enoposteljne in dvoposteljne sobe za u-čenke, katere so se posvetile poklicnemu učenju za diplomirane bolniške sestre, prav tako so dobile nauke v naši bolnici v praktičnem in teoretičnem pogledu. Za poslopjem “Immaculate” pa je bila velika pralnica, nad njo pa prostori za otroški vrtec in kuhinja. Bolnica je lastovala obširno ozemlje, le delavsko vodstvo je bilo v nepravih rokah. Pred nami so ti ljudje gledali za svoj dobiček in korist in niso opravljali svojega dela pošteno v korist bolnice, dasi-ravno so bili za to plačani. Poglejmo sedaj v “kader” zaposlencev po sponzorju, kateri smo prispeli iz Evrope: Jenko in njegova soproga Albina sta. bila zaposlena kot upravitelja pralnice, dobila pa sta po potrebi pomoč. Stalno pa je bilo zaposlenih 5 delavcev. Moja žena je imela slabši položaj. Čistiti je morala prostore otroškega vrtca, delati naj nižja in težka dela, dasi-ravno je bila noseča. Pomagati je morala tudi v pralnici. Plačana je bila samo $29 mesečno vključivši s tem, da je prejemala dnevno tri obroke tople hrane. V pralnici je bila zaposlena še ena Slovenka, staronase-Ijenka, katere dekliškega imena se ne spominjam, poročno ime pa je bilo Himl. Njena hči je poročena z u-praviteljem helenskega poštnega urada, sedaj v pokoju, z imenom O’Fallon. Imata lepo hišico takoj za bolnico na severni strani mesta. Z menoj so imeli par dni velike težave, katere so rešili — lahko rečem — odlično v korist sebi in meni! Razume se, saj so bili takrat pleskarji kar lepo plačani. Mislim da‘ ni sobe, ne pritiklin, in hodnikov, po katerih ni drsela rolica in čopič v mojih rokah. Učiteljica mi je bila č. s. Teresa, upraviteljica “Immaculate”. Bila je dobra, bila pa je tudi silno natančna. Kadar pleskam, se vedno rad spomnim na tiste začetne čase, ko je bilo več barve po tleh, kot pa na zidu .. toda praksa naredi tudi v tem slučaju dobrega pleskarja. Najtežje je bilo pozimi, ko sem moral čistiti sneg po pločnikih. Bilo je nekega dne, ko je po snegu pritisnil mraz. Temperatura je padla globoko pod ničlo. Nisem imel rokavic, pač pa sem pridno zahajal v kuhinjo po kavo. Kar naenkrat sem opazil, da ne morem spustiti rok od držaja lopate. Sreča je bila, da je to opazila neka sestra. Hitro me je odvedla v pralnico, kjer so se potem prsti sami “odtajali”. Povedali so mi na moje veliko presene-nje, če bi s silo trgal roke od držaja, bi lahko potegnil tudi kožo z dlani...” To pa ni “hec”, kajne? Moja plača je znašala naj-prvo le $90 mesečno. Dodali so tudi tri obroke hrane za vso družino. Kasneje so jo zvišavali in končno sem prejemal $200 mesečno, toda s tem sem tudi izgubil pravico do brezplačnega hranjenja. Poglejmo, kako smo takrat plačevali račune za naše potrošnje: Stanovanje $50, razsvetlja- IDRIJA. — Idrijska rudarska godba praznuje letos 315-letnico svojega delovanja. Zanimivo je, da je že Valvazor omenil nastop idrijskih muzikantov 15. septembra 1668. Ob tem visokem jubileju bodo tudi izdali spominsko značko in brošuro z opisom nastanka in razvoja godbenega delovanja. KAMNIŠKA BISTRICA. — V zaselkih Klemenčevo, Za-berje, Zakal in Trobelna, ki spadajo h krajevni skupnosti Kamniška Bistrica, so v okviru občinskega praznika odprli nov vodovod, ki je dolg več kot 5 kilometrov. Vodovod je stal 2.3 milijona dinarjev. Gradili so ga skoraj dve leti. ŽALEC. —- Čeprav je nasade hmelja močno prizadelo neurje, ki je naredilo kar za 170 milijonov dinarjev škode, so letos pridelali več kot 3000 ton hmelja. V Savinjski dolini je bilo na delu več kot sto obiralnih strojev in kakih 500 do 600 ročnih obiralcev. Pridelovalci so dobili letos 120 dinarjev za kilogram hmelja, kar je kar lep zaslužek. Hektar zemljišča da 200,000 din dohodka, to pomeni, da je proizvodnja hmelja najbolj donosna kmetijska panoga in zato tudi ekonomsko najbolj upravičena. Domače pivovarne so dobile letos 987 ton hmelja, 2100 ton pa so ga izvozili v države Evropske gospodarske skupnosti, v Združene države Amerike, na Japonsko in v Brazilijo. Slovenska pivovarniška industrija bo ob koncu srednjeročnega obdobja potrebovala 3400 ton hmelja. Zato pripravljata hmeljarska poslovna skupnost in pivovarska industrija samoupravni dogovor, po katerem naj bi tudi pivovarne financirale pri povečanju in izboljšanju nasadov hmelja. LJUBLJANA. — Zaradi bolezenskih izostankov z dela izgubi Slovenija kar 6.4% narodnega dohodka. To pa pomeni, da so