238. flcvOn.
»im v ttMriL tt. ottfci
XIII. leto.
„Slovenski Narod* veljai
v LJubljani na dom dostavljen: celo leto K 24*»
pol leta   ........ 12*—
četrt leta ........ frca mesec 2-—
v apftvnlitvn prejemtn:
cdo leto....... K 22*—
pol leta   • . jk* . . . . 11—
četrt Uta . . . 550
ne mesec . . . . 1-90
Dopisi na) se franUraJo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica it 5, (I. nadstropje levo), telefon St. 34.
Izhaja vsak dan zvečer izvzemal nedelje ta praznike.
Inseratl veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru.
Upravniitvn naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inseratl Itd. to Je administrativne stvari.
- Posamezna Številka velja 10 vinarjev. 1
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
Narodna tiskarna telefon it. 86.
za Avstro-Ogrsko: celo leto . . . . ...... K 25—
SI leta    • • • . •  • 13*—
trt leta . . .V .... 6*50 na mesec ........ 230
»Slovenski Narod« velja po poŠti:
za Nemčijo: 1
celo leto......'. K 28—*
za Ameriko in vse druge dežele: \ celo leto.......K 30*-<
VpraSanJem glede Inseratov na| se priloži za odgovor dopisnica aH znamka UpravniStvo: Knaflova ulica St 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon St. 85.
Deželni zbor kranjski.
Nadaljevanje XIV. seje.
Dež. glavar zopet otvori sejo ob 3*25 in poda takoj besedo poročevalcu, da otvori podrobno debato o I. oddelku postave.
Šolsko nadzorstvo.
Novi načrt zakona o šolskem nadzorstvu obsega 49 paragrafov. Prvi del zakona (§§1—20) govori o krajnem šolskem svetu in njegovi sestavi. Zastopnik cerkve je župnik, ostali duhovniki imajo posvetovalen glas. Zastopnik šole je šolski voditelj, če je meščanska šola v kraju, je tudi njen voditelj član šolskega sveta. Zastopnika občine voli občinski odbor, če je pa več občin, zbor udeleženih zastopov. Občinski predstojnik vstopi kot tak v šolski svet. Število zastopnikov občine mora biti najmanj tri, največ pet, število namestnikov pa določi okrajni šolski svet. Izvoljeni člani opravljajo svoje posle postavno šest let, oziroma dokler se ne sestavi novi šolski svet. Izvolitev sme odkloniti le tisti, ki bi imel pravico odkloniti izvolitev v občinski zastop ali pa če je bil že šest let v šolskem svetu. Globa za neu-bogljivca je od 10—200 K, kdor neopravičeno izostane od seje pa 2—20 kron. Kdor svoje dolžnosti zanemarja, se kaznuje z globo do 200 K in končno izključi. Če celi šolski svet zanemarja svojo nalogo, ga deželni šolski svet lahko razpusti.
Šolski ogleda more biti vsak, kdor ima pasivno volilno pravico za občinski zastop, izvzemši ljudsko-šolske učitelje.
Delokrog   krajnega   šolskega sveta.
§ 11. Krajni šolski svet mora skrbeti, da se izvršujejo in izpolnu-jejo šolski zakoni in odredbe -višjih šolskih oblastev ter da se šolstvo v šolski občini tem primerno uredi.
Zlasti mu pristoji:
a) zastopati šolsko občino pri vseh upravnih in pravdnih zadevah, ki se tičejo šole, zlasti pa pri obravnavah glede ustanavljanja in razširjenja Sol, ter skrbeti za šolske prostore;
b) upravljati krajni šolski zaklad, kakor tudi morebitno ustanovno premoženje, ako ne obstoje o tem po ustanovni listini druga določila;
c) odrejati, da se vinkulirajo \*red-nostni papirji, ki so last šole, ter z listinami, fasijami tid. vred shranijo;
d) nadzorovati šolsko poslopje, šoli lastna zemljišča in šolski inventar;
e) narejati letni šolski popis, odločevati o sprejemu otrok iz tujih šolskih okolišev, nadzirati šolski obisk ter ga pospeševati z vsemi zakonitimi sredstvi, kakor tudi sodelovati pri kaznovanju šolskih zamud tako, kakor predpisuje zakon;
fl določevati vsakdanji učni čas, oziraje se pri tem na predpisano število ur, kakor tudi paziti, da se yrši točno predpisani pouk;
g) nadzorovati disciplino v šoli in vedenje mladine izven šole ter paziti na vse, kar bi moglo vplivati   na vzgojo   mladine v
šoli;
h) podpirati kolikor mogoče učitelje v njih uradnem delovanju;
i) nadzorovati, ali učitelji zvesto izvršujejo svoj poklic, in ob upravičenih pritožbah proti njih vedenju ukreniti potrebno, da se to odpravi;
k) poravnavati po možnosti prepire učiteljev med seboj in z občino ali s posameznimi občani, ako izvirajo ti prepiri iz šolskih razmer;
I) sodelovati po zakonitih predpisih pri podelievanju učiteljskih služb-
m) dovoljevati šolskim voditeljem
dopuste do treh dni; n) narejati   letne    proračune za stvarne šolske potrebščine, jih predlagati in duplo okrajnemu šolskemu svetu v pregled in v potrjenje.  Temu mora tudi oddajati vsakoletni račun zastran prejetega  in  izdanega denarja; o^ dajati pojasnila, staviti predloge, podajati mnenja občinskim zastopom in predstojnim oblastem ter v gospodarskih stvareh tudi deželnemu odboru. Razen   tega pristoji krajnemu šolskemu svetu še oni delokrog1, ki mu je izročen po ostalih šolskih zakonih.
§ 12. Delovanje krajnega šolskega sveta pa ne obsega vadnic združenih z učiteljišči; samo tam, kjer se vzdržujejo docela ali deloma z občinskimi dohodki, sodijo vadnice v področje krajnega šolskega sveta.
Dalje ne sodijo v delokrog krajnega šolskega sveta tudi one v § 1. navedene ljudske šole, ki jih dotična selska občina ne pomaga vzdrževati in pa deželni zavodi za ne polnočut-ne in zanemarjene otroke.
Delokrog krajnega šolskega nadzornika.
§ 13. Krajni šolski nadzornik je dolžan večkrat obiskati odkazane mu šole in mora biti z voditelji teh šol v vednem stiku ter nedostatke, ki jih opazi, naznanjati krajnemu šolskemu svetu in stavljati dotične predloge.
Zlasti mora krajni šolski nadzornik paziti:
a) ali so šolske sobe in šolska oprava v dobrem stanu, ali so šolski prostori primerno kurjeni in prezračeni in ali je v njih sploh opazovati primerna snaga in primerni red;
b) ali se učila, kar jih je, snažijo, varujejo in primerno hranijo;
c) ali se uporablja šolska knjižnica tako, kakor je predpisano;
d) ali se šolski vrt primerno oskrbuje;
e) ali se učitelji in učiteljice natanko ravnajo po predpisanem učnem času;
f) ali so učenci in učenke preskrbljeni z vsemi potrebnimi knjigami in pripomočki;
g) ali imajo učitelji šolski obisk v natančnem razpregledu in ali tiste otroke, ki zanemarjajo šolo, naznanjajo pravočasno;
h) ali je v šoli opazovati potrebno disciplino in ali se v ta namen uporabljajo samo zakonito dopuščena sredstva;
i) ali učitelji in učiteljice kažejo potrebno vestnost v izpol nje vanju svojih stanovskih dolžnosti in ali se ne pečajo s stranskimi posli, ki bi mogli kvarno vplivati na izpolnjevanje njih stanovskih dolžnosti. Krajne šolske nadzornike, ki bi ne izpolnjevali te svoje dolžnosti, dasi jih je ponovno opominjal okrajni šolski      svet,      odstavi deželni šolski svet po predlogu ali po zaslišanju okrajnega šolskega sveta.
Krajni šolski nadzornik ima pravico prisostvovati pri učiteljskih konferencah s posvetovalnim glasom.
Zastopniki cerkve in šole smejo odkloniti izvolitev za predsednika krajnega šolskega sveta. Seje so vsaj vsaka dva meseca. Na zahtevo dveh članov se mora sklicati seja. V osebni svoji zadevi ne sme bitj. član navzoč. Vsi člani imajo pravico biti navzoči pri pouku, ali ne smejo delati opazk. Posameznik nima pravice, dajati ukazov, tudi šolski ogleda ne. — Za mesta z lastnim statutom velja določba, da pošlje deželni odbor dva člana v mestni šolski svet.
Rasprava.
Kot »contra« - govornika sta priglašena poslanca dr. E g e r in O h n g 1, »nro« pa dr. Krek*
Prvi govori posl. dr. E g e r in stavi svoje izpreminjevalne predloge, predvsem razdelitev krajnih šolskih svetov po narodnostih v jezikovno mešanih občinah.
Posl. dr. Krek izvaja proti dr. Egerju, da je pač stavil svoje predoge edino le zato, da bi nemške manjšine dobile vse pravice. Drugi predlog njegov gre za tem, da bi se dal načelu »los von Rom« polna pravica in agitatorjem za to načelo prosto polje. Zato klerikalci ne bodo glasovali za ta predlog.
Nato govori posl. Gangl. Poročevalec in posl. Ravnihar sta udarila na politično struno. Govornik je pustil politiko popolnoma v stran, ker je mnenja, da ]x>litika v šoli nima nič opraviti. Razprava naj bi bila stvarna.
Predlaga k $ 2. predlog, ki izključuje krajne šolske nadzornike.
Črta naj se § 4., ki se glasi: »Kadar gre za verouk ali za verske vaje, se mora sejam krajnega šolskega sveta pritegniti s posvetovalnim glasom dotični veroučitelj, ako ni že itak njegov član. V šolskih občinah, kjer poučuje verouk več ve-rončiteljev, se udeležuje sej v tem slučaju po letih najstarejši med njimi.« To pa zato, ker naj krajni šolski svet razpravlja le bolj ekonomične stvari.
Stvari pa, ki jih omenja $ 4 ureja šolsko vodstvo sporazumno z dotičnim cerkvenim zastopnikom.
K § 6. predlaga, da se črtata odstavka:
»Občinske zastope povabi k vo-litvi in vodi volitev občinski predstojnik šolskega okraja, če ne določi okrajni šolski svet drugače.
Volitev članov in namestnikov izvrši ves zbor, in sicer za vsako udeleženo občino v posebni volitvi z glasovnicami. Namestniki se izvolijo obenem s Člani. Zbor je sklepčen brez ozira na število doslih volilnih upravičencev.«
Namestu tega naj pa volijo občine zase svoje zastopnike.
Pri § 8 naj se črta odstavek, ki nalaga članom krajnega šolskega sveta, če zanemarjajo svojo dolžnost, globo do 200 K, ker prihodnji odstavek določa sramotnejšo kazen — izključitev.
Črtajo naj se sledeči odstavki $ 10:
Krajni šolski svet oskrbuje naloženo mu šolsko nadzorstvo predvsem po krajnem šolskem nadzorniku, ki ga imenuje okrajni šolski svet, ko je zaslišal krajni šolski svet, za poslovno dobo krajnega šolskega sveta, in sicer izmed oseb, ki stanujejo v šolskem okolišu, imajo pasivno volilno pravico v občinski zastop in za to opravilo potrebne zmožnosti, izvzemši učitelje ljudskih šol.
Kjer obsega delokrog krajnega šolskega sveta več šol, se sme nastaviti več krajnih šolskih nadzornikov.
Krajni šolski nadzornik je vsled imenovanja član dotičnega krajnega šolskega sveta; če bi pa to bil že kot zastopnik selske občine, preneha z imenovanjem ta mandat ter je pozvati v krajni šolski svet njegovega namestnika.
Službi predsednika krajnega šolskea sveta in krajnega šolskega nadzornika ne moreta biti združeni v eni osebi. -
Pri § 11. naj se črtati točki e) in i), ker so to stvari pedagoško - didaktičnega značaja, ki spadajo pred učiteljsko konferenco.
Posl. J a r c predlaga, da se Črta določba § 6, da vstopi občinski predstojnik šolskega kraja kot član v občinski svet, to pa zato, ker bi se lahko zgodilo, da tamkaj, kjer je več občin, vstopil v šolski svet predstojnik najmanjše občine.
Nato polemizira posl. dr. Eger z dr. Krekom.
Posl. J a k li č se je oglasil zato, češ, ker je posl. Gangl napadel Rav-niharja in poročevalca. Narodno-na-
predna stranka hoče odtegniti šolo povsem verskemu vplivu. (Dr. T a v-čar: To določa državni zakon!) »Svetuje« tovarišu Ganglu, naj njegovi tovariši ne zanašajo politike v. šolo.
Posl. Gangl: Jaz in moji tovariši smo odločno proti vsaki politiki v šoli.
Posl. dr. P e g a n pravi, da je posl. Gangl stavil svoje predloge iz političnih namenov; zlasti predlog na odpravo krajnih šolskih nadzornikov. Naravnost osmešil se je dr. Pegan s primero, češ, če je treba odpraviti te nadzornike, ker je eden zaspal v šoli, potem je treba odpraviti tudi institucijo sodnikov, ker se je tudi primeril slučaj, da je sodnik zaspal pri obravnavi. (D r. Tavčar: Šolski nadzornik pa — sodnik!) Pravi, da je verouk najvažnejši predmet v šoli, da mora torej imeti veroučitelj posvetovalni glas v krajnem šolskem svetu. Govori za krajne šolske nadzornike.
Posl. Gangl še enkrat poudarja, da se je v svojem govoru absolutno izognil politike. Politika ne spada v šolo. Učitelj, ki jo vlači v šolo, ne ume svojega poklica. Vest je najboljši sodnik. Milijon inšpektorjev ne popravi človeka, če nima poštene vesti. Sicer pa se je izjavil v odseku tudi posl. Ravnihar, torej je tudi on s svojega slovensko-ljudskostrankarskega stališča zato, da se odpravi ta institucija. Če pa že ostanejo krajni šolski nadzorniki, naj bodo strokovnjaki, ne pa možje, ki nimajo večkrat niti pojma. Odločno ugovarja, da bi hotel spravljati politiko v strogo stvarno šolsko vprašanje.
