Št. 11.
gMaribor, dne 14. marca 1912.
Tečaj XLYL
List ljudstvu v pouk in zabavo.
KsHafa vsak Četrtek In velja s poStnino vred in * Maribora «	na d m ^ leto I K, gA leta 2 K in za četrt leta i K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge Izvenavstrfi.fc
SsSele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K, Naročnina se pofflja na UpravniStvo Slovenskega Gospodarja- * Maribora, - List se dopoSilja do odpovedi - Udje „K Ssfcrraega društva" dobivajo list brez posebne naročnine; « Eosamezni listi stanejo 10 vin, ~ Uredništvo: KoroSka cesta fite*s 5, - Eokopiai se ne vračajo, JUpravništvoi KoroiSž
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije, gfo Inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkral IE uda* «a dvakrat 25 vin., za trikrat 85 vin. Za večkratne oglase primeren popust, Inseratl se sprejemate do srede zjutraj. K«
zaprte reklamacije so poštnine proste,	* ' r
Današnja številka obsega 10 strani.
Občni zbor
Slov. Kmečke Zveze
se vrši na Jožefovo, 19. mar-4 na 9. uro dopoldne v hotelu „Pri
ca ob Y "belem volu" v Celju Ljubljane in drugi.
Govori dr. Krek iz
V Celje!
Slovenska kmečka zveza nas kliče na Jožefovo v Celje na občni zbor. Ob bistri Savinji, v središču južnega dela Spodnje Štajerske, bo zborovala t,a dan glavna politična organizacija spodnještajerskih Slovencev.
Potreba je, nujna potreba, da se zbiramo, da se na političnih zborovanjih politično šolamo. Potrebo politične izobrazbe mora priznati dandanes vsak; kdor hoče kaj veljati, pomagati narodu in koristiti dmeč-kemu stanu, mora biti politično izobražen. Le tisti nar rod, tisto ljudstvo, tisti stan ima dandanes veljavo pred svetom, ki se lahko javno pokaže z dobro politično organizacijo. Dandanes ne odločuje, kakor pogosto vidimo, več samo Število ali milijonska moč posameznih narodov, ampak njih politična izobrazba in organizacija.
Mal narod smo, malo nas je spodnještajerskih Slovencev, a imamo pa politično organizacijo, ki se sme po vsej pravici imenovali,i stranka zmag, stranka-katera edina se v naših krajih upošteva. Nismo prešerni, Še manj pa ošabni, a to lahko s ponosom rečemo : Zavedamo se naše moči in veseli smo, da je vse spodnjeŠtajersko kmečko ljudstvo z malimi izjemami v taboru Kmečke zveze.
Na občnem zboru K, Z, v Celju na Jožeiovo bo govoril poleg znanih domačih poslancev-voditeljev, nam vsem dobro znani slovenski organizator dr, Krek iz Ljubljane. Ime dr, Kreka je znano po vsem Slovenskem in Še daleč preko naših mej. Njegove govore v državnem zboru občudujejo celo nasprotniki. Mož je izkušen v boju za pravice slovenskega ljudstva, posebno onih slojev, ki nosijo žuljave roke, to je kmeta in delavca. Prepričani smo, da bo dr, Krekovo ime privabilo čim več naših pristašev na Jožeiovo v Celje.
Slovenska kmečka zveza bo ta dan položila tudi račun o svojem delovanju. Račun večletnega, neprestanega dela, uspehov in zmag, bo to. Po zaslugi K. Z, so prešli vsi deželnozborski — razun enega — in državnozborski mandati v last slovenskega ljudstva. Izločeni so oni liberalni troti, ki so imeli nekdaj glavno besedo v naši politifk.u Celo lepa Savinjska dolina je postala docela naša! Od Save do Mure, od Sotle do koroških mej, povsod se razlega klic: „Ži-vio Kmečka zveza!" Občina za občino prehajajo v roke naših mož, dan za dnevom padajo nemškutarske in liberalne trdnjave. Naše vrste so vedno močnejše in ki naši stranki so pristopili mnogi, ki so nas gledali pred časom Še po strani,
Strapka dela smo, delu pa sledijo tudi uspehi. Za seboj ima K, Z. preteklost, na katero je lahko ponosna, Nismo se vezali z nemškutarji in Nemci, kakor delajo to liberalci, nismo se vstrašili pušic, "ki lete iz nasprotnih' taborov na našo stranko in voditelje, ampak zaupajoč v lastno moč, moč naših načel, gre K, Z. svojo pot naprej, v delu za blagor ljudstva.