Slovenci na tem področju v jugoslovanskem merilu na drugem mestu. B o 1 n i š kih izostankov, predvsem tistih za dan ali dva, je iz leta v leto več. Povprečno trajanje odsotnosti z dela pa se skrajšuje. Za gospodarsko razvita slovenska področja je značilno, da je . Najnovejše psihološke raz-vedno več kratkih izostankov ^s-^aye spodbijajo laiško mnenje, z dela zaradi bolezni. V ne- j^ovek le malo potrebuje za razvitih območjih pa je na- sre^°- sprotno malo primerov odsot- ^>0 ugotovitvah ameriškega nosti, zato pa je doba odsot- Psihologa Jeffreva Kana, ki se nosti daljša. Ljudje največ o- Pogovarjal z 130 moškimi in stajajo doma zaradi bolezni zenskami v službi, je zadovolj-dihal, bolezni gibal in veziv- stvo na rvaznih Področjih življe-nih tkiv. Vedno manj pa je' ni.a v veoji medsebojni odvisno-infekcijskih in parazitalnih psiholog domneval v bolezni ter bolezni kože in zaoetku raziskav. Ljudje, ki so samo napol za-va $10-12, voda do $4, dolg dovoljni s svojim delom ali dru-Ligi $20. Vsi stroški so zna- žinskim življenjem, so v večini šali nekako okoli 90 dolarjev primerov tudi polovično zado-oziroma vso mojo plačo. Že- voljni z življenjem nasploh, nin denar pa smo uporabili Kane pravi, da ta ugotovitev za nabavo obleke in obutve, s drži, četudi ljudje različno vred-katero smo bili zelo slabo o- notijo razna področja življenja, skrbljeni. Pripomogli k živ- Ljudje so nagnjeni k temu, da Ijenjskim izdatkom sta tudi nezadovoljstvo na enem področ-pokojna Karmen in Boža, ka- ju poskušajo nadomestiti z za-tera je hila delno zaposlena dovoljstvom na drugem, na pripri telefonski centrali, isto- mer nezadovoljstvo pri delu z časno pa je hodila v srednjo večjo pozornostjo družinskemu, šolo, katero je dovršila z naj- življenju ali obratno, vendar je višjo oceno in so potem čašo- takšen nadomestek le redkokdaj piši poročali o dekletu, ki je uspešen. prišla iz Jugoslavije - Slove- Nepričakovan rezultat: člove-nije in vkljub težavam z an- ku, ki posveti ves svoj čas le e-gleškim jezikom predrla zid nemu področju življenja, tiste-in stopila v ospredje. Nekega mu, na katerem dobiva zadošče-dne pa je dekle šla iz službe, nje, sčasoma tudi to področje ne spodrsnila na ledu, si zlomila zadošča več. roko v zapestju in tako mo- Po Kanu bi lahko s tem razlo-rala opustiti družini potreben žili nenaden umik filmskih dohodek. zvezd in uspešnih politikov v (Dalje prihodnjič) zasebno življenje. podkožj a. MARIBOR. — V zadnjem času je bilo v severovzhodni Sloveniji nekaj strahovitih toč. Žato še nobeno leto doslej obramba pred točo ni porabila toliko raket kot julija in avgusta letos. Slabe izkušnje lanskega leta so narekovale, da so letos spomladi kupili 2,000 raket proti toči. U-pali so, da jih bo dovolj. Ko pa je prišlo strašno neurje, je na 26 strelnih mestih raket celo zmanjkalo. Naročili so sicer nove, vendar še ne vedo, kako jih bodo plačali. Rakete proti toči so namreč precej drage. Enostopenjske rakete, ki dosežejo višino 3500 metrov, so po 4300 din, dvostopenjske rakete pa po 6900 din. Prav zadnje so letos do-\ živele ognjeni krst v predzadnji toči, ko so se povzpele 7000 metrov visoko. Rakete izstreljujejo kmetje, na bližajoče se oblake s točo pa jih opozarjata radarska centra v Žikaricah in Zgornji Kungoti kjer je redno zaposlenih šest delavcev. TOLMIN. — Izračunali so, da Tolminci popijejo v enem letu 3500 hektolitrov vina, več kot 5000 hektolitrov piva in skoraj 400 hektolitrov žga-nh pijač. Seveda v tej statistiki ni “domačega” pridelka, beri žganjekuhe, ki na Tolminskem ni tako skromna, ter- vina, ki ga pripeljejo iz sosednih vinorodnih občin. Zanimiv je tudi podatek, da Tolminci porabijo povprečno 7 odstotkov od letnih osebnih dohodkov za žgane pijače. Tolminski občinski proračun pa se je lansko leto zaradi prometnega davka od prodanih alkoholnih pijač povečal za skoraj dva milijona dinarjev. Nihče pa še ni izračunal, koliko dohodka izgube tolminske delovne organizacije zaradi delavcev - alkoholikov. Na Tolminskem deluje sicer Klub zdravljenih alkoholikov, vendar je pri delu zelo osamljen in ima le 75 članov. Tolminski koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu in narkomaniji se je zato odločil za temeljito akcijo v temeljnih organizacijah in krajevnih skupnostih. ------o------ Raziskovalec sreče i®mmsšm!iSSS AMERIŠKA DOMOVINA KOLEDAR društvenih prireditev j i «! ;! j! I i