Posl. dr. Krek govori za krajne šolske nadzornike. Pravi, da so najboljši strokovnjaki starši. Priznal je nadalje, da je za politiko mesto tudi v šoli, kajti vsaka stranka hoče dati šoli svoje obličje po svojih nazorih.
(Dr. Tri 11 er: Dr. Krek je edino odkritosrčen!)
Poročevalec se izjavi tudi za dr. Krekove nazore. — Predlaga sprejetje      1—19.
Glasovanje.
§ 1 se sprejme nespremenjen.
K § 2 padeta predloga dr. Eger-jeva, glasujejo zanj Nemci. — Rav-notako pade Ganglov predlog na odpravo krajnih šolskih svetov. Za predlog so glasovali samo slovenski naprednjaki.
Predlog dr. Egerjev na zastopstvo krščanskih veroizpovedanj ni bil sprejet.
Predlog Ganglov na črtanje § 4 pade. Zanj glasujejo le slovenski naprednjaki.
Predlog posl. dr. E g e r j a k § 6 pade.
Pade tudi G a U g 1 o v izpremi-n je valni predlog k 4. in 5. odstavku, sprejme se pa predlog Ganglov in Jarčev, da odpade odstavek o občinskih predstojnikih kot članih krajnega šol. sveta.
§ 8 se sprejme po odsekovem predlogu. Posl. Ganglov predlog pade.
Pri § 10 pade Ganglov predlog na črtanje štirih odstavkov in ravno tako izpreminjevalni predlog dr. Egerjev. — Ravno takb pri v 11.
Sprejel se je torej načrt do § 12 z edino majhno izpremembo reiznre-menjen.
Drugi oddelek — §§ 13—19.
Predsedstvo prevzame baron Liechtenberg.
K besedi se oglasi dr. Š u s t e r-š i č in predlaga novo besedilo k § v 13 in 14, zlasti da ne more biti zastopnik šole načelnik krajnega šolskega sveta ali njega namestniki, češ, ker bi bil tako sam svoj nadzo-rovalni organ. Zastopnik cerkve more izvolitev odkloniti. Konstituiranje krajnega šolskem sveta se mora
izvršiti najdalje 4 tedne po izvolitvi občinskega zastopstva.
Posl. Gangl se izjavi proti tej utesnitvi, da bi zastopniki šole ne mogli biti načelniki krajnega šolskega sveta ali njega namestniki zlasti ker se je poudarjalo v odseku, da je večkrat teško dobiti človeka, ki bi hotel ali mogel prevzeti ta posel.
Seveda se izjavi proti paragrafom, ki govore o krajnem šolskem nadzorniku.
Sprejmejo se nato pri glasova< nju vsi paragrafi po predlogu odseka, § 14 pa oo dr. Šusteršičevenj predlogu.
Posebna določila.
Ta posebna določila vsebuje § 20, ki govori o šolskem svetu v mestih z lastnim statutom, torej v, Ljubljani.
Ta paragraf se po predlogi šolskega sveta glasi:
* § 20. V mestih z lastnim statutom izvršujejo šolsko nadzorstvo mestni šolski svet, ki združuje v sebi področje krajnega in okrajnega šolskega sveta, ter je takole sestavljen:
1. Predsednik mu je župan ali njegov namestnik v mestnem magistratu ;
2. vsako versko družbo, ki šteje v mestnem šolskem okraju nad 2000 duš, zastopa v mestnem šolskem svetu po en duhovnik ali njegov namestnik, ki ju določi pristojna višja verska oblast;
3. skupščina stalno nameščenega učiteljstva dotičnega mestnega šolskega okraja voli v mestni šolski svet izmed sebe dva strokovnjaka< učitelja in dva namestnika z glasovnicami in skupno;
4. občinski zastop voli v mestni šolski svet izmed sebe ali pa izmed drugih oseb, ki morejo biti voljene v občinski zastop, dva člana in dva namestnika. Kdor izgubi pravico biti voljen v občinski zastop, se izloči iz mestnega šolskega sveta;
5. deželni odbor odpošlje v mestni šolski svet dva zastopnika in njuna namestnika;
6. ako se okrajni šolski nadzornik mestnega šolskega okraja ne vzame iz mestnega šolskega sveta, tedaj vstopi vsled svojega imenovanja v mestni šolski svet. Kadar vstopi v mestni šolski svet več nadzornikov, ima ako spada stvar, ki se obravnava, samo v področje enega nadzornika, le ta nadzornik glasovalno pravico.
Za člana, ki ju odpošlje deželni odbor, veljajo glede pasivne volilne pravice in izgube mandata ista načela, kakor za zastopnika, omenjena pod 4.
O tem paragrafu se razpravlja posebej.
Prvi govori posl. dr. Triller, ki povdarja, da bo predlagal izpre-membe k temu paragrafu le v najožjih mejah. Ni ga namreč šolskega sveta, v katerem bi imel deželni odbor svoje zastopnike, tu pa naj bi bila dva. Predlaga torej, da se črta točka 5. Ce se pa ne sprejme ta predlog, naj se pa da k točki 4. občinskemu zastopu štiri zastopnike, ker ima sedaj samo dva.
Poslanec dr. Šusteršič pravi, da imej zato deželni odbor svoja zastopnika v mestnem šolskem svetu, ker je ta šolski svet obenem tudi okrajni šolski svet. Pristaja pa na predlog dr. Trillerja na štiri zostop-nike občinskega zastopa. K § 6. pa predlaga, da ima glas samo eden šolski nadzornik, tisti, ki ima opraviti s stvarjo, ki je v obravnavi, sicer pa tisti, ki ga od časa do časa določi predsednik.
K točki 3. predlaga poslanec Gangl, da voli zastopnike učiteljstva skupščina vsega učiteljstva* stalno in provizorično nameščenega.
Poslanec   dr. Eger predlaga dve izpremenitvi.
Poročevalec se pridružuje predlogu dr. Šusteršičeveniu.
Glasovanje.
Točka 1. se sprejme nespremenjena. K točki 2. pade predlog dr. Egerjev. Glasovali so zanj Nemci. K točki 3. pade Ganglov predlog. K točki 5. pade predlog dr. Trillerjev, sprejme se pa predlog dr. Trilerja k točki 4. K točki 6. se sprejme izpre-aiinjevalni predlog dr. Šusteršiča.
Okrajni šolski svet.
§§ 21.—36.
»Contra« sta priglašena poslanca Gangl in dr. Eger, »pro« prof. J a r c.
Posl. Gangl stavi predlog k § 23., točki 3., da naj v okraju, ki šteje nad 50 učiteljskih oseb, izvolijo 3 zastopnike v okrajni šolski svet. Voli pa naj vse učiteljstvo, ne samo definitivno.
K § 26. predlaga, da naj se črta točka 21. (okrajni šolski svet ima pravico imenovati krajne šolske nadzornike.)
K § 32. predlaga, da naj okrajni šolski nadzorniki ne nadzorujejo učiteljev, članov okrajnega šolskega sveta.
Pri § 35. pripominja, da imajo okrajni nadzorniki veliko posla. Vlada naj bi jim dala na pomoč pisarniško moč, ki bi izvrševala po njehovih navodilih pisarniške posle, da morejo bolje opravljati nadzorstvo.
Posl. J are predlaga ispremem-be k § 23. v zadevi glasovanja okrajnih šolskih nadzornikov, kakor se je določilo pri mestih z lastnim statutom.
Posl. dr. "Eger predlaga naeijo-nalno razdelitev okrajnih šolskih svetov.
Posl. dr. Krek izjavlja, da bo njegova stranka glasovala proti dr. Eger je vem u predlogu, češ, ker se je bati, da ne bi potem bil zakon sank-cijoniran, kajti Aiada stoji na stališču, da vladaj v deželah s tako majhnimi narodnimi manjšinami, kakor so tudi na Kranjskem, v šolskih ozi-rih enojezičnost.
Glasovanje.
§§ 21. in 22. se sprejmeta, ko je padel predlog dr. Egerjev. Pri § 23. pade Ganglov predlog, sprejmeta se pa predloga posl. Jarca glede volitve zastopnikov občin in glede glasovanja okrajnih šolskih nadzornikov: Padel je tudi predlog dr. Egerjev. Ganglov predlog k § 26. pade, ravno tako pri § 32.
Sprejmejo se ostali paragrafi po odsekovem besedilu.
Deželni šolski svet.
37.-49.
K besedi se oglasi posl. dr. Triller in z ozirom na velike prispevke ljubljanskega mesta k deželnim stroškom, predlaga k § 38., , da imej Ljubljana dva zastopnika v deželnem šolskem svetu.
Posl. J are se izjavi proti dr. Trillerjevemu predlogu, češ, da je že to privilegij, da ima Ljubljana enega zastopnika.
Posl. Gangl predlaga k točki 6. § 38., da imej ljudskošolsko učiteljstvo dva zastopnika v deželnem šolskem svetu, srednješolsko pa enega. K § 39. predlaga resolucijo, da učiteljstvo samo voli svoje zastopnike, k §46. predlaga resolucijo, da naj * imajo v administrativnih zadevah poročilo edino le deželni Šolski nadzorniki, ki najbolje poznajo razmere.
Posl. dr. Eger je stavil več iz-prem i n jevaln i h pred 1 ogov.
Poročevalec predlaga, da se predloga sprejme nespremenjena. Glasovanje.
§ 37. se sprejme neizpremenjen.
Pri § 38. glasujejo za Ganglov predlog samo naprednjaki, poslanca-učitelja Jaklič in Ravnikar glasujeta proti. Pade tudi dr. Trillerjev predlog. Predlogi posl. dr. Egerja se ne sprejmejo. Sprejela se ni nobena izpremem ba.
Sprejme se tudi naslov in uvod. Kavno tako ves zakon v celoti.
Sprejela se je Ravnikar jeva resolucija komaj in komaj, Ganglove resolucije pa so bile vse odklonjene.
Nato prekine dež. glavar sejo ob 6. uri 10 min. do 6. ure 45 minut.
Nadaljevanje seje.
Dež. glavar zopet otvori sejo ob 6. uri 50 min. in takoj preide k prihodnji točki dnevnega reda:
Izboljšanje pašnikov.
Deželni odbor je po naročilu deželnega zbora v seji dne 14. januarja 1909 predložil načrt zakona o izboljšavi pašnikov. Pri navedenem naročilu je deželni odbor imel pred očmi, da je za uspešni razvoj naše živinoreje neobhodno potrebno izboljšati poleg planin tudi še pašnike, ker je živinorejcem le tako mogoče spraviti živinorejo na kolikor mogoče visoko stopinjo in jim ustvariti stalen vir dohodkov pri gospodarstvu. Deželni odbor je izdelal načrt zakona ter sprejel vanj določila, po katerih bo intenzivna uporaba pašnikov omogočena. Po določilih načrta se bo pašniški svet kot tak ohranil, pa tudi za to je preskrbljeno, da bodo pašniki dobro obdelani ter donašali po kvantiteti in  kvaliteti obilnejše
koristi. V dosego zaželjenega namena
se bodo uporabljala v izdatni meri državna in deželna sredstva, ker je jasno, da naši živinorejci nikakor ne bi mogli zmagati sami vseh stroškov za melioracijo svojih pašnikov. Izvršitev zakona je izročena agrar-skim oblastvom, ki bodo brez dvoma dobrohotno uvaževala intencijo deželnega zbora in pospeševala interese živinoreje.
Upravni odsek predlaga:
Predloženi načrt zakona o izboljšanju pašnikov se z nasvetovani-mi iz premem bami odobri.
Deželnemu odboru se naroča, da se obrne na c. kr. agrarno komisijo, ki naj, ako ta zakon stopi v izvršitev, skrbi za to, da se po izboljšanih pašnikih kolikor je le mogoče nepotrebne steze odpravijo.
K besedi se je po poročevalcu posl. P i b r u oglasil tudi posl. Demšar. Mož je svoj spisani — od koga ne vemo — govor, spravil še precej srečno, brez hujših nesreč, v zbornico. Predlaga iz deželnih sredstev za povzdigo živinoreje svoto 100.000 K.
Za njim govori posl. S c h o 11 -m a i e r.
Posl. dr. Tavčar pravi, da mu je sicer ugajalo, da je posl. Demšar podal več stvarnih podatkov o živinoreji, ali ne ugaja mu resolucija, da naj bi se tako nahitro določila svota 100.000 K. Danes je dobil govornik deželni proračun, ki izkazuje 3,200.000 K primankljaja. Ne gre torej, da »bi se pred rešenim proračunom metale take vsote v zbornico, ko poslanci ne vedo, kako je z deželnimi financami.
Zakon sam se vidi govorniku kratko izdelan, veliko vprašanj ne rešuje, ali izvira iz zdravega temelja. Svoj čas je bila teorija v deželi, da se odpravijo pašniki in izpremene v njive. Potem se je razvila teorija, da živina potrebuje svežega zraka, ne pa da bi živina stala vedno v hlevu. Prišli so sedaj strokovnjaki nato, da se zopet vpeljejo pašniki. Pri nas se je to zamudilo. Bil bi tedaj čas, ko se je ustvaril zakon o agrar-skih operacijah. Pozdravlja zakon z veseljem kot nekak začetek. Ima nekatere pomisleke. Vidi se mu po- j trebno. da se zakon jasneje in pre-ciznejše izrazi. V zakonu naj bi se izrazilo, da za vsak pašniček ta zakon ni, pač pa za take, ki imajo res gospodarski pomen. Kajti taki pašniki bi se potem izpreminjali v druge kulturne namene. Naj se izreče v zakonu, da se taki pašniki, ki so se izboljšali na podlagi tega zakona, morajo ohraniti svojemu namenu. Boji se, da bo agrarska oblastnija opešala pod bremenom, ki ga ji bo naložil ta zakon. Te oblastnije so zavezane sprejeti vsakega kompetenta. Xaj bi se v zakonu sprejel princip, da sme agrarska oblast, ko je v gotovem slučaju napravila svoje poizvedbe, pro-šujika takoj zavrniti, ne da bi morala napraviti načrte itd., ko bi videla, da je stvar radi prevelikih stroškov nemogoča, ali da ne bi se dosegel ni-kah gospodarski uspeh.