Kmetje, somišljeniki, prijatelji! Na Jožeiovo, pohitite vsi v Celje na občni zbor Kmečke zveze. Agiti-rajte mecl sosedi, znanci in prijatelji za obilno udeležbo. Zaupniki, vsaj vi ne smete manjkati. Vsaka občina, vsaka župnija, naj pošlje svoje zastopnike. Na občnem zboru si bomo zopet zaznamovali načrt, po katerem bomo delovali v bodoče.
Zatorej na Jožeiovo vsi v Celje!
Državni zbor.
V seji dne 6, marca je nadaljevala zbornica razpravo o predlogih draginjskega, Odseka proti karte-lom kot vzrokom draginje. Trgovinski minister vitez Rossler je izjavil, da je težavno rešiti vprašanje kartelov. Sicer je resnica, da bi se neprestano dviganje -cen po kartelih dalo zabraniti z odpravo varstvene •«carine, kar bi omogočilo zunanjo konkurenco (tekmovanje), toda brez dovoljenja Ogrske se ne da glede ¿na caripo nič izpremeniti. In nadalje se je treba ozi-
rati na to, da varujemo domaČo industrijo (veleobrt), in zategadelj bi se dalo proti kartelom le tedaj kaj hasnovitega napraviti, če bi se združile vse države v skupno postopanje, Kratek smisel dolgih besed je ta: vlada bi sicer rada kaj storila, pa, pravega, ne zadene in si tudi ne upa.
Dne 7, marca se je seja nadaljevala. Minister za javna dela, Trnka, je izjavil, da sicer pritrjuje nekaterim predlogom draginjskega odseka, da pa je glede na vzroke, zakaj je premog tako drag, drugega mnenja, nego gospodje poslanci; zato pa misli tudi vlada malo drugače postopati v tem vprašanju, kakor svetuje draginjski odsek. Po domače, brez olepševalnih besed povedano: • 'Vse ostane več ali manj pri starem, Če se ne bo še bolj podražilo.
V	seji dne 8, marca je govoril med drugimi tudi slovenski poslanec GostmČar, ki je ostro bičal odiranje ljudstva po kantelih. Zjanimivo je bilo, ko je finančni minister Zaleski koncem seje odgovarjal na interpelacijo poslanca Pantza, ki je vprašal vlado, zakaj je ona delničarjem , tovarne orožja v Steyrju na Gornjem Avstrijskem dovolila razdelitev gratis-akcij (zastonj-delnic); družba je že itak' razdeljevala visoke dobičke ter ima nek poseben zaklad v višini nad 2 milijona kron. Tako se je hotelo ukaniti davčno oblast, Vidi se iz tega slučaja zopet, kako se v naši državi gospodari,
V	torek, dne 3j2, marca, se je seja zopet nadar ljevala, V razpravi je še vedno draginjsko vprašanje. Razprava o draginji se je v seji dne 13. <j,. m. končala.
* *
Ker je kartelno vprašanje sedaj na "dnevnem redu ne samo v državnem zboru, temveč sploh v javnosti, ne bo odveč, izpregovoriti nekoliko podrobneje o kartelih,
Ivarteli so panoga organizacije, in sicer organizacije kapitala, raznih velikih tovarnarjev, podjetnikov in trgovcev. Kartel bi mi po domaČe imenovali zvezo, Takih kartelov je več vrst, in sicer: Če se podjetniki združijo v to svrho, da izdelujejo samo gotovo, majhno mero dotičnega blaga, recimo sladkorja, se i-menuje njihova zveza „proizvajalni" kartel; Če hočejo svoj veliki dobiček doseči s tem, da kupujejo potrebne surovine za nizko ceno, svoje industrijelne izdelke pa prodajajo za jako visoko ceno, se imenuje „prodajalni" kartel. Pri 'Nemcih se nahaja tudi beseda h,Ring", ki znači zvezo prodajalcev, ki razprodajajo ljudem le za gotovo previsoko in oderuško ceno. A-merikapci imajo za to ime „trust". Nekaj dobrih' strani imajo sicer karteli, dandanašnji pa prevladuje njihova slaba stran, namreč odiranje ljudstva, osobito nižjih delavskih slojev.