Posl. dr. Krek pripominja, da so agrarne oblasti večinoma svoje odloke izdajale v ljudstvu nenmlji-vem jeziku. Zato treba zahtevati, da se to izpremeni. Je zato, da se skupna zemljišča, pašniki ne razdeljujejo, kakor je to poudarjal dr. Tavčar. Komasacija pa se mora olajšati. Po tej postavi je skoraj nemogoča, ker je končna odločba prepuščena zboru udeležencev. Predlaga, da naj deželni odbor ustavi preosnovo zakona o raz-delbi skupnih zemljišč. V splošnem se strinja z izvajanji dr. Tavčarjevimi.
Med govorom poročevalčevim je dr. Šusteršič ob asistenci grofa Barba toliko izkorigiral resolucijo poslanca Demšarja, kolikor se mu je kot pridnemu in poštenemu inštruktorju svojih še nezrelih učencev zdelo potrebno, da je sprejemljiva. In res, takoj po poročevalčevem govoru prečita deželni glavar modificirano resolucijo Demšarjevo, ki ne zahteva več 100.000 K, temveč samo, da deželni odbor stavi vsako leto v proračun čim najvišjo svoto v podporo živinoreje.
Pri nato sledeči podrobni razpravi se predlog dr. Tavčarjev ne sprejme.
Zakon se sprejme po besedilu odsekovem, in nato tudi v tretjem branju.
Sprejme se nato še odsekova resolucija, modificirana Demšarjeva in dr. Krekova.
Izven dnevnega reda se reši nato predlog upravnega odseka na izpremem bo zakona o varstvu planin v toliko, da imajo v tej zadevi poslovati edino le agrarska oblastva*
Klanci na Karlovski cesti.
Predsedstvo prevzame baron Liechtenberg.
Poslanec Matjašič utemeljuje svoj predlog:
C. kr. ministrstvo za javna dela se pozivlje, da pospeši odpravo klancev na Karlovski državni cesti ofl Suhorja preko Metlike do deželne meje ob KolpL
Dež. predsednik pripomni, da je ministrstvo javnih del v to svr-ho že dovolilo 6000 K.
Stanovsko zastopstvo kmetov. .
Posl. dr. Lampe utemeljuje svoj samostalni predlog in se sklicu-pri tem na državni okvirni zakon, ki določuješ čim vsem naj se pospešuje kmetijstvo. Razpravlja na dolgo o kmetijskih zadrugah, ki naj bi se ustanovile na občinski podlagi. Občinske zadruge naj bi bile združene v okrajnih organizacijah, a te združene naj bi tvorile deželni kulturni svet; ki naj bi bil posvetovalni organ deželnega odbora. Treba je tudi ustanoviti deželni kulturni urad, ki naj bi bil podrejen deželnemu kulturnemu svetu. Stavi predlog:
»Deželnemu odboru se naroČi, da izdela do prihodnjega zasedanja in predloži deželnemu zboru zakonski predlog o stanovskem zastopstva kmetov na podlagi državnega zakona o kmečkih stanovskih zadrugah z dne 27. aprila 1902, drž. zak. št. 91, in o deželnem kulturnem svetu.
Predlog se izroči upravnemu odseku, ki naj o njem ustmeno poroča; razdelitev poročila je opustiti.«
Sprejeto.
Predsedstvo prevzame zopet deželni glavar.
Belokranjska železnica.
Posl. Matjašič se pritožuje, da Belokranjska železnica šer sedaj ni zgrajena, da, niti trasa ni določena, zato stavi predlog, da naj deželni zbor sklene:
Protokol naše in ogrske države z dne 8. oktobra 1907 jasno določa, da je normalnotirno železnico od Novega mesta preko Metlike do Karlovca (Belokranjsko železnico) dogotoviti in prometu izročiti najkasneje oktobra 1910.
Navzlic temu jasnemu besedilu se zavlačuje zgradba te proge na tak način, da danes niti trasa ni določena ter da je popolnem izključeno, da bi se v tekočem letu moglo pričeti z zgradbo. Naravno je, da se je vsled tega nepopisne razburjenje polastilo prizadetega prebivalstva, zlasti onega v Beli krajini.
Z ozirom na to dejstvo poživlja se c. kr. železniško ministrstvo najodločneje, da nemudoma ukrene vse, česar treba v izvrševanje gori omenjenega zakona ter izvršitev toliko zaželjene Belokranjske železnice.
Predlog naj se odstopi upravnemu odseku.
Dež. predsednik izjavi, da železniško ministrstvo hoče upoštevati želje prebivalstva in je zato odredilo ogled novo predlaganih prog. Ogledi teh proer se vrše v pozni jeseni in načrti bodo izdelani že v letošnjem letu. Potem se bo odločila vlada za najprimernejši načrt. Klici: Zopet le zavlačevanje. S tem, da je tudi odgovorjeno na interpelacijo posl. V i š n i k a r j a.
Predlog posl. Matjašiča se odka-že upravnemu odseku.
Podpore šolam.
V imenu finančnega odseka poroča posl. dr. Žitnik, ki je omenjal, da je bila praksa, da se je šolskim občinam dovoljevala podpora 10% stroškov.
Predlaga sledečo razdelbo: Postojna 400 K, Budarije 300 K, Trnje 200 K, Hruševje 700 K, Jurši-če 200 K, Nadanjeseio 400 K, Dolenja vas pri Senožečah 200 K, Vrh-polje pri Vipavi 400 K, Razdrto 300 kron, Šembije 500 K, Gotenica v kočevskem okraju 500 K, Ribnica 1000 kron, Sodršica 500 K, Škocijan v krškem okraju 400 K, Cerklje 300 K, Radeče 500 K, Mokronog 400 K, Bo-štani 100 K, Sv. Duh 300 K, Dobovec 200 K, Studenec 100 K, Št. Jurij 300 kron, Bušečavas 200 K, Kal 200 K, Kostanjevica 500 K, Leskovec 300 kron, Šenturska Gora 400 K, Žabni-ca 500 K, Voklo 300 K, Poljane 500 kron, Naklo 500 K, Št. Peter v Ljubljani 800 K, Horiul 500 K, Dole 300 kron, Višnja Gora 600 K, Vače 200 kron, Sava 300 K, Iškavas 700 K, Begunje nad Cerknico 600 K, Spodnja Idrija 400 K, Gora nad Idrijo 300 K, Bohinjska Bistrica 500 K. Kamna Gorica 600 K, Mirna 600 K, Hinje 500 K. Mehovo 300 K, Prečina 300 kron, Črmošnjiee 500 K, Dvor 200 K, Vav tavaš 500 K, Dol. Nemškavas pri Trebnjem 700 K, Ihan 300 K, Krtina 500 K, Krasnja 100 K, Vrh-polje pri Moravčah 300 K, Trzin 400 kron, Mekinje 500 K, Špitaliič 300 kron, Nevlje 400 K, Stara Lipa v črnomaljskem okraju 200 K, skupaj 24.000 K.
. Prošnje za podpore županstva Vrhnika kr. šol. sveta na Polici, kr. šol. sveta v Krtini in kr. šol. sveta v Trnovem na Notranjskem se vrnejo deželnemu odboru z naročilom, da v dogovoru s c. kr. deželnim šolskim svetom dovoli primerne podpore za šolske zgradbe iz kredita za 1. 1910.
Oglasi se posl. Višnikar, ki pravi, da je bilo pri šolskih zgradbah mnogo zaostankov, da se je dovoljevala svoj čas lOodstotna podpora, naj bi ostalo sedaj tudi pri tem. Naj se zviša kredit za podporo za šol- j ske stavbe na 48.000 K in na? «e da j šolam«
Krpnjaks transverzalna železnica.
O prošnji županstev občin Žužemberk, Toplice, Zagradec, Smuka, Dvor, A m brus, Ajdovec in Krka za zgradbo kranjske transverzalne železnice po Krški dolini se sklene: Deželnemu odboru se naroči: 1. da se obrne potom naše deželne vlade z dobro utemeljeno prošnjo na e. kr. železniško ministrstvo, v kateri opozarja na veliko važnost transverzalne železnice v gospodarskem oziru ter prosi, da ministrstvo izvrši vse priprave za zgradbo železnice in
2. enako prošnjo naj pošlje tudi c. in kr. vojnemu ministrstvu. Opozori naj ga na veliko strategično važnost te železnice, ki bi v vzhodnem delu monarhije omogočila hitrejši dohod k našemu edinemu vojnemu pristanišču in k zapadni državni meji.
K predlogu je govoril poslanec Schollmaier, kaj je govoril, ni bilo čuti. Oglasil se je še posl. Bartol, ki se je pritoževal zoper to, da se je pri zgradbi dolenjske železnice pač ugodilo vsem željam graščakov, ne pa ljudstva. Zahteva postajo v Zlebiču in postajališče v Lipovcu.
Posl. Pegan je govoril na dolgo o transverzalni železnici, končno pa prišel na deželni železniški svet, o katerem je že poslanec L e n a r -č ič pred tednom povdarjal, kako živa potreba je, da se zopet oživi. Podpira odsekov predlog.
Govori še posl. Dular, ki zahteva to železnico zaradi prešičereje in gozdov kneza Auersperga.
Sprejmejo se odsekovi predlogi in resolucija.
Podpore.
J o s. V r b a n i j a , stud. art. na umetniški akademiji na Dunaju, prosi denarne podpore. Deželnemu odboru se izroči ta prošnja s priporočilom v rešitev.
V. V i z j a k , abs. filozof, sin deželnega računskega svetnika prosi podpore. — Katarina P i c h 1 e r , vdova deželnega pomožnega uradnika, prosi milostne pokojnine.
Prošnji se odstopata s priporočilom deželnemu odboru v rešitev.
Občina Radeče je pri ravnateljstvu južne železnice izposlovala napravo postajališča tik Radeškega mostu na progi Zidani most-Zagreb. Postajališče je že otvorjeno in služi v veliko olajšavo ne le tržanom v Radeškem okraju, ampak tudi prebivalcem iz Kumskega-Št. Jurskega pogorja.
Občini Radeški se k napravi postajališča podeli podpora dveh tisoč kron.
Most čez Savo pri Trbovljah.
Za zgradbo mostu čez Savo pri Trbovljah se je našel podjetnik, kateremu so prebivalci obljubili za zgradbo mostu prispevati z delom in materijalom, v kolikor so za to sploh zmožni. Štajerski deželni zastop je dovolil 2000 K prispevka, istotako okrajni zastop v Trbovljah in okrajni cestni odbor v Žalcu po 400 K. Radeški cestni odbor 400 K. Tudi deželni odbor je že 1. 1904 obljubil iz-poslovati k tej zgradbi primerno deželno podporo. V nadi na to podporo se je podjetnik lotil dela in most resnično služi temu prebivalstvu v veliko dobroto in korist; saj sedaj imajo dobro sigurno prometno sredstvo, da zamorejo neovirano izvažati svoje blago. Iz teh vzrokov priznal je finančni odsek prošnjo utemeljeno in oziraje se, da je štajerski deželni zastop podelil 2000 K prispevka, stavi se predlog:
Visoki deželni zbor naj za ta most podeli 2000 K, katere ima deželni odbor podjetniku, oziroma prosilcu izplačati iz kredita za občila v proračun za 1. 1909 postavljenega. — Sprejeto.
Vodovodne zadeve.
Vaščanom v Ligojni se dovoli iz melioracijskega zaklada 20% cele potrebščine za vodovod, t. j. 8032 K 89 v in se deželnemu odboru naroča, da izposluje tudi državno podporo.
Mestna občina Kamnik zgradila je že 1. 1888. brez vsake podpore vodovod, ki je stal 50.000 K. Vsled pomanjkljivosti naprave morala se je občina lotiti spopolnitve te naprave. Stroški za to spopolnitev znašali so 34.000 K. Vodovod pa tudi s tem ni docela izpeljan, ker mu doslej niso pri klopi jena predmestja Podgora, Novi trg in Zaprce. Mestni občinski zastop se je odločil za to, da tudi te dele mesta preskrbi z zdravo vodo. Za to podaljšanje treba bo 38.600 K. Mestna občina, ki je v poslednjih le-lih mnogo žrtvovala za razna druga, v splošni blagor namenjena podjetja, prosi tudi za deželni in državni prispevek. Finančni odsek predlaga, da se ta prošnja odstopi deželnemu odboru z naročilom, da — ker se ravna za eminentni interes prebivalcev, ki se pečajo z živinorejo — iz melioracijskega zaklada podeli mestni občini osobito za to dopolnilno napravo primerni deželni prispevek in tudi od države izposluje državni prispevek« k
Priporočata   predlog poslanca
Lenarčič in dr. Vilfan. Predlog se sprejme.
Odpust povračila novomeški občini.
Pri napravi vodovoda za Novo mesto in okolico se je potrebščina, proračunjena na 310.000 K prekoračila za 10.056 K, katero vsoto je na račun novomeške občine založila dežela Kranjska. Ta dolg znaša sedaj še 9406 K 46 vin., ter ga ima novomeška občina obrestovati po 41/2% od 1. januarja 1908 začenši. Mestna občina se je že obrnila s prošnjo na deželni odbor za odpis tega dolga, toda deželni odbor tej prošnji ni mogel ugoditi, ker je v dogovoru, sklenjenem med občino in deželnim odborom in državno upravo, določeno, da morebitne presežke proračuna ima občina sama pokriti. Finančni odsek uvažuje, da je dežela prispevala k tej napravi 30% in država z 48%, torej s prispevki, ki so dokaj višji, kakor za druge enake naprave, ne more drugače soditi o tem, kakor je že deželni odbor odločil, zato predlaga:
Prošnji mestnega županstva novomeškega ni ugoditi.
Posl. Višnikar poudarja, da prekoračenja proračuna ni zakrivila občina. Ministrstvo je dalo neko precedilnico za poskus, a stalo je to nad 10.000 K. Bili so še drugi stroški. — Predlaga, naj se poročilo vrne vnovič finančnemu odseku, ki naj upošteva vzroke, ki so bili povod za prekoračenje tega proračuna.
Posl. dr. Lampe izvaja, da deželni odbor za nazaj ne more dajati podpor, zlasti tam ne, kjer so občine napravile pogodbe, da same nosijo zneske, za katere se prekorači proračun.
Poročevalec posl. P o v š e pojasni, da obstoji zakon, po katerem dežela ne sme dati prispevke iz melioracijskega zaklada, ako ne da podpore država. In v tem slučaju je državna podpora izključena.
Predlog posl. V šnikarja se odkloni, sprejme se odsekov predlog.
Občina neveljska s svojimi vasmi Poreber in Hrib trpi zelo vsled pomanjkanja zdrave pitne vode. Zato prosi županstvo, da naj se deželni odbor prepriča o istinitosti navedenih razmer.
Finančni odsek predlaga:
Prošnja županstva občine Nev* lje se odstopa deželnemu odboru, da poizveduje po svojem tehniku o teh razmerah, in če se prepriča o istinitosti potrebe, naj izdela stavbni urad dotični načrt za oskrbovanje imenovanih dveh vasi z zdravo pitno vodo. — Sprejeto.
Prošnja občine Mekinje, da se preiščejo razmere, ki kažejo pomanjkanje vode, se odstopi deželnemu odboru z naročilom, da po svojem hidrotehniku poizveduje o teh razmerah in na podlagi poizvedb odredi izdelavo v to potrebnega načrta.
Prošnja vaščanov v R o d i n a h se odstopi deželnemu odboru, da on-dotne razmere o prliki kakega drugega uradnega potovanja v črnomaljskem okraju po deželnem tehniku presodi in za napravo te kapnice primerno podporo podeli.
Prošnje za podporo.
Prošnja starinoslovca P e č n i -k a ni prišla v razpravo.
Deželnim cestarjem, ki so daljšo dobo let zadovoljivo opravljali svojo službo na deželnih cestah in so vsled starosti ali bolezni za vsake teško delo nesposobui, se načeloma dovolijo milostne podpore, odnosne pokojnine.
Deželni odbor se pooblašča, da bivšim cestarjem Jos. Logarju v Cerknici, Fr. Modicu v Nemški vasi pri Blokah, Pavlu Tittmannu v Nemški Loki pri Kočevju in vdovi cestarja SindiČa v Radečah dovoli primerne podpore, odnosno milostne pokojnine.
Z ozirom na izredne stroške in revščino vaščanov v vasi B e 1 a v občini P o d k r a j, se pooblašča de-želn odbor, da na podlagi potrebnih poizvedb prosilcem dovoli primerno podporo iz kredita za cestne zsrradbe.
Cestne zadeve.
Prošnji županstva Kopriv-n i k, okraj Kočevje, za nadaljno podporo v poplačilo stroškov za popravo občinske ceste iz Bukove gore do deželne ceste Kočevje - Črnomelj se ne ugodi.
Županstva vldriji, v D o -leh in v R o v t a h ter cestni odbor idrijski prosijo za uvrstitev občinske takozvane stare vrhniške ceste med okrajne ceste. Prošnja je opravičena in ker bode po novem letu razbremenjen logaški cestni odbor, ko prevzame država cesto Kaloe - Idrija, zato se naroča deželnemu odboru, naj da sestaviti načrt in stroškovnik opravil ter v prihodnjem zasedanju o uspehih poroča.
V zadevi prošnje občanov iz Bučke za preložitev klancev na okrajni cesti Bučka - Baka, se naroča deželnemu odboru, da se dogovori z okrajnim cestnim odborom krškim
radi te cestne zadeve in o uspehu dogovora poroča v prihodnjem zasedanja«
Interpelacije.
Prečita se interpelacija posl. ,7 a r c a v zadevi oškodovauja \to-gestnikov po živini, ki jo gonijo iz Hrvatske na naše njive, in interpelacija posl. Pen ar ca v zadevi ceste Idrija - Rovte.
Prihodnja seja je jutri ob 3. popoldne.
Konec seje ob 10*35 zvečer.
Notranji položej,
Češki glasovi.
P r aga, 13. oktobra. \Tsi češki listi se obširno pečajo o položaju, ki nastane po demisiji Žačka in Brala. Kakor se čuje, oba češka ministra še ':!sta iormeluo podala svoje demisi-temveč storita to, če bo na programu sobotne seje ministrskega ->vela vprašanje sankcije deže'no-/.borskih jezikovnih predlog.
»Narodni Listv« pišejo poti naslovom »Padec Bienerthovega mini->trstva« sledeče: »Bienerthovo ministrstvo je padlo. Krščanski socialci >o s svojimi protičeškinii predlogami ravnotako vrgli drugo Bienerthovo ministrstvo, meso in kri svojega mesa in svoje krvi, kakor so vrgli Beckovo ministrstvo. Nobena češka roka ne more podpisati nacionalnih deželnih postav in oba češka ministra ste. prenehala v tistem trenutku biti člana kabineta, ko njegov šef ni mogel več nasprotovati pritisku krščanski]) socialcev po iz-itsiji nacionalnih deželnih postav. Ministra ga ti ista pustila v nobenem dvomu, da je principijelna pritrdi-lev tem zakonom zanje signal k odcepitvi. Njiju demisija pa bo neposredno vzrok demisije celega kabi-»Pnion« piše: »Ze prihod-nji ministrski svet pride v položaj, da bo sklepal o sankcioniranju onih (dež. jezikovnih) zakonov. Ce pride do te odločitve, ji1 položaj popolnoma jasen, ker se ne da misliti, da bi ministrski predsednik svoje nemške tovariše desavuiral. Tak desaveu bi povzročil konflikt in akutno krizo na tej strani kabineta. Ker se nadalje ne da misliti, da bo baron Bie-nerth želel tako krizo povzročiti, zalo je brezdvomno, kako s-' bo morala cela stvar zasukati. Usoda kabi-a je s tem zapečatena: kriza bo izbruhnila na drugi strani kabineta, ker se ne da misliti, da bi čtška mi-stru dr. Brai" in dr. Začek pri onem - . n    asistirala.    V trenotku,
ko ^e podaja gospod Bienerth docela v v!eM-:o    gospoda   dr. Schreinerja, mora prenehati računati s »odelova-njem obeli i-eških ministrov.« Situacija.
i'r a g a, 13. oktobra. Mladoče-:::i poslanci so imeli danes sejo, v -Ta oba češka ministra oddala Izjavo, da bota takoj demisijonirala, bi se hotele predložiti nacionalne •želne postave   cesarjevi sankciji. Nade na uspešno zasedanje parla-nta so čisto uničene. Cesar sicer najbrže demisije dr. Žačka    in dr. in ne bo vzel na znanje, vendar i  misliti na delavnost parlamenta. Vendar se bo državni zbor dne 20. tu. na vsak način sešel; vlada ga > pa, če se bo brezuspešnost zasedala  pokazala,    odgodila ali celo za-ičila. Govori se celo o novih volitvah.
I> u n a j, 13. oktobra. V parlamentarnih krogih se govori, da je sobotni ministrski svet preložen in vsled tega vesti o nameravani demisiji čeških ministrov niso več aktualne.
Deželni zbori.
Dalmacija.
Z a d e r, 13. oktobra. Včeraj je <]< želni zbor sprejel zakon, ki meri na to, da se v Zadru vpelje državna
i lolieija.
Gosposka zbornica.
D u n a j, 13. oktobra. Cesar je prihodnje zasedanje imenoval predsednikom gosposke zbornice Al-reda kneza Windischgratza in podpredsednikoma Maksa Egona kneza i iirstenberga iti Alojza kneza Schonburg - Hartensteina.
Ferrer.
Madrid, 13. oktobra. Ferrer je bil danes dopoldne ob 9. v Barceloni ustreljen. Bil je pred usmrtitvijo f*el čas dobre volje. Duhovnika je odklonil. Danes je došla brzojavka urednikov vseh londonskih listov, ki je naslovljena na kralja in v ka-'« i i se izjavlja, da bo usmrtitev Fer-rerja zapustila madež na časti Španije in zato naj kralj v imenu pra-v iee. humanitete in napredka obsodbo ovrže.
Ferrer, voditelj reformnih šol v Barceloni, je padel vkljub protestom celega civiliziranega sveta, kot žrtev klerikalnega brezmejnega sovraštva, kot mučenik Svobodne Misli.
MiljaH! hnttijaki!
ki bede
v ncDsljo, 17. oktobra ob 3. pop.
v prostorih hofcia jteiaoi'
v Logatcu.
Dnevni red s
1.) Politični položaj. Poroča deželni odbornik d*1. Ivan Tavčar.
Somišljeniki,; naprednjak:, ©d-zovite se našemu vabilu in pridite radi važnega davnega re&a v:i na sfead!
timom immim o3-siora minmz HimiM
Glasilo deželnega odbora »Slovenec« z dne 5. maja 190D št. 101 pi-še: »Ustanove za tehnike od deželnega odbora so dobili . . . pod pogojem, da po končan i li študijah vstopijo v deželno službo. Hlediciusko usranom je dobil pod istim pogojem si ud. med. AL Ješe.«
Poleg »Slovenca« poročajo to iztodobno   tudi drugi slovenski listi.
Xa podlagi le vesti je bil deželni odbor ponovno napaden, češ da je podelil štipendijo medicincu Ješetu, članu klerikalne »Danice«, ne da bi bil ustanovo prej razpisal.
Xa te napade reagira deželni odbor v »Slovencu« z dne 13. septembra 1909 št. 208 pod naslovom »Resnicoljubnost »Slovenskega Naroda«:
»V sobotni številki pogreva »Narod« staro laž, da je deželni odbor oddal medicinske štipendije brez razpisa. Teh štipendij deželni zbor sploh še sklenil ni, zato jih deželni odbor ni mogel niti oddati, niti razpisati. Kar se je dalo, je bilo par podpor revnim medieincem, ki jih hoče deželni odbor privezati na Kranjsko deželo, da dobimo dovolj domačega zdravui^kega naraščaja.«
Pribijamo:
1. deželni odbor z dne 13. septembra 1909 postavlja na laž deželni odbor z dne 5. maja 1909;
2. tudi »par podpor revnim me-dicincem« se ni nikjer razpisalo, marveč se jih oddalo pod roko;
3. od teh »par podpor« ni dobil noben neklerikalen slovenski medici-nec niti beliča;
4. iz tega sledi, da po« 1 pira deželni odbor na deželne stroške samo klerikalce, da jih »priveze« na Kranjsko deželo.
Proti tej nepostavnosti, samo-pašnosti in krivici deželnega odbora vojvodinje Kranjske protestiramo kar najodločneje, opozarjajoč poklicane faktorje, da zahtevajo od deželnega odbora jasen obrača m t<ir za-sle«lnjejo nj«>gove korake zlasti sedaj, ko sj' bodo oddajale fleželn« ustanove za medicinee, ki se ravnokar razpisujejo.
Na Dunaju, 12. oktobra 1909.
Za klub slovanskih medicincev na dunajski univerzi.
ilirku Cernič l. r. cand. med. Kado Pesjak L r. cand. med.
Somišljeniki! Naprednjaki! Uabšmo Vas
na
narodzio-napredne stranke
ki bode
v nedeljo, dne 17. t. m. ob 3. url popoldne
? piioiil Meh Jiiitr oa».
Dnevni redi
1.) Poročilo o političnem položaju. Poroča deželni poslanec dr. Janko Vilfan iz Radovljice.
2) Organlzacl|a narodno - napredne stranke. Govori dr. Fran Oaberšček is Ljubljane.
Somišljeniki, naprednjaki, pridite vsi do zadnjega na ta važen shod!
Iv/rl. odbor nar.-iapreine stranke.
Dnevne vesti.!
+ Podeželna električna een-! trala. Velikanski, uprav •amerikanski švindel se je uprizoril minoli mesec s takozvano »podeželno elektrarno«. Pod pokroviteljstvom in na račun deželnega odbora je izšla in se razdelila v nehroj izvodih hrošura elekiriške družbe A. E. G. — Union, iz katere smo posneli, da namerava deželni odbor vojvodine Kranjske predlagati deželnemu zboru predvsem zgradbo velike električne centrale ob Savi pod Kranjem. Nato je deželni odbor razposlal na tisoče in tisoče priglasnic za priklopitev k omrežju deželne elektrarne, kakor da je le-ta že pred durmi. Takoj v prvi seji deželuozborskcga zasedanja je bil z večino klerikalnih glasov sprejet dr. Lam peta in tovarišev nujni predlog-, glasom katerega se deželnemu odboru naroča, da naj takoj gradi podeželno elektrarno in nakupi v to svrho potrebne vodne sile. Vso to akcijo je pa spremljal z velikim bobnom večni projektant Tomaž Pavšlar v Kranju, v čegar korist se je ravno sprožila ideja deželne elektrarne. Ko je tekom let iz-inetal stotisoče v Savo, se mu je ko-nečno vendarle posrečilo dobiti ma-lovredno, baje tudi še ne pravomoč-no na njegovo osebo omejeno koncesijo za vodno napravo na Savi pod Kranjem. Zanj je živijenski pogoj, «la to koncesijo čimpreje za kolikor mogoče visoko svoto obesi komu na vrat. Ponujal je zaman svojo koncesijo kakor Cič kobilo različnim tvrd-kam in konečno je še potrkal na vrata deželnega odbora. Priznati se mora njegovim prijateljem v kranjskem <leželnem odboru, da so se trudili na vse kriplje, da bi m pomagali iz zagate in naprtili deželi za ogromno svoto Pavšlarjeve vodovodne projekte. Najboljši dokaz za to nam je nujni predlog <lr. Lampeta. Vseka ko je moral dobiti Pavšlar pri deželnem odboru kako zagotovilo, kajii minoli teden je pravil vsakemu, k«ior ga je hotel poslušati — kakor je to že njegova navada — da je dežeii prodal svojo koncesijo za nič manj kakor za 1,600.000 kron in da od 1. septembra že vleče 5% obresti o«! te kupne svote! Ako ni hotel k«Io verjeti njegovim besedam, pristavil je takoj: »Bote že videli prihodnjo sretlo!« No, včeraj se je res razpravljalo v kranjskem deželnem zboru o nujnem predlogu dr. Lampeta in tovarišev. Vsa s takim a plombom započeta akcija gle«le podeželne elektrarne je skoro popolnoma zvodene-la. Dr. Lampetov pretilog je padel v vodo in mesto milijonov Pavšlarju, dovolil je deželni zbor na predlog odseka za deželna podjetja le deželnemu odboru 20.000 K kredita v svrho poizvedovanja in naprave načrtov za izkoriščanje raznih vodnih sil za proizvajanje elektrike. Tako se je vsa zadeva srečno spravila v tisti tir, kakor sta ga že v prvi seji na-svetovala posl. Lenarčič in Pire. Ne-čemo trditi, da so klerikalci namenoma vodili Pavšlarja za nos, še več, prepričani smo, da so imeli najboljšo voljo seči mu pod rame, toda morali so se ukloniti sili argumentov, ki so se navajali zoper dr. Lampetov predlog. Poglavje o ponesrečeni akciji za «lezel no elektrarno nam zopet spričuje, kako naivno, lahkomiselno in površno postopajo klerikalci v deželnem zboru.