Zgodovina kartelov Še ni stara. V Avstriji so se pojavili karteli nekako pred 30, leti, A razširjali so se zelo naglo, Vse potrebščine, ki jih ljudstvo zelo neobhodno rabi, je kapitalistični kartel potegnil v svojo oblast: sladkor, kavo, volno, usnje, papir, umetna gnojila, petrolej, oglje, železo, platno, baker in druge ljudske potrebščine. Cene v
sem tem, za vsakdanje življenje neizogibno potrebnih reči, kartelisti vedno dvigajo od leta do leta, da se bog"atijo na stroške delujočega ljudstva, Ce si industrija (veleobrt) služi 7 do 10%, ne rečemo nič, Če služi 10 do 20%, že težje prenašamo. Kaj pa naj rečemo, Če si zasluži 30 do 40%, kakor n. pr. železni kartel? Vspričo tega se ni čuditi, da je cena raznega blaga hudo poskočila, kakor n. pr. pri medenini za 150%, pri bakru za 55%, pri premogu za 80 do 100%. Ztito pa je tudi dobiček kartelov ponekod naravnost Velikanski.
Navedli smo že velike dobičke železnega karte-la, ki so vzrok, da je železo v Avstriji tako nečuveno drago. Isto velja z malimi izjemami tudi o sladkornem kartelu, o onem za premog, špirit, petrolej itd. O go-rostasnih dobičkih amerikanskih „trustov" ne moremo in tudi ne maramo govoriti,
Karteli ne škodujejo samo ljudstvu, ampak tudi državi. Za vojašlvo jo treba veliko živil in drugih potrebščin, kakor n. pr. topov; pušk, streliva in drugih reči, in vse to mora država kartelistom drago plačevati. Vsled draginje, katero povzročajo karteli, rabi vojna uprava na leto mnogo milijonov kron več, kar pride seveda na rame davkoplačevalcev.
Že iz teh podatkov, ki smo jih čisto na kratko navedli iz tega zelo obširnega vprašanja, se vidi, kolika je Škoda, ki jo povzročajo karteli narodnemu go-
spodarstvu. Ne gre več, držati rok križem in gleda^ ti, kako ljudstvo vsled takega odiranja vedno bolj in bolj propada. Treba se je odločno postaviti v bran. V avstrijski zbornici je bil že leta 1898 predložen načrt za kartelni zakon, ki ima marsikatero pametno točko. Pa ni postal zakon. Slovenski poslanec dr. Krek je sestavil novo, prav pametno predlogo o kartelnem zakonu. Pa ima veliko nasprotnikov, in sicer ne samo pri svobodomiselnem liberalizmu, ki je vedno branil kapitalizem in njegovo ljudsko odiranje, temveč tudi pri vladi. Toda upamo, da v resnici ljudski poslanci ne bodo odnehali v svojem boju zoper kartelirano oderuštvo, ker to je edino pravi in izdatni obrambni boj zoper draginjo in za ljudsko blagostanje.
Politični odeti
C/
Dne 8, marca: V državnem zboru se nadaljuje draginjska razprava. — Ogrsk'i ministrski predsednik grof Khuen je podal s celim ministrstvom cesarju ostavko. Novi ogrski ministrski predsednik bo baje postal pl, LukaČ. — Na Dunaj je došlo odposlanstvo bosanskega sabora. Državni finančni minister Bilinski, kot upravitelj Bosne in Hercegovine, je de-putacijo sprejel in jo nagovoril ter razložil, kako hoče on upravljati zaupani mu deželi. — V današnji seji nemškega državnega zbora se je izvolilo sledeče predsedstvo: Kämpf predsednik, P/aasche prv,t podpredsednik in Dowe drugi podpredsednik. Predsedstvo sestoji iz svobodomiselcev, Kämpf je celo prostozidar. — Sfcrajk premogarjev na Angleškem traja naprej.Tudi po drugih deželah se opaža Štrajkarsko gibanje med rudarji.
Dne 9, marca: Cesar je danes prejel vojnega ministra generala Aulfenberga, ki je baje nazna,-nil cesarju, cla odstopi. — Gosposka zbornica je imela danes sejo, v kateri so novoimenovani člani storili o-bičajne obljube. — Za župana v Pragi je bil izvoljen bivši župan dr, Groš. — Položaj je na Ogrskem vedno bolj nejasen. Stranke manjšine vstrajajo pri svojih zahtevah glede brambne postave. — Lastniki pre-mogovih rudnikov na Angleškem so došli v London, da se posvetujejo z voditelji delavcev glede štrajka^ Lastniki rudnikov odklanjajo zahteve delavcev. — Pre-.kucija na Kitajskem traja naprej. Veliko ljudi je vsak dan pobitih po raznih mestih.