+ Sijajen uspeh klerikalne taktike. Pri razpravi o novem občinskem redu v deželnem zboru je prof. .1 are storil veliko nerodnost. Mož je v politiki še jako mlad. Sicer sodimo, da je bolj inteligenten, kakor Lampe ali Pogan, a menda ga je dražba le pokvarila, da strelja oprav neodpustljive kozle. Pri omenjeni razpravi je Jarc na ves glas povedal, da klerikalni deželni odbor namenoma lVu leta ni rešil v narodnostnem oziru nam Slovencem neprijetnega akta. Lep deželni odbor, ki namenoma sploh ne reši neljubega akta. Deželni odhor ima dolžnost, rešiti vsak akt, če nam je ugoden ali ne. Jarčevo neskesano priznanje bo seveda rodilo primerne posledice. »Grazer Tagblatt« že pozivlje štajerske in koroške deželne odhornike, naj posnemajo Jarčev vzgled. Tako bodo koroški in štajerski Slovenci plačevali stroške za Jarčeve nerodnosti.
+ Šolniki proti — sebi! Posl. E. G a n g 1 je v specialni debati o poročilu šolskega odseka glede načrta novega zakona o šolskem nadzorstvu stavil poleg mnogih izpremi-njevalnih predlogov tudi tri resolucije, ki so I. Vlada se poživlja, naj določi vsakemu okrajnemu šolskemu nadzorniku pisarniško moč, ki naj po njihovih navodilih opravlja pisarniške posle, da ostane nadzorniku za glavno njegovo poslovanje dovolj časa. — II. Šolskemu odseku se naroča, naj izpremeni § 39. v tem smislu, da voli učiteljstvo samo svoje zastopnike v deželni šolski svet. — III. Vlada se poživlja, da odkaže personalni   referat   samo deželnim
Šolskim nadzornikom. — Ko je stavil deželni glavar te resolucije na glasovanje, so — čudom se čudimo! — obsedeli gospodje poslanci S. L. Stranke, ki so učiteljskega stanu (Jarc, Jaklič, Ravnikar) in seveda tudi vsi drugi poslanci iste stranke. Resolucije j# posl. Gangl utemeljil tako, da je njih opravičenost jasna kot beli dan: kdor temu ne verjame, naj vpraša kakega klerikalnega okrajnega šolskega nadzornika, ako ni upravičena zahteva po olajšanju njegovega pisarskoga dela; naj vpraša vse učitel jstvo, ako se ne vjema z zahtevo, da si voli samo svoje zastopnike v deželni šolski svet; končno naj vpraša vsakega živega človeka, ni li bolje, da opravljajo osebni referat deželni šolski nadzorniki, ne pa — vitez K a 1 t e n-e g g c r ! — Toda Jarc, Jaklič, Ravnikar so bili proti resolucijam poslanca Gangla! Šolniki proti — sebi! Najbrže je zabičal Kaltenegger to, da morajo biti lepo pridni, četudi so sicer v srcu za to, kar odgovarja načelu pravičnosti! No, politiška morala je tako močna tudi pri klerikalnih šolnikih, da stavlja jo oči vid ne koristi vsega učiteljstva — srednješolskega in ljndskošolskega — za svojo politiško strast! — Da bodo okrajni šolski nadzorniki še nadalje v prvi vrsti pisarji, naj se zahvalijo »SLS.«, pravzaprav pa je vse tt> zasluga »šolnikov« Jarca, Jakliča in Ravnikar, ki nimajo toliko vpliva v svoji stranki, da bi jo prepričali o tem, kaj bi bilo res vsemu učitelj-stvu v korist! Žalostni šolniki! Bržkone bo še treba govoriti o tem žalostnem dejstvu. A učiteljstvo — tako srednješolsko kakor ljudsko-šolsko — mora priznati, da se je poslanec G a n g I zavzel za njegove najopravičenejše koristi, »šolniki« »SLS.« pa so bili proti! Resnici na ljubo javljamo, kar se nam poroča z verodostojne strani, da je poslanec Ravnikar glasoval za III. resolucijo posl. Gangia.
+ Z dežel nozborske galerije. Piše se nam: Ljubi gospod urednik! Spominjam se dobro tistih časov, ko ste pisali »mušice«, tiste majhne strupene notičice, ki so klerikalce tako bolele, da so kar cvilili. Zakaj vas ni bilo zdaj nikoli v dež. zbor. Sedanji klerikalni poslanci so še dosti hvaležnejši objekti za vsakovrstna zafrkavanja, kakor so bili prejšnji. Rečem vam: majhno premoženje si lahko zaslužite, če bi te originale količkaj dobro popisali. V Lvo-vu je nekoč živel pisatelj, ki je dvajset let prav dobro živel od tega, da se je iz bivšega ministra Abraba-mowieza norca delal. Tu pa imate dva tacata ljudi, ki bi jih lahko imeli za Pepete, kolikor bi hoteli, in koderkoli čita jo »Slov. Narod«, povsod bi se smejali. Zakaj vas torej ni ] Ce sami nečete ali ne morete, pošljite koga drugega, da bo klerikalce malo požgečkal. Verjemite mi: kar iz kože bodo skakali. Klerikalci so družba neprostovoljnih komikov. Vsi od kraja, začenši od Šnkljeja, ki je bil časih zelo podoben civiliziranemu človeku, pa doli «lo tistega možakarja, ki ima kavčukast ovratnik in kravato, slišite, kravato, kakršna je dobiti le kot dobitek pri kakem kegljanju za obmejne fajmoštre. Obraze je videti, ki st> vsak zase znamenit dokaz Darvinove teorije. Galerijski obiskovalci sploh najraje štu-<lirajo obraze klerikalnih poslancev in smeha je vedno veliko. Torej storite Jvar je treba, da se bomo na stroške klerikalnih poslancev smejali tudi še potem, ko ne bo več dež. zbora.
+' Kako se sklepi deželnega šolskega sveta izvršujejo? Pred kratkim se je v seji deželnega šolskega sveta na predlog člana dr. Tavčarja sklenilo, da se ne smejo supleni je na srednjih š«)lah več sprejemati ex praesidio, temveč da je za to potreba sejnega sklepa. Dcčim se tega sklepa drže ravnatelji slovenskih gimnazij in predlagajo suplente v potrdilo deželnemu šolskemu svetu, se ravnatelji nemških gimnazij čisto nič ne brigajo za ta sklep. Tako je ravnatelj gimnazije v Kočevju, R i e d 1 , kar na lastno roko telegraf i č no z Dunaja poklical dva suplenta, nekega Jonketa in nekega IOkertha. Namesto da bi nemški šolski nadzornik B e 1 a r ali pa referent Kaltenegger, ki imata čuvati, da se izvršujejo gremijalni sklepi tleželnega šolskega sveta, tirolskega Riedla poučila, da nima ni-kake pravice samovoljno nastavljati suplente — ki so, nota bene, še neizprašani, med tem, ko imamo na tucate izprašanih domačih suplen-tov brez kruha — sta se pa ta dva gospoda lepo uklonila in kar nakazala tema suplentoma plače. Seveda bosta gospoda svoje tihotapstvo opravičevala s tem, da je bilo nastavi jen je rečenih suplentov nuj no. Pa ta nujnost je jalova, ker je v par dnevih dobiti usposobljenih kandidatov. Radovedni smo, ali se bo tudi gremij deželnega šolskega sveta podvrgel Belarjevi in Kalteneggerjevi samovoljnosti in so dal od teh dveh
uradniških magnatov bagatelizirati* Gospodine Schwarz — ali mar nimajo greminijalni sklepi deželnega šolskega sveta za vaša nemška uradnika nobene veljave*?
+ O bojih v kranjskem deželnem zboru prinaša osrednje glasilo socijalnodemokratične stranke, dunajska »Arbeiterzeitung« poročila, ki so pisana popolnoma v klerikalnem smislu in bi je jo resnici v obraz. Narodnonapredni stranki to pač nič ne škoduje in nič ne koristi, kaj pisari list sumljivih poštenjakov Adler-ja in Pernerstorferja, ali značilno je ito pisarenje za socijalnodemokratie-no stranko in njeno glasilo. Socijalni demokratje so bili vedno ponosni, da so 1. 1897. v drž. zboru »šturmali« predsedstvo, zaradi dejanj, kakoršna zdaj, ko jih je storil Šuklje, odobravajo. Lepa stranka ti socijalni demokratje, ki se navdušujejo za postavo-lomsko početje klerikalca Šukljeta, za nasilnosti in lopovstva tiste klerikalne stranke, ki jo je ista »Arbeiter Ztg.« obsula s ploho očitanj, ko je bil zaradi nje državni zbor zaključen. Postopanje »Arb. Ztg.« je nedosledno, je nepošteno in v največjem nasprotju z vsemi principi, ki jih ima sicer socijalnodemokratična stranka vedno na jeziku. Vprašanje je: kaj je napotilo »Arb. Ztg.« da je zavzela tako stališče! Političnega interesa nima nobenega, da laže o boju naprednih poslancev v dež. zboru in da odobrava lopovstva klerikalcev, saj jej to nič ne koristi, pač pa jo kompromitira. Kaj je torej ta list pripravilo do tega da bije sam sebe po ustih, tla se sam prostituira? Mogoče je le dvoje: ali da so klerikalci Adler-ja in Pernerstorferja na ta ali oni način recimo pridobili, da piše v njihovem smislu. ai» pa da so kakega dopisnika »Arb. Ztg.« podkupili in je ta dopisnik potem »Arb. Ztg.« mistificira! in zapeljal, da je klerikalcem v korist na ta ostuden način grešiia proti resnici in pravici. Bodi že kakorkoli, značilno in poučno je vseka-ko videti »Arb. Ztg.« kako se bori za postavolomsko nasilje klerikalcev.
-j- »Slovenec« zaljubljen v Nemce. »Slovenec« je že opetovano naglasak da poznajo v njegovem uredništvu najbolje razmere na Nemškem. (Glede Rusije, Srbije, Bolgarije in drugih slovanskih držav tega ne trdi.) Dne 9. t m. pa je pisal »Slovenec«: »Najbolj pa je za nas poučna Nemčija, ker so nam ondotno razmere najbliže (!)«. Potem pa navaja z debelim tiskom besede voditelja nemškega centra Spahna: »Nemški narod, ki *«e sine s -oonoMin imenovati eden izmed (nemčizem!) prvih kulturnih narodov na svetu.< Te besede so debelo tiskane zato, da so ]>adle takoj v oči dr. Eggerju, grofu Barbu, ministru Hochenbur-gerju in — škofu Jegliču.
4- Slovencev ne marajo v stolni cerkvi slovenske škofije v Mariboru« Iz Maribora nam pišejo:     V soboto 3. t. m. je dal neki »Cecilienverein<-koncert v stolni cerkvi in na ta koncert so vabili veliki,    žolti, samo-nemški plakati. Pri tem društvu sodelujejo tudi Slovenci. Ali teb ni povabil omenjeni »verein«. Zakaj ne? Na to vprašanje mi je odgovoril član tega drušva, Slovenec. Zato ne, ker društvo slabo materijelno stoji. To je izgovor, da bi se mu krava smejala. Mar bi lepaki bili ftražji, če bi bili ]>ol slovenski in pol nemški? Ne, ali s tem bi se zameril »verein« ali pravzaprav    odločujoči klerikalci v njem   gosp. Nemcem,   a na slovensko »misera contribuent plebs« se ni treba ozirati. A pri takem društvu, ki javno na plakatih   zaničuje Slovence in njih jezik, sodelujejo tudi zavedni   (.1)   Slovenci. Heul! — V sredo 6. t. m. je stal pred slovensko, s slovenskim   denarjem zidano cerkvijo frančiškansko, voz za prevažanje pohištva iz Libcrca na Češkem, kjer žive najzagrizenejši. Nemci. Pogledam v cerkev: po celi cerkvi okoli so razmetani leseni deli spoveMnic. Ali bi tega ne mogli domači slovenski obrtniki narediti.' Koliko je samo vožnja stala! Sovražnikom polnijo ti mešetarji s perfehtanim slovenskim denarjem žepe.
-f- Kako postopajo c. kr. uradi na Koroškem proti Slovencem V — Rodoljub s Koroškega nam piše: Meseca maja t. 1. sem kupil neko posestvo. Meseca julija sem dobil plačilni nalog od e. kr. davkarije v Celovcu glede plačila pristojbin za to posestvo v znesku 67 K SO h. Ker je bil ta plačilni nalog nemški in ker dosledno vračam vse nemške dopise, sem vrnil tudi ta plačilni nalog davčnemu uradu v Celovcu s pripomho, da nemških dopisov ne sprejemam z •zahtevo, naj se mi pošlje slovenski plačilni nalog. Na to sem prejel od e. kr. okrajnega sodišča, oddelek VI., v Celovcu z dne 14. avgusta 1909, št. 1055/9, sklep, s katerim se mi naznanja, da se je ta znesek 67 K 80 h skupno s 5% zamudnimi obrestmi vred od dne 25. julija 1909 vknjižil na to moje posestvo, hiš. št. 9, v dobro erarja. Pripomnim, da se nisem branil pristojbin plačati, ampak sem zahteval le slovenski plačilni nalog. Omenjam še, da nisem dobil
D9+1/0B
Še sploh od nobenega urada nobene rešitve,   dasi   vračam dosledno vse
nemške dopise in zahtevam slovenske tiskovine ali vsaj dvojezične. Na neki vrneni nemški spis se jni je za-pretilo, ako v določenem času ne izpolnim tiskovine v odmer jen je pri-dobninskega davka, da se mi bo davek odmeril po prostem prevdarku, morda tudi v mojo škodo, ker sem na dopis (seve nemški) c. kr. davkariji v Celovcu, da nima v zalogi slovenskih tiskovin, samo za me take dati tiskati, bi bilo predrago in bi stale tiskovine več kakor znaša dotični davek, odgovoril, da se slovenske ali vsaj dvojezične tiskovine dobijo v c. kr. dvorni in državni tiskarni na Dnnaju. Tako se reže kruh oravice SI ovećem na Koroškem.