— Dne 10. marca,: Cesar je danes sprejel načelnika avstrijskega generalnega štaba, Semua, zunanjega ministra grofa Berchtolda in ministrskega predsednika grofa Stiirgkha. Posvetoval se je ž njimi o rešitvi zamotanega političnega položaja. — Listi poročajo, da bo vojni minister Auffenberg, radi tega odstopil, ker se je izvedelo, da je Auffenberg leta 1905 izdelal nek načrt o pohodu , avstrijskega vojaštva na Ogrsko v slučaju upora. Ker se je sedaj izvedelo za ta načrt, je Auffenberg baje nemogoč kot vojni minister. — Hrvaški ban Čuvaj je baje predložil grofu Khuenu prošnjo za odstop. ,— Strajk premogarjev se širi iz Angleškega tudi v Nemčijo. Na, Westfalskem je začelo že večje število rudarjev Štrajkati. Pogajanja so bila dozdaj še brezuspešna. — Narodna skupščina na "Kitajskem je izvolila za prvega predsednika kitajske liudovlade bivšega cesarskega ministra Juanšika-ja. Po nekaterih večjih mestih se vrše, hudi nemiri. Upornike streljajo na ulicah in jih obešajo.
Dne 11. marca: Listi zatrjujejo, da so vesti o omenjenem načrtu Auilenbergovem o pohodu avstrijskega vojaštva na Ogrsko, neresnične, in da bo ostal Auffenberg Še nadalje na svojem mestu. Ogri so nalašč širili o vojnem ministru neresnične vesti, da bi se položaj Še bolj zamotal. — Med Cehi in Nemci se vrše pogajanja za sporazum, a Nemci so tako nestrpni, da se bodo pogajanja najbrž zopet razbila. — Vlada namerava potom cesarske naredbe proglasiti za mesto Pulj (Pola) tak občinski volilni red, da bo vojni admiral, ki stanuje v Pulju, župan, ostali člani občinskega sveta pa se bodo volili iz vseh strank, to je, po takozvanem proporčnem (razmernem) volilnem redu, — Upor v Meksiki se je že večinoma polegel.
Dne 12, marca: Delegacije bodo zborovale po Veliki noči. — V draginjskem odseku državnega zbora je danes govoril poslanec dr, Verstovšek, ki so je pritoževal, da zbornica ne upošteva odsekove predloge. — Položaj na Ogrskem se Še ni razjasnil. Cesar se Še ni odloČil, kdo bo novi ministrski predsod-
nik» — Na Hrvaškem so začeli srednješolci zopet stavkati, — Na Turškem se bodo vršile v kratkem volitve v državni zbor. — Na Kitajskem pobijajo ljudi, da je groza. Roparji imajo mnoge okraje popolnoma v oblar sti.
Razne novice.
*	Osebna vest. V odvetniško pisarno dr. Lesko-varja v Mariboru je vstopil kot koncipijept dr. 'Janko Šiška, starešina „Danice".
*	Razpisano mesto. V mariborski kaznilnici je razpisano mesto oskrbnika. Dosedanji oskrbnik Jakob Pascoloti je imenovan za ravnatelja možke kaznilnice v Gradiški na Primorskem,
lz finančne službe. Finančni svetnik dr. Alojz Tschmelitscth v Mariboru je prestavljen k pridobnin-skemu uradu v Gradec.
*	50 let bo letos, kar je umrl nepozabni škof Anton Martin Slomšek. Naša dolžnost je, da se spomin slovenskega vladike primerno proslavi. Naj bi se naša društva že sedaj pripravljala na to, da se 50-letni spomin Slomškove smrti na Spodnjem Štajerskem Čim lepše proslavi.
*	Od zmage do zmage. Slovenska ljudska stranka na Kranjskem je zmagala pri volitvah v trgovsko in obrtno zbornico v skupini male obrti z veliko veČino. Njeni kandidatje so prvokrai prodrli tudi v skupini male trgovine. Liberalci so delali z vsemi silami, pobrali so od vseh svojih pristašev glasovnice, preslepili so Še celo več naših volilcev. Kljub temu pa so pošteno zleteli, To jih silno peče. Slovenska ljudska stranka pri volitvah v razne javne zastope pridno pometa z liberalci. Gospodariti ti ljudje itak ne znajo nikjer, zatorej spadajo med staro Šaro.
*	Obsodba nemške liberalne večine v štajerskem deželnem zboru. Ni te obsodbe izrekel „Stajere", ki v svoji neznanski neumnosti in peklenski TiinaVšČini brani vse podlosti, ki jih izvršuje nemški liberalizem in janičarsko nemškutarstvo. Tudi ni izrekla te obsodbe lažnjiva Narodna stranka, ki sedaj havzira po Spodnjem Štajerskem z obsodbo slovenske obštrukci-je, torej z obrambo nemško-nacionalne politike. To obsodbo so izrekli nemški liberalci in nacionalci sami. V ponedeljek je bilo namreč v, Gradcu politično zborovanje, na katerem so skušali nemški liberalni poslanci braniti politiko nemške liberalne večine v deželnem zboru, pa so strašansko propadli s svojimi o-brambnimi govori. Vsi so bili izžvižgani. V veliki dvorani je kar gromelo in bučaio strastnih vsklikov in fej-klicev. S posebno srditostjo so obsodili Wastiana, kateremu so očitali, da je narodni pretiranec, da je i-mel svoje volilce samo za norca, da mora torej kmalu izginiti s političnega površja. Ce torej sami liberalni nemški volilci obsojajo politiko svojih liberalnih deželnih poslancev, kako se še more na Spodnjem Štajerskem najti kak človek, ki brani nemško deželno gospodarstvo?! Zoper tako gospodarstvo ni umestna nobena druga politika kot ta, ki jo delajo naši slovenski poslanci. Nasproti slabemu gospodarstvu odločna beseda, zoper krivico neizprosen odpor, in vse to se kratko imenuje obštrukcija!
*	Kmet, plačaj! Nemški liberalci so spravili s svojim nespametnim gospodstvom Štajersko deželo na rob propada. Že sami priznavajo, da bo postala nova deželna bolnišnica za deželo usodepolna. V ponedeljek" so imeli nemški nestrpneži v Gradcu zborovanje, na katerem je deželni poslanec dr. Kaan odkrito povedal, da bo postala otvoritev deželne bolnišnice v Gradcu za deželne finance uničujoča. Kljub' temu, da so pa zakrivili to žalostno in obupno stanje deželnega gospodarstva nemški liberalci, ki so po veliki večini zastopniki mest in trgov, bi sedaj radi napravili tako, da bi kmet plačeval brezvestnost nemških meščanov. GraŠki občinski svet je imel v petek, dne 8. t. m. sejo, in v tej je predlagal občinski odbornik dr,Kammer-lander predlog, v katerem se zahteva, naj se pri nameravanem zvišanju deželnih doklad mesto Gradec izpusti, in predlog je bil sprejet. Tako sedaj veste slovenski davkoplačevalci, pri čem da ste. Nemški meščani, zlasti GraČani, so vam napravili dolgove, so i-meli dobiček od tistih 15 milijonov, ki jih je že požrla zgradba deželne bolnišnice in dobe tudi drugače največ iz deželne blagajne nazaj, vi drugi davkopla-čevalci pa plačajte! Plačevati smete, to vam velikodušno dovole nemški GraČani, nove dolgove vam bodo potem že zopet lahko sami napravili. Pa le potola-žite se, dragi Nemci, Na ta lim Slovenci ne bodo šli nikdar in nikoli.
*	Ornigu se začnejo majati tla pod nogami. C. kr. Štajersko namestništvo je določilo, da posle politične oblasti prve inštance ne sme več opravljati ptujski magistrat, na katerem kraljuje oče Ornig, temveč nek uradnik s ptujskega okrajnega glavarstva. Tako „zaupanje" na vzgoraj vživa gospod Ornig. Tako nemški bratci sami cepijo „pravično" politično delovanje Ornigovo. Kdaj si bodo nemškutarji med' slovenskim prebivalstvom v ptujskem okraju obrisali iz oči tisti pesek, ki ga jim venomer trosi v oči ptujski „Stajere" s svojim oboževanjem Orniga., Češ, da je Ornig naj-pravičnejši Človek na svetu in največji ljudski prijatelj. Pa prišel bo ta čas za ptujsko nemškutarstvo vkljub nemčurskemu „Štajercu" in nemškemu „Mihl-nu".