Iz Srednješolske službe. Suplent g. Fran J e r a n je dodeljen državni realki v Ljubljani. — Za suplente so imenovani sledeči učiteljski kandidati: Vincenc Marinko, Fran Gnjezda in Martin Gorjanec na L državni gimnaziji v Ljubljani; Izidor Mo d i c , Fran Pavlic na 11. državni gimnaziji v Ljubljani; dr. Edvard Dol inše k, Marko B a j u k , Fran Dolžan in Adolf Robida na državni gimnaziji v Kranju.
+ Iz ljudskošolske službe. Bivša Snpl. na Vrhniki P. Zavasnik pride za prov. učiteljico-voditejieo v Bevke. — V Cermošn.i'ee pride učiteljska kandidatinja Erika pl. V orli e c k. — Za provizorično učiteljieo-voditeljico v St. Lenartu pri Škofji Loki je imenovana Terezija R aut.
— V Loški potok pride učiteljska kandidatinja  Marija    Š n s t e t si c.
— Za provizorično učiteljico pride v Koro-!;,) Belo učiteljska kandidatinja Tereziji J a 1 e n.
— Odlikovanje. Višji respicient finančne straže. Karel V o 1 š a n v Trstu je odlikovan s srebrnim za-služnim križcem s krono, ker je v nevarnosti za lasnto življenje rešil tri osebe iz vode.
— Odvetniški izpit je napravil v Gradcu gosp. dr. Anton Božič, odvetniški kandidat v Celju.
— Politično napredno in gosno-darsko društvo za poljanski okraj ima jutri v petek 15. t. m. ob polu 8. zvečer sejo v gostilni g. Kozaka, na Poljanski ce-ti št. 21.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani naznanja, da so naročila za računske, oziroma gostilničarske listke v zadnjem času redkeji postala. Slovenci in Slovenke zahtevajte listke v zadnjem času redkeja posta-di v trgovinah računske listke družbe sv. Cirila in Metoda!
— Družba sv. Cirila in Metoda v Ljuhljani naznanja tem potom, da ima sledeče razglednice v zalogi: Vodnik - Blei\veis.;jve, cena 100 kom. I 4 K, V. Polakove, cena 100 kom. 4 K. J s hišico, cena 100 kom. 8 K, narodni tabor v Žalcu, cena HM) kom. 8 K.
— Družba sv. Cirila in Metoda r Ljubljani prosi vse od pošiljatelje zneskov iz dmžhinih nabiralnikov, da vedno na položnici oz. nakaznici napišejo iz katerega nahiralnika odpošljejo denar.
— Čast našim   orožnikom! Po
ovinkih smo zvedeli, da so imeli ljubljanski kazinotje na dan ;>Slav-čeve« slavnosti neko plesno veselico. Nervozni baron Schwarz je poslal kazinskim zajcem kakih 15 orožnikov z dežele za stražo. Proti polnoči prinese neka nemška dama za vsakega orožnika vrč piva z osorno gesto, kakor se da beraču. Toda noben orožnik ni hotel vzeli vrča, temne se v imenu vseh oglasi eden: »Hvala lepa! Nismo dragonci! Ako hočemo piti, kupimo in plačamo lahko sami!« — Čast takemu   narodnemu ponosu!
— Spoštujmo svoj materin jezik. Jako obžalovanja vredno je, da naši slovenski trgovci med seboj občujejo v nemškem jeziku. To je največja sramota za vsakega Slovenca. Tako je trgovec G. iz Idrije naročil blago pri odlični slovenski tvrdki v Ljubljani v nemškem jeziku. To je taka malomarnost, da je takega človeka treba javno grajati.
— Na nedeljskem promenadnem koncertu »zibunevanegarske« godbe smo poleg mladoletnih nemških fraj-lic, zelenih nemških študentov in po-limaiuh vajencev opazili tudi deželnega, glavarja plemenitega Šukljeta, ki si je menda zdravil svoje razdražene živce ob statikih zvokih čaro-dejnih melodij vojaške godbe. Kakor čujemo iz popolnoma zanesljivega vira. vlada v vojašnici li7. pešpolka legar in leži 25 mož. Kako se strinja s principi higijene, da dela godba iz take okužene vojašnice javne prome-nadne koncerte. In slednjič, kdo je godbi sploh dovolil, da svira v mestnih nasadih?
— Domač umetnik v tujini. Dne 1. t. m. je v Wiborgu na Finskem prvikrat nastopil kot dirigent filhar-moničnega orkestra Slovenec g. Leo F u n t e k. Njegov nastop je bil jako srečen. Občinstvo ga je navdušeno aklamiralo. V \Viborgu izhajajoči listi zelo pohvalno pišejo o g. Funt-ku in čestitajo orkestru, da si je pridobil tako izbornega dirigenta.
— »Domovina« vabi vse čislana g. odborniee, g. odbornike in nadzo-rovalne dame k važni seji, ki se vrši; jutri v petek, 15. t. m. ob polu 4. po-j poldne v mestni posvetovalnici.
— Rok sa oddajo poplsovalnih pol za letošnjo šolsko matico je že potekel, a vzlic temu je še mnogo ta-» kih gospodarjev, ki niso storili te' svoje dolžnosti. Opozarjamo torej še enkrat prizadete kroge, da je popisne pole nemudoma oddati v mestnem zgl a še val ne m uradu, da se izognejo potom in stroškom.
— Predavanje. Slovensko trgovsko društvo »Merkur« opozarja interesente Še enkrat na predavanje diplomiranega eksportnega akademika g. Melhijorja Tomca o Ameriki in svetovnem gospodarskem razvoju, ki . bo danes ob 9. zvečer v Merkurjevih j prostorih. Vstop prost. Prosimo za točno in mnogobrojno udeležbo.
— P. n. občinstvu na znanje sporoča ravnateljstvo kranjskega dežel-5 nega muzeja, da so zbirke dostopne v tem-le redu: 1. Vsako nedeljo, ob vsakem vremenu brezplačno od 10. do 12. ure predpoldne; popoldne ostane muzej zaprt. 2. Vsak četrtek, če je ta dan delavnik, popoldne od 2. do 4. ure za dijake, brezplačno. Ce je praznik, dopoldne od 10. do 12. ure. o. Vsak delavnik od 8. ure predpoldne do 4. ure popoldne, vsak praznik od 10. do 12. ure predpoldne za korporativne obiske šol in društev, v spremstvu p. n. gg. ravnateljev, profesorjev, učiteljic, predsednikov ali nadzorništva brezplačno proti temu, da se poset ravnateljstvu javi vsaj 24 ur poprej. 4. V drugih slučajih proti vstopnini po 60 v za osebo, iz-vzemši popoldneve nedelj in praznikov; tedaj je muzej zaprt.
— Zadruga gostilničarjev, ka-varnarjev, žganjetočnikov in izku-harjev v Ljubljani naznanja, da je kurz za serviranje, ki traja od 3. novembra do 13. decembra t. 1. za vse brezplačen. V prvi vrsti imajo pristop k istemu člani ljubljanske gostilničarske zadruge ter hčere in si-novi teh članov. Prostora je za kakih 40 gojencev. S priglasitvijo naj se ne odlaša; vi velja izrek: kdor prej pride, pr« j melje. K splošnemu kiirzu, ki se pridne 15. novembra in traja do 18. decembra pa imajo pristop žene in hč-ve gostilničarjev Iz cele Kranjsko. Ozirali se bo v prvi vrsti na tiste, ki so se lansko leto priglasili, pa niso mogli priti na vrsto, ako se bodo letos pravočasno prijavili. Podrobna pojasnila daje gosilničarska zadruga v Ljubljani, Gradišče št. 7. '
1'mrla je sinoči ob polu 10. uri na Vrhniki gdč. Ana Iglic. Pokojnica je bila navdušena Slovenka. Blag ji spomin!
Za Aljažev dom darovala je banka »Slavija« v Pragi znatno svoto 300 K. Narodni zavarovalnici naj-iskrenejša zahvala za ta velikodušni dar!
Frančiškani kot športsmani. Naša notica o frančiškanih na Brezjah v avtomobilu je klerikalce močno spekla. Pa nič ne pomaga, resnica je le. Naš poročevalec, ki je na svoje oči vse videl in je pripravljen tudi pred sodiščem nastopiti kot priča, nam piše: »Vzdržujem v celem obsegu svoje poročilo o frančiškanih šport.-sinaiiih. Očetje frančiškani so se vozili v avtomobilu pred cerkvijo ter se menjavali. Cegav je bil naposled avtomobil in kdo mu je bil nazadnje pri odhodu šofer, je zame enostavno brezpomembno«. — Frančiškani v avtomobilu — upamo, da bon 10 letos pozimi videli uršulinke rodla .
Eden najstrupenejših kclrikal-cev v Novem mestu je znani mizar Matevž Malovič. Vsled njegove zlob-nosti in neprekosljivega intrigan-stva se ga boji vse mesto. Vsakdo, ki živi rad v miru, se ga izogiblje, vse mesto pa želi, da bi je bog kdaj rešil te pokore. Malovič ve, da se ga vse boji, zato tudi nastopa kakor kak turški paša. Te dni je v Jakšetovi gostilni napadel obrtnika Agniča. ga opsoval ter ga končno vrgel s tako silo na tla, da ga je tako močno poškodoval na nogah in rokah, da je postal ze delo nesposoben. Proti Ma-loviču se je uvedlo kazensko postopanje in nadejati se je, da ne bo utekel zasluženi kazni. Pri tej priliki bi po-boženga Maloviča vprašali, kdaj bo dal popravit] Katarin ino soho, za katero so že lani gotove osebe nabirale prispevke? Gospod Matevž, odgovorite na to vprašanje!
— O kočevski nemški gimnaziji. Z novim šolskim letom ima nemška gimnazija v Kočevju že 7. razred, a le 136 dijakov. V višjih razredih je število sledeče: 5. razred 16, 6. razred 10 in 7. razred 8 dijakov. Do 8. razreda bodo prišli morda ravno 4 dijaki.
Slavno c. kr. okrajno glavarstvo
v Kočevju vljudno vprašamo,če misli kedaj preklicati poostreno pasjo kon-tumacijo. Ćuje se, da je deželna vlada glavarstvu že zaukazala razglasiti preklic; kar pa seveda glavarstva ne moti pustiti vse pri starem v veliko nadlogo prebivalstva.
Šulferajnska šola v Hrastniku. V noči  od   12. do 13. t. m. so doslej
neznani zlikovci pobili 5 šip na tukajšnji šalferajnski Mi. Odlomio obsojamo taka dejanja;  tak boj nič ne
koristi, nego nam le še škoduje, ker služijo taki izgredi nasprotnikom kot dobrodošlo agitatorično sredstvo.
Suspensaeijo nadučitelja A. Gradišnika v Celja je deželni šolski svet štajerski kot v postavi neutemeljeno — zavrnil. — Tako je, če šolske oblasti same postav ne poznajo in tiste kršijo! — Kako pa se bode dalo suspendiranemu zadoščenje zato, da se ga je tolikanj časa poniževalno izročilo javnosti kot kakega — zločinca?
»Društvo drž. pisarniških ofici-jantov in pomočnikov za Primorsko priredi v soboto, dne 16. t. m. v prostorih društva e. kr. drž. uslužbencev v Trstu, ulica Barriera vecchia št. 8 I. nadstr. zborovanje z dnevnim redom: ureditev službenega stališča potom zakona. Vsi tukajšnji drž. poslanci so obljubili se udeležiti tega zborovanja. Začetek ob pol 8. zvečer. Vsi pogodbeno nastavljeni uradniki (oficijanti in pomočniki) so vabljeni, da se gotovo udeleže tega zborovanja.
Iz Brežic. Za slovenski otroški vrtec v Brežicah je darovala družba treh hrvatskih dramskih igralcev del čistega prebitka o priliki prireditve igre v »Narodnem domu« v Brežicah dne 10. vinotoka t. 1. znesek 7 K 68 vin.
Nenavadno zeljnato glavo je nam poslal na ogled g. Iv. Volk iz Laškega trga. Glava je popolnoma razvita, nenavadno pa je to, da ima okrog sebe 12 mladičev, 12 manjših glavic, na katerih sedi stara glava, kakor koklja na piščancih.
A kad. tehn. društvo »Tabor« v Gradcu naznanja, da se vrši I. redni občni zbor v sredo, dne 20. t. m. ob pol 8. zvečer v društvenih prostorih (Schonaugasse 17/1.) z običajnim sporedom.
Srbsko čitalnico so te dni otvorili v Trstu. Svoje prostore ima v ulici Lazzaretto vecchio.
»Narodna Čitalnica« na Knezi in v Podmeleu priredi, dne 17. t. m, »Moč uniforme« burko s petjem in godbo v treh dejanjih. Spisal L Stoka, uglasbil: H. O. Vogrič. Sodelujejo igralei iz Trsta in Tolmina. Pevske točke spremlja goriški vojaški orkester. Začetek ob 4. popoldne v prostorih tovarne g. Križnica iz Kanala tik j>ostaje v Podmelcu. Za to prireditev vlada veliko zanimanje.
Neznan mrtvec. Dne 8. septembra t. 1. so našli v Škofijah, okraj Sežana, v cestnem jarku nekega neznanega človeka, ki se je bil očivid-uo ustrelil. Ker ni imel nobenih dokumentov ali izkazih se do danes še ni moglo dognati njegova identiteta. Navedenee je bil kakiii 35 let star. velik in močan, črnih las in gostih rjavili brk. Za pestjo desne roke je imel kakih 8 cm dolgo brazgotino, vsled česar mu je bila roka nekoliko sključena. Oblečen je bil čedno, črno in je bil, po rokah sodeč, ključavničar ali kaj sličnega po poklicu. Zadnji večer je v Škofijah govoril slovensko. Kdor bi kaj vedel o njem, naj se zglasi na mestni policiji.
Za gledališkega tajnika v Zagrebu je imenovan znani hrvatski pesnik Mihovil Nikolič, ki se je letos poročil s priljubljeno hrvatsko igralko Hržičevo. Dosedanji gledališki tajnik Schmidt je stopil v pokoj.
Govori braniteljev v »veleizdaj-niškem« procesu so izšli v posebni knjigi. Knjiga obsega 471 strani in stane 3 K. Kdor se zanima za stvar, si lahko knjigo naroči v »Dionički tiskarni« v Zagrebu.
Delavsko gibanje. V torek se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 85 Slovencev in 24 Hrvatov, nazaj je prišlo pa 12 Hrvatov.— Včeraj sta se z južnega kolodvora odpeljala v Ameriko dva Hrvata, nazaj jih je prišlo pa 6. V Šlezijo se So odpeljalo 10 rudarjev, 10 pa na Westfalsko.
Tzembljeno in najdeno. Delavec Jožef Ohte je izgubil denarnico, v kateri je imel 60 K" denarja. — Šolski učenec Jožef Kirschner je našel srednjo svoto denarja, katero je iz-eribil Stanko 9>rjav. — G. Dra*rotin Voi«ka je izcrubil bankovec za 20 K. — Šolski učenec Viljem Putich je našel denarnico z manjšo svoto denarja. — Goienka višje dekliške šole Amalija Vidie je izgubila zlato damsko uro z verižico. Kdor bi jo našel naj jo odda proti nagradi 10 K na magistratu, ali pa na Turjaškem trgu št. 8.. II. nadstropje.
Izembfl ie izvošček Pavel Štele n«, noti od Gornjih Gameljnov do Ljubljane listnico, v kateri ie imel bankovce za 1000 K in 4—5 bankovcev po 100 K. Pošteni najditelj naj blagovoli najdeni denar oddati mestni noliciji, kjer dobi primerno najden i no.
Oddelek godbe »Slovenske Filharmonije« koncertira jutri pri popoldanski predstavi Elektro - radi-ografa »Ideal« v hotelu pri »Malieu« od 3 A5. ure naprej.
flHAaM^^A^fl Bnna fllui^a\^nz^nnnn1Hnj^Bk fl BH4n\ jna^nnnnnunz^nk
wgCTQ a nww^ nt arot
Vabilo
na
SHOD
undn-DipredBe tte
ki bode
f nedelji, 17. aktoora ni 3. popoldne
v prostorih g. Majcena pri „Stari pošti" v Mokronogu.
Dnevni redi
1) Poročilo o političnem položaju. Poroča deželni poslanec dr. Ivan Oražen.
2 1 Organizacija narodno - napredne stranke. Govori prof. Anton Jug.
Shod bo v slučaju ugodnega vremena pod milim nebom.
Somišljeniki, porabite ugodno priliko in pridite vsi na shod, da se poučite o razmerah v deželnem zbora!
Jzwi odbor oaiodoo-napredoe rtraone."
Telefonska In brzojavno poročila.
Demonstracije v Trstu.
Trst, 14. oktobra. Snoči so bile tu velike protiklerikalne demonstracije. Okolu 9. ure zvečer se je raz-vedelo, da je klerikalna vlada na Španskem vzlic protestom vsega civiliziranega sveta dala umoriti prof. Ferrerja kot provzročitelja barcelonske revolucije. Španski ministrski svet je to storil na pritisk škofov in jezuitov. Ferrer je bil obsojen na gole denuncijacije, brez dokazov, brez prič, od izjemnega sodišča. Še zagovornika mu niso dali. Ko se je to razvedelo po Trstu, se je zbralo na tisoče ljudi, ki so burno demonstrirali. Množica je najprej vdrla v gledališče in zahtevala, da v znak žalosti nad umorom znamenitega moža prenehajo predstavo. Vsa gledališča in vsi zabavni lokali so takoj ustavili predstave. Demon-strantje so potem napravili obhod po mestu, klicoč: »smrt klerikalizmu« in se končno zbrali na velikem trgu. Tu je imel socijalnodemokrati-čni državni in deželni poslanec Pit-toni krasen govor, v katerem je označil vso infamnost klerikalizma in naglašal, da se je na Španskem z umorom Ferrerja ponovila ona tragedija, kot pred stoletji, ko je katoliška cerkev na grmadi sežgala Giovana Bruna. Ko je policijski komisar Kerševan pozval Pittonija.naj umolkne, je ta izjavil, da se ne boji in sklicujoč se na svojo poslansko imuniteto, nadaljeval svoj govor.
Trst, 14. oktobra. Na velikem trgu, kakor tudi na drugih mestih je policija šiloma in prej danim znamenjem trobentača, razgnala demonstrante. Demonstranti so hoteli vdreti pred španski konzulat, ali to je preprečila močna policijska četa, ki je demonstrante prijela od vseh strani in jih razpršila. Konzulat straži kakih 50 policajev. Ob pozni uri še so demonstrant je v gručah hodili po ulicah, prepevaje razne revolucionarne pesmi in kličoč: Ab-basso« in »morte« na račun klerikalizma.
Trst, 14. oktobra. Zaradi oblastvenega umora prof. Ferrerja so danes začeli stavkali delavci svobodne luke, dalje Llovdovega arsenala, tehniškega stabilimenta in še drugih tovarn. Plamen sovraštva proti klerikalizmu je tako vzplamtel, da je za danes zvečer pričakovati novih velikih demonstracij.
Trst, 14. oktobra. Španski konzul je danes opoldne na policiji zaprosil varstva. Španski konzulat je zastražen.
Trst, 14. oktobra. Policija dela velikanske varnostne priprave. Za-stražila je Škofijo in različne samostane. Duhovniki so se poskrili in se ne upajo na cesto.
Trst, 14. oktobra, ob 11. uri zvečer je pridrvela večja skupina demonstrantov pred jezuvitsko cerkev v ulici Roneo in je razbila vse šipe ter cerkev poškodovala.
Belokranjska železnica.
Dunaj, 14. oktobra. TV dni se razpišejo konkurzi za zgradbo belokranjske železnice. Proga se prične istočasno graditi tako na Kranjskem, kakor v Dalmaciji. Takisto je poskrbljeno, da se obenem prične tudi z zgradba na hrvatski strani. (Kaj poreče k tej vesti pošteni »Slovenec«, ki je še te dni pisal, da so zgradbo belokranjske železnice preprečili — slovenski naprednjak i t! Ouomba uredništva.)
Ministrska kriza.
Dunaj, 14. oktobra. Nemški listi se delajo, kakor  da bi verovali
na to, da bo Bienerthovo ministrstve še nadalje ostalo na krmilu. To je slepilo. Po informacijah iz najzanesljivejšega vira lahko zatrdimo, da imajo v merodajnih krogih trden sklep in neomajno voljo, da kolikor mogoče pospeŠijb formalnosti odsto. pa Bienerthovega kabineta.
Protislovanski zakonski predlogi.
Dunaj, 14. oktobra. Deželni zboi je danes pričel razpravo o znanih protislovanskih zakonskih načrtih. Prvi je govoril Axmann, ki je rekel, da njegov predlog ni naperjen proti nobeni narodnosti. Grof Collo-redo je naglašal, da imenovani predlogi še niso zadostni v uspešno obrambo nemškega jezika. Zadnji je govoril socialist Seitz.
Nov predsednik graškega nadso-dišča?
Praga, 14. oktobra. »Narodni Li sty« javljajo, da bo sedajni pravosodni minister dr. Hochenburger imenovan za predsednika graškega nad sodišča, dosedanji predsednik Pitreich pa ho imenovan za II. pred. sednika najvišjega sodišča.
Prestolonaslednik V Dalmaciji.
Zader, 14. oktobra. Dopisnik »Našega Jedinstva« javlja z Dunaja, da bo v kratkem poselil Dalmacijo prestolonaslednik nadvojvodo Fran Ferdinand s svojo rodbino. Nadvojvoda si bo ogledal vsa večja dalmatinska mesta in se bo na to na potil v Hercegovino in Bosno.
Demonstracije proti Španiji.
Pariz, 14. oktobra. Kadi justifi-kaeije Ferrera v Barceloni je prišlo tu snoči do krvave revolte. Ranjenih je bilo nad 100 oseb. En redar je bil ustreljen.
Rim, 14. oktobra. Tu in v vseh večjih italijanskih mestih so bik' snoči radi justifikacije Ferrera velikanske demonstracije proti Španiji.
Blok   nemohamedanskih narodnost v Turčiji.
Skoplje, 14. oktobra. Pravkar v veljavo stopivši zakon proti narodnostim je povzročil med makedonskimi narodi silno ogorčenje in vse kaže na to, da bo povzročil baš nasprotno, kar so z njim mislili doseči Mladoturki. Četniška borba, ki so jo že pred tedni med sabo vodili Srbi, Bolgari in Grki, je malodane popolnoma ponehala in četniški vodje se že posvetujejo, ako bi ne kazalo opustiti borbo vseh proti vsem in se združiti v eno falango proti skupnemu sovražniku — Turku. Nasprotje med Bolgari in Srbi, ki se je zdelo nepremostljivo, se je umaknilo skoro neverjetno pomirljivemu razpoloženju. Ako se položaj nepričakovano ne spremeni; bo se že v najbližji bodočnosti dosegel modus vivendi med Bolgari in Srbi v Makedoniji. Neki ugledni makedonski politik se je izrazil o položaju v Makadoniji v telile kratkih stavkih: »Sporazum makedonskih narodnosti je vprašanje najbližje bodočnosti. Sicer pa lahko dam zagotovilo, da pride najkasneje v enem letu do bloka vseh nemohamedanskih narodnosti v Turčiji.«
Za odstranitev bolgarskega kralja Ferdinanda.
Solun, 14. oktobra. Sandanskega skupina je imela koncem preteklega tedna v odsotnosti svojega voditelj.' ki je odpotoval v Dramo, zaupno sejo, na kateri se je posvetovala o nje nem razmerju k oficialni Bolgarski. Vsi govorniki so ljuto napadali kralja Ferdinanda.   Končno so sklenili, vse   storiti,   da   odstranijo kralja Ferdinanda še pred kronanjem. Kakor znano, je Sandanskega skupina storila sličen sklep že lani, ne da bi ga izvedela. Ta zopetni sklep znači, da pristaši Sandanskega imajo to pot resne namene. Sicer pa pripovedujejo v Solunu stanujoči Bolgari docela javno, da imajo namen kralja Ferdinanda umoriti.
Meteorolosifto poročilo.
Višina nad morjem 306*2.       Srednji iratni tlak 736*0 mm
oktobra 1	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	■ => i 2« Vetrovi E S i— i	Nebo
13.	2 pop.	739 9	17 7 Isl.jjvzhod	oblačno
»	9. zv	7402	13-4 si. svzhod	w
14.	7. zj.	7395	11-2 Isl.jjvzhod 1	megla
Srednja včerajšnja temperatura 1451 norm. 1091 Padavina v 24 urah 0-0 mm.
Zahvala.
Za vse dokaze iskrenega sočutja, katere smo prejeli povodom nenadne smrti naše preljube matere, oziroma tete in svakinje, gospe
Ane Lisac
izrekamo uajiskrenejšo zahvalo vsem sorodnikom in znancem, ki so nas tolažili v teh prebridkih dneh.
3841 lata]*« MtolL
Lepo stanovanje
f II. nadstropju, s 4 sobami, poselsko jo kopalno sobo ter pritiklinami, ge odda a L novembrom ¥ Sodni ulici
gtef« 4. Poizve se istotam. 3823
Več
3845
vinskih sodov
id hrastovega lesa, od 350 do 435 l,
zdaj rabljeni, se proda po nizki ceni na Glincah it 73 pri Ljubljani.
Več različnih
se sprejme takoj pri 3842
P. Cassermannu.
Proda se nekaj
pohištva
na Bleiweisovi cesti štev. 23, II. nadstropje, vrata št. XII.      ;> lo
v we
Ponudbe pod .»Čehinja55 na uprav.
»Slovenskega Naroda«. 3852
Kupim d bro ohranjene
od 15 do 25 hektolitrov.
Naslov se iave pri upravništvu „SIov. Naroda". 3131
Pisarna dr. Fr. Brnčića in dr. Mat. Pretnerja, odvetnikov v Trstu, Via NliOVa Št. 13 II. Sprejme izurjenega
veščega slovensko-nemške stenografije. Strojepisci imajo prednost. 3835
Odvetniški
z odvetniškim   izpitom,  žeii preme«
citi službo.
Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3848
5 kilogramov
3847
zajamčeno prve kakovosti razpošilja po povzetju za K 4"— poštnine prosto na vsako avstro-ogrsko poštno postajo
Mihael Valentin Schik
Dunaj VII 4, Lerche^ifelderstrasse štev. 67.
Vsak petek in torek
se dobijo
sveže jetrne in krvave
k Bes
pri
3851
Jan Chalupnik
na Starem trgu.
HOTEL „ILIRUA"
Kolodvorske ulice it. 22.
Toči se vsak dan sveže marčno In črno granat pivo (a I a Mona-kovo), najfinejša metliška, štajerska in dolenjska vina9 dobijo se ob vsakem času mnogovrstne delikateso po najnižji oeni. — Opoldanski in večerni abonma od 52 h naprej.
Pozor!
Kegljišče
se odda io za nekaj dni v tedna.
Za oenjeni obisk se najuljudneje
Parija ffovak
priporoča 3524
hoteiirka.
...    i . ;'*W
m vrtom v LJubljani.
Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3794
se knpi takoj.
Ponudbe pod „Seealka" na uprav.
3726
«Slov. Naroda«.
Zemljišče
v bližini železniške postaje na Hrvaškem, Kranjskem ali Štajerskem, se iše v najem za dalj časa. Prednost
imajo ona, na katerih se nahaja mlini
iaga ali mlekarstvo. 3850
Vprašanja pod „Sigurnost 105"
na zavod za oglasovanje K. VraneŠO-
vić, Zagreb, Preradovićev trg 10.
75.000 ur!
1 ura samo 2 kroni.
Zaradi nakupa velike množine ur razpošilja
šlezijska razpošiljalmca: prekrasno pozlačeno
36-urno precizijsko  uro ankerico z lepo verižico za samo 2 kroni kakor tudi 31etno garancijo. — Po povzetju razpošilja Prusko-slezijska razpošfljevalnlca
F. Windisch, Krakov U 30.
NB. Za neugajajoče denar nazaj. 3843
šivilje
pri T. Pogačnik, Prod škofijo 21, IL nadatropjo. 3826
Dva sprotna
3790
krojaška pomočnika
sprejme takoj v trajno delo A. Pretnar, Sava-Jeseniee floren Jako.