*	Liberalni poslanec obsoja — liberalne učitelje. Ze zadnjič smo poročali, da se je koroški nemško-liberalni poslanec dr. Steinvvender v deželnem zboru izjavil za znižanje 81etne Šolske dobe v ljudskih šolah, za znižanje števila učiteljev, in je s tem naravnost obsodil liberalno učiteljstvo, ki dela smotreno na
(to, da bi se breme ljudstva zp, Šole še povečalo. V seji koroškega deželnega zbora dne 26, februarja, se je izjavil nemško-liberalni poslanec dr, \Valdner o koroškem učiteljstvu, ki je v ogromni večini liberalno, sledeče: Ze več let sem se čujejo v deželnem zboru pritožbe glede šole in učiteljstva. Pritožbe so opravičene. Učiteljstvo po deželi pa ravna napačno, Če pravi, da so te pritožbe naperjene zoper šolo in učiteljstvo kot tako. Pritožbe zoper ljudske Šole se ne slišijo samo v koroški zbornici, Zato ni prav, če se učitelji na shodili zaganjajo v deželni zbor, ampak učitelji bi morali sami to gibanje deželnega zbora le naj-topleje pozdraviti. Kot eden izmed glavnih' vzrokov neuspeha v današnjih šolah smatra dejstvo, da so si u-čitelji in ljudstvo — tuji. Celih 8 let ima učitelj v šoli otroka, ga vodi in vzgaja, ko pa otrok zapusti šolo, ne kaže do učiteljstva nobenega zaupanja, še manj ga spoštuje; posledica tega je, da tudi starši do učiteljstva nimajo pravega zaupanja, Preosnova našega šolstva bo morda naredila Šolo cenejšo, uspehov pa ne bo boljših, če se obenem s preosnovo šole ne bo začelo tudi s preosnovo učiteljstva. Najboljši šolski način ne pomaga ničesar, Če si učitelj ne zna pridobiti pri otroku zaupanja in ljubezni in ne zna v njih vzbuditi vešelja do uka. Na splošno se je v Šoli preveč suhoparno poučevalo, pa premalo vzgajalo. Duševni vpliv na otroke je veliko večjega pomena kakor samo znanje. — Koroški liberalci torej že sami priznavajo, da je preosnova ljudske šole nujno potrebna, in sicer tako, kot zahteva kmečko ljudstvo. Kdaj bodo neki naši Štajerski liberalci prišli do tega pametnega razsod-ka. Naši liberalci, ki stojijo pod komando liberalnega učiteljstva, si seveda kaj takega še misliti ne upajo.
*	Glede sejmov na Spodnjem Štajerskem. ¡Na željo več posestnikov je poslanec dr. Verstovšek zopet posredoval pri oblastih, da bi se ne otežkočila prodaja živine na sejmih; zlasti se je pritožil glede opazovalne dobe živine 40 dni, ki jo Še na Spodnjem Štajerskem sedaj zahtevajo. Poslanec je dobil odgovor, da se je ta doba znižala na 14 dni, kakor se mu je svoj čas javilo, že 21. oktobra 1911, št. 12 2147-35. Ta določba se je objavila in bi se moralo fcudi po njej ravnati. Kakor slišimo od več strani Spodnjega Sta-jerja, se to ni zgodilo; nekateri posestniki so bili celo radi tega kaznovani. Ti se lahko pritožijo na na-mestnijo, ker obstoji že od oktobra pret. leta opazovalna doba 14 dni. Nameravalo se je že ustreči zahtevam živinorejcev in olajšati stroge postave glede sejmov v okrajih med seboj. Toda v zadnjem času so morale višje oblasti zopet opustiti to misel, ker se je z nova pojavila slinovka na Hrvaškem, zlasti okrog Pregrade, in je velika nevarnost, da bi se raznesla zopet na Spodnje Štajersko,
*	Tihotapstvo. Naš prijatelj od Štajersko-hrvat-ske meje nam toži, kako- utihotapljajo razni živinski barantači hrvatsko živinq na Štajersko. Kljub raznim opominom oblasti ne store ničesar, da bi se to tihotapstvo omejilo. Posledice tihotapstva niso tako malenkostne, kot si jih mogoče predstavljajo oblasti. Ravno po utihotapljeni hrvatski živini se lahko zanese na Spodnje Štajersko zopet slinovka, ki se Širi po HrvaŠkem. Se sedaj, ko v naših krajih ni več te kuge, imamo toliko sitnosti radi sejmov. Ce bo postala slinovka stalen gost v naših krajih, kam bomo prišli? Na ceno naši živini pa nič tako ne upliva, kakor ravno utiliotapljena Hrvatska živina. Oblasti, pozor(!
*	Slinovka na Gornjem Štajerskem. V Eizener-cu in okolici se je pri goveji živini na novo pojavila slinovka. Oblast je strogo odredila, da ne smejo manjše domače živali, kakor psi, mačke in svinje, prosto letati okrog. Goveja živina pa sploh ne sme iz hleva. Ponovno opozarjamo, da se naj strogo pazi na zdravje živine, sicer se utegne zgoditi, da bomo tudi Spodnje-štajerci imeli neljube sitnosti s slinovko.
*	Svobodomislee bo zaprt, ker je psoval papeža, Inomoško deželno sodišče je obsodilo na 10 dni zapora nekega dr. RakuŠa, kT*je na shodu svobo-domiselcev na surov način žalil sv. Očeta kot glavarja katoliške cerkve.
*	Deželnozborska volitev na Kranjskem. Ker je bivši kranjski deželni glavar pl. Suklje odložil tudi svoje deželno poslanstvo, se vrši danes, dne 14. marca, nadomestna volitev deželnega poslanca v Beli krajini. ;s. L. S. je postavila kot kandidata g. Karola Dermastia, učitelja na trgovski šoli v Ljubljani. Liberalna stranka pa kandidira bogataša, poštarja Julija Mazelle. Zadnjo nedeljo, dne 10. marqa, so se vršili številni volilni shodi S. L. S» v Beli krajini, ki so bili vsi zelo dobro obiskani. Navdušenje za S. L. S. in njena načela je bilo splošno. Govorilo je na shodih več deželnih in državnih poslancev. Zmaga kandidata S. L, S. je zagotovljena kljub velikemu liberalnemu naporu.
*	Svarilo. V naši deželi, posebno pa Še v Gradcu, letos ni mnogo dela na stavbinskem polju. Kljub temu silijo naši zidarji in pomožni delavci iz dežele v mesta, ker menijo, da bo tam dober zaslužek. Pri tem zapravijo svoje borne prihranke in po dolgem, a seveda brezuspešnem iskanju dela, se hočeš nočeš vrnejo zopet s praznimi želodci in praznimi žepi domov, na deželo. Ker je ravno sedaj v Gradcu na stotine brezposelnih stavbinskih delavcev, svarimo naše spod-nještajorske zidarje kakor tudi pomožne delavce, naj ne povečajo bede po mestih, in si naj rajši iščejo trd, a gotov kruh, pri poljedelstvu, kjer itak primanjkuje delavnih moči»
Romanje v Rim. Dne 16. aprila 1912 odide romarski vlak iz Dunaja v Rim. Postal bo na postajah v Padovi, Bolonji, v, Loretu in Asisi. Celotna cena vožnje z oskrbo vred znaša za I. razred 430 K, za II. razred 290 K in za III. razred 200 K. Sklep pri-
jav dne 26. sušca. Načrti se dobe pri „JRompilgerko-mitee", Dunaj, I., Singerstrasse 18.
„Zarja." Slovensko katoliško akademično tehnične društvo „Zarja" v Gradcu si je izvolilo na svojem I. rednem obenem zboru za 1912 dne 8. t. m. sledeči odbor: iur. Jakob Rebernik, predsednik; iur. Alojzij Remec, podpredsednik; med. Zoran Jošt, tajnik; med. Jakob Rebernik, blagajnik; phil. Iva ®i-vec, knjižničar; phil. Josip Gombotz, gospodar; med. Ludovik Kramberger, odb. nam.
*	Sneg. V Četrtek in petek prejšnjega tedna je padel sneg po naših gorah. S Pohorja se nam poroča, da je padel sneg tudi po nižavah, a je takoj izginil. Iz severozahodnih dežel se poroča o velikem snegu. Na Solnograškem je po nekaterih planinah zapadel sneg l_meter visoko,
*	Na Brezjah pri Mariji Pomagaj je umrl našim romarjem dobro znani tamošnji gostilničar Jožef Finžgar, star 79 let. Rajni je bil naš odločen pristaš.
*	Nov denar. Dvekronski srebrni denar, o katerem smo že poročali, se bo koval v znesku 35 milijonov kron, novega enokronskega denarja pa bodo nakovali za 70 milijonov kron.
*	Orožne vaje domobranskih rezervnikov se bodo za letošnje leto začele 9; aprila.
*	Obmejne voiaške čete v Bosni in Hercegovini.. V vojaških krogih poročajo, da ustanovi vojna u-prava v bližnjem času posebne bosensko-liercegovske obmejne vojaške čete po vzorcu tirolskih obmejnih Čet. Te čete bodo imele nalogo, skrbeti za varstvo meja proti Črni gori, novopazarskemu Sandžaku in Srbiji. Za enkrat se ustanovita dva obmejna bataljona, eden za Bosno in drugi za Hercegovino.
Dopusti vojaštva za Časa žetve. Po dolgem moledovanju, vsled mnogih prošenj in vsled odločnega nastopa kmečkih poslancev, smo vendar prišli tako daleč, da se dovolijo vojakom dopusti za Čas žetev. Vojak se mora javiti pri raportu in okrajno glavarstvo odredi nato preiskavo, je li dopust v resnici po' Itreben ali ne. Opomniti moramo: Taki dopusti se dovolijo le moštvu infanterije, ne pa onemu topništva in konjeništva, Druge države podpirajo poljedelstvo v tej zadevi vse drugače. Francoska n, pr. da za dobo nujnega dela viničarjem in kmetom vojaštvo na razpolago. Tudi v Nemčiji so tozadevno na boljšem, tako na primer dobe vojaki na Virtemberškem dopust še celo za dobo Škropljenja vinogradov zoper peronospo-ro. Na Hesenskem se dovoli vojaštvo za raznotera dela v vinogradih, in vojaki dobijo v takih slučajih isto plačo kakor delavci. Ce zamore torej Nemčija tako izdatno podpirati poljedelstvo, bi to v Avstriji pri nekoliko dobri volji bilo tudi možno. Brez dvoma zelo nujno in potrebno je, da se tem potom odpomore vsaj deloma silnemu pomanjkanju delavcev za časa najnujnejšega dela. Država, spomni se svoje dolžnosti!
Velikanski štrajk na Angleškem.
Štrajk angleških rudarjev-premogokopov, o katerem smo že zadnjic poročali, traja naprej. Nad en milijon rudarjev je sedaj v Štrajk^ Pridružujejo se jim delavci drugih podjetij.
Posledice Štrajka so bolj občutne, kot se je prvotno mislilo. Nad 600,000 delavcev raznih tovarn je sedaj brez dela, skupno je na Angleškem sedaj brez dela že ena desetina vsega delavstva. Vsak dan odpuščajo tovarnarji na tisoče delavcev, ker morajo radi pomanjkanja premoga ustaviti tovarne. Na železnicah vozi polovico vlakov manj kcvt, poprej, le najbolj nujno tovorno blago se Še sprejema. Mnogo ladij, posebno trgovskih, zastonj Čaka v pristaniščih na premog. Cene živilom so zelo občutno poskočile, kar bo za stavkujoče delavstvo najbolj hudo. , Premog pa se je podražil že sedaj za 50%,
Angleška vlada se silno trudi, da bi dosegla sporazum med lastniki rudokopov in delavskimi organizacijami, ki vodijo štrajk. Dne 8, marca so se začela pogajapja, ki pa dozdaj Še niso imela uspeha. Lastniki rudokopov nočejo privoliti v zvišanje delavskih plač, rudarji pa ne odnehajo od svojih zahtev. Vlada se trudi, doseči sporazum na podlagi obojestranskega odnehanja.
Tudi en del rudokopov v Nemčiji je začel Štraj-kati. Veliki premogarski rudniki na Westfalskem so podobni mravljišču. Kot prijatelji angleških rudarjev, da bi jim olajšali težavno stališče, so poslali nemški delavci, kakor smo že zadnjič poročali, veliko svoto kot podporo angleškim delavcem. Da bi prisilili lastnike angleških rudokopov, da ugodijo zahtevam rudarjev, so začeli tudi rudarji v Nemčiji Štrajkati. Kr-ščansko-socialni rudarji so se izrazili proti štrajku, ker ne upajo doseči kakih' uspehov. Pri štrajku na Nemškem je prizadetih' tudi mnogo slovenskih delavcev. Skupno Število stavkujoČih na Nemškem bo baje do 400,000.
Poznavalci razmer pravijo, da bo pri teh štraj-kih najbrž delavstvo podleglo, ~ker~bodo izčrpani v enem tednu že večinoma vsi zakladi, ki so pripravljeni za podpore stavkujoČih.
Mariborski okraj.
m Maribor. V ponedeljek, dne 11. marca, se je začelo pri tukajšnjem okrožnem sodišču porotno zasedanje. Prva razprava se je vršila pod predsedstvom nadsvetnika dr. VovŠeka proti Jakobu Mere, delavcu v Hočah', kateri je bil obtožen uboja. Dne 17, dec. 1910 so se v pijanosti sprli delavci Mere, Repej in Ceh. V prepiru so se stepli in pri tem je dobil Ceh
tako močne udarce, da je moral v bolnišnico, kjer je
čez tri tedne umrl.. Ker je Mere tajil, da bi bil on Ceha tako močno udaril, da bi bil udarec vzrok smrti, so porotniki Merca oprostili, — V torek, dne 12. marca, je bil radi požiga obsojen na štiri leta težke ječe dninar Ignac Znidarič iz Dragotinskega vrha. Dne 8. decembra zvečer je zažgal hišo Terezije Močnik,
m Maribor. Odslej se bodo vršili v Mariboru na svinjskem sejmišču vsako drugo sredo konjski sejmi. Prvi tak' sejem se je vršil v sredo, dne 13, marca.