In modno 3219 ftlajo za obleke
priporoča firma
Karel Koeian
tvornica zq sukno
v Humpoicu
mm Českena. Vzore* franko.
Pravkar je izšel
ljudski roman:
m mm
Dobi se
v „Narodni knjigarni11
v Ljubljani, Prešernova ulita št. 7.
Cena 1*50 kron, s pošto 1*70 kron.
mm
Puk (5tyria). Globus, Regent in drugih specialnih znamk ter : posameznih delov.:
Izposojevanje koles
prejem koles za emajliranje, ponikljanje ter popravila solidno in oono. :::
Č2954 amernik
Ljubljana, Dunajska cesta št. 9.
TRUBAR
■ a
Krasna umetniška reprodukcija v toč barvah
znamenite Groharjeve slike .-.
Trubarju
ustanovitelja slovenske književnosti
visoka 66 cm in široka 55 cm je najlepši okras vsake slovenske f hiše. Ta reprodukcija je sploh najlepša in najdovršenejša kar 'ih
ima; o Slovenci.
Cena s pošto X 3'20.
Dobiva se v
narodni knjigarni
v Ljubljani, Prešernova ulica št. 7.
Bohotni lasje!
r Brez srtefice!       Brez luskin!
To se doseže s stalno vporabo dr« Dralloro
brezove vode za lase.
Najplemenitejie in naravno sredstvo sa odgoj o las. Iznenadi s svojim uspehom!
pa samo Itn« „dr. &ral!o" Jamči prlatftoat. Mlfaa  1906 GRAND PRIX.
Dobiva se v. parfum eri jah, orežerijak, •rijaealeak ia lekarnah.
Blatni/ zastop za Avstro-Ogrsko:
M. HOFFMANN & KOMP.
Detla na Lahi. m 2864
fiffljanka pika
sprejme takoj v stalno delo Josip
ČornOf čevljarski mojster v Spodnji
tiski, Iv. Jerneja oosta. 3819
Pošten mož
z odraslo družino, ki je izurjena v gostilniški obrti, teli prevzeti v najem ali na račun dobro idočo gostilno aH restavracijo.
Ponudbe pod 9fL E." na uprav. »Slov. Naroda«. 3667
Klavir
( Stntzllflgel), dobro ohranjen, SO
ceno proda radi pomanjkanja prostora.
Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3818
Za izplačljivo se iznajdbo i 6čem
družabnika
ki bi mogel financirati potrebno pa-t en to vanje.
Blagohotne resne ponudbe pod „IznajditelJ" Ljubljana, poštno ležeče. 3821
Hote! Tivo
Ji ■
3419
ul mesečnih
od 2-4 napie>
Ceno posteljno perje
zajamčeno novo in brez prahu« kilo sivega perja, puljenega K l*4o in boljšega K 2 40; kilo polbelega perja, puljenega K 4-—, kilo boljšega belega perja puljenega K 6*—, prima belega perja, kakor puh K 8 —, kilo veleprima napol puha, belega K 10 — ; kilo napol maha, sivega K 5 2;, kilo puha sivega K 6 — in K 8—, kilo puha sivega K 10—, kilo prsnega puha K 12—.
»Narejene postelje«
Iz gostonitega rdečega, višnjevega, rumenega ali belega inleta (nankinga), pernica, velikost 170x116 cm z 2 zglavnicama, te dve 80x58 cm, zadosti napolnjeno, z novim, sivim, oč-ščenin;, košatim in stanovitnim perjem K 16—, napol maha K 2o —, maha K 24-—, pernica sama K 9—, 12—, 14—, 16 — zglavnica K 3—, 3 50, 4 — razpošilja po povzetju, zavojnina posebej, tvornica za posteljno perje 1594
Mnogo denarja
si prihrani, kdor ob potrebi vpotabnih predmetov in priložnostnih daril vseh vrst gsjp" šahtova "M moj glavni katalog s 3000 slikami, ki sc (npr" vsakemu "99 •\  ,\   /.   pošlje gratis in franko.   .".   .*• ■*• C in kr. dvorni zalagatelj Jan Konrad, Most 483 (Češko. 3585
i
pod Bolnikom se da v najem ali proda.
Natančna pojasnila daje lastnik A«
Debevec. 3822
Z dobrim uspehom pripravljam
enoletne prostovoljce.
Tozadevna vprašanja na uprav. »Slov. Naroda« pod fIzk&Šn]ac. 3775
z lepimi stanovanji, nekoliko vrta in travnika, posebno pripravna za kakega penzijonista   ali   vrtnarja,   se CenO
proda.
Kje, pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2824
Poletli Brti, Mariahilfstrasse 11 E.
sad
Velik
z enonadsfropno hišo. hlevom in svinjakom, se takoj proda za
18.000 krona Več pove A. Ravnikar v Ljubljani, Sodnijska ulica 4. 3761
2 — 4 krone na dan stalnega zaslužka.
ISčemo za prevzetje pletenega blaga osebe, ki bi na našem stroju delale doma za nase podjetje. Predznanja ni treba. Pouk zastonj. Oddaljenost ni zapreka. Z majhnimi nabavnimi stroški gotova eksistenca. Pismeno jamstvo za stalni zaslužek. Lahko in ugodno delo ob vsakem položaju. Zahtevajte vsekakor naš prospekt. 1650 Domača industrija trikotaže, Zagreb, Ilica 98 13. Naša zasto padca v Ljubi|nsi je gospa Ivanka Murmaver, Sv. Petra nasip it« 76.
C- kr avstrijske  $jf$   državne železnice
Izvleček iz voznega rerih-
VeBliaamreBsa cedi JU nonafsa 1909.
Odhod Is Llnbliane Oni. ieL) 7-08 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, dri. ieL, Trst, c kr. dri. žel., Beljak (čez Podrožico), Celovec
7*2O zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudoifovo, Straio-Toplice, Kočevje.
0*20 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožico), Celovec, Prago, Draidane, Berlin.
II-SO dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, jnž. žel., Gorico, dri. žel., Trst, c. kr. dri. žel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec
•32 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudoifovo, Straža-Toplice, Kočevje.
S*S8 popoldne« Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, dri. žel.. Trst, c. kr. dri. žel., Beljak, (čes Podrožico), Celovec
MS zvečer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožico), Celovec, Prago, Draidane, Berlin.
7*40 zvedor. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudoifovo, Straža-Toplice, Kočevje.
O peneči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, jul. Žel., Gorico, drž. žel., Trat, c ar. dri. ieL, Beljak, juž. ieL, (čez Podrožico) Prago, Draidane, Berlin. »
0*42 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Gorica, dri. ieL, Trst, c kr. dri. ieL, (od 30. maja le ob nedeljah in praznikih na progi Ljubljana juž. žel.-Trbiž, od 1. julija na progi Ljubljana juž. ieL, — dan).
h LJubljane (ariavne Mesnice)!
zjutraj: Osebni vlak v Kamnik. SrOO popoldne i Osebni vlak v Kamnik.
Osebni vlak v Kamnik.
IOaSO ponoči: Osebni vlak v Kamnik. (Le ob nedeljah in praznikih).
Prihod v Ljubljano (Južne železnice
7"I2 zjutraj s Osebni vlak iz Berlina, Draž dan Prage, Beljaka, juž. žel., Trbiža, Jesenic-Gorice, Trsta, Tržiča.
8*52 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Stražo-
Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 11*23   dopoldne:   Osebni  vlak  iz Berlina,
Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, juž. žeL,
čez Podrožico in Trbiž, Gorice, dež. IeL,
Jesenic, Tržiča.
2-58 popoldne: Osebni vlak iz Kočevja Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
4-ie popoldne: Osebni vlak iz Beljaka, juž žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico), Gorice, drž. žel., Trsta c. kr. dri. žel., Jesenic, Tržiča.
0a40 zvečer: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico), Jesenic
8*42 zvečer: Osebni vlak iz Beljaka, j ni, žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c. kr. drž. žel., Gorice, dri. ieL, Jesenic, Tržiča.
0*07 zvečer: Osebni vlak iz Kočevja, Stražo-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
Ila08 ponoči: Osebni vlak iz Trbiža, Celovcz{ Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c kr. dri, ieL, Gorice, drž. žel., Jesenic
e LJubljano (državne železnice)
040 zjutraj: Osebni vlak iz Kamnika. 10*69 dopoldne: Osebni vlak iz Kamnika. OMO zvečer: Osebni vlak iz Kamnika. O-ee zvečer: Osebni vlak iz Kamnika. (Le ob nedeljah in praznikih).
Časi prihoda in odhoda so navedeni v srednja evropejskem času.
C. kr. državno-želesniško ravnateljstvo v Trsta.
Sprejema zavarovanja človeškega živ-j ljenja po najraznovrstnejših kombina-j^   m m cijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti  je  ugodno  zavarovanje na
doživetje in smrt z manjšajočimi sc vplačili.
vzajemno m
. ioaesi AAj&umm
Po velikosti eff-atgo
Ini
banka v Pragi«  - - -ia lupitnUio 98,323.48*35 K nafto države
Vea
iaBan iBtaitn i Ljetni ^'ten.« i sonll iol itnr. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene. .
795684
.X
Letošnje novo hrvatsko vino
pocenSi od 20 kron pri večjem naroČila, — staro vino rumeno in rdeče od 26 kron naprej za hektoliter.
r in drafnik     ™p<*ty*     MiJn Arkn ve,etrg°vina vina »« žganJ*
l III III MM A po najnižjih cenah iflfJV 1X1KU v Zagrebu.
P0X0r! proJjja aajnovcjie pOXOr!
jesenske In zimske narejene
obleke
za ftupode, dame, dedke hi deklice
po najnitjl ceni edino 3536
honfekcijsho tnoviao n i uK\f
prtd Škofijo it. 19.     H« k U111%
XXXXXKXXXXXXXXX XXXXXXXXXXXXXX
2a jesensko in zimsko sezono j xx
priporoča medni ^alen
Ozmee § Dieie
Ljubljene, $el«nbeirgei»a ulica £
(nasproti glavne poštej
svojo bogato zalogo elegantnih klobukov ya dame, deklice in otrobe po zmernih cenah, 3846
x
X
xxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxx
Stecbenpferd
BioV-Rum
IfaJboUia voda zo glavo zinil proti prhljaju la Izpadanja las
964
Dobiva ee povsod.
nmetni in trg. vrtnar
fjubljana, JColezijske nI. 16
se priporoča za
nasaditev vrtov, parkov in balkonov. — Velika izbira cvetočih in listnatih rastlin, vrtalo, prezlmujočih cvetlic (poreao), krasna cvetlična grmovja, konifere, cvetlico za okna in balkone.
Izvršuje šopke, vence in bukete
za razne prilike.
Oelo umetniško okusno In po solidnih censh. 1542
Trgovina s netliaii itd.
Naročila na doielo hitro ln vestno.
Stev. 2996.
3*1;
Služba občinskega tajnika
se razpisale pri mestnem županstvu v Postojni
Letna plača K 1440*—. Zahteva se popolna zmožnost slovenskega jn nemškega jezika.
Prednost imajo prosilci, ki so kot taki že službovali.
Pri marljivem izvrševanju obč. pisarniških poslov se zamore računati tudi na zaslužek pri kakem drugem samoupravnem zastopu v Postojni.
Službo je nastopiti 1. oziroma   15. novembra t. 1. — Prošnje je vložiti
do 25. oktobra t. 1. pri mestnem županstva.
Mestno županstvo v Postojni
dne 9. oktobra 1909.
G. Pikel L r.
župan.
Orehe
nove, letošnjega pridelka, mehko lušinaste in belozrnate, kupuje v vsaki množini
.*. po dnevnih zanesljivih cenah tvrdka .*.
Iv. H Man naslednik At loižii
v Ljubljana, na Marile Terezije cesti št. 2.
Tvrdka priporoča zopet ugodno priliko za nakup praznih, izborno ohranjenih, močnih in trpežnih
»sodov od finega špirita*'
deloma enkrat rabljenih, deloma popolnoma novih od 300 dO 400 litrov in od 600 dO 700 litrov, večje množine po jako nizkih cenah, takoj
dobavni. 3750
Narodna knjiga
Prešernova ulica štev. 7
v Ljubljani
združena s
Prešernova ulica štev.
priporoča slovenskemu občinstvu svojo bogato zalogo kancelijskega, komptoarskega, risarskega, slikarsksga in šolskega blaga   ■ ■.
HOF* najboljše kakovosti la po najnižjih cenah
Pisalne in risalne        črnilniki in uteži potrebščine
Papir
kancelijski, konceptni, ministrski in trgovski; kariran in gladek; rastriran z eno in z dvema kolonama; papir za pisalni stroj; mali in veliki oktav za navadna pisma; barvasti papir in papir za zavijanje.
Trgovske knjige
vseh vrst od najpreprostejših do najfinejših vsake velikosti.
Mape
za shranjevanje trgovskih pisem.
■
Zavitki
vseh vrst in vseh velikosti, barvasti in beli. Sprejemajo se tudi naroČila na zavitke s tiskano firmo.
Šolski zvezki
vseh vrst, domačega izdelka in iz drugih tovarn. Trgovci dobe poseben popust
peresa, držala, svinčnike, radirke, risalni papir, risalne priprave, črtala, trikotniki, palete, čopiči, tuši in barve.
Tinte
-
najpriprostejše in najfinejše, črne, vijolčaste in barvaste.
Šolske mape
iz platna in iz usnja ter jermena za knjige, ■ape za :
s pisemskim papirjem avstrijskega in inozemskega izvora v vseh velikostih, za dame la za gospode, za navadno rabo in tudi za darila.
Albumi
m slike, razglednice in poezije.
za opremo pisalnih miz, lično izdelani in po najnižjih cenah
Razglednice
umetniške in pokrajinske, ljubljanske in kranjske. Trgovcem pri večjih naročilih izreden popust.
Jtoroka knjigarna sprejema tudi naročila na
pisalne stroje
■ vseh sistemov
po tovarniških cenah; dalje naroČila na
vsakovrstne tiskovine
namreč zavitke, vizttnice,  oznanila, laktnre,
itd. itd.
Izdajatelj in odgovorni urednik Bas to Pustoslemiek.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
2975
43
62
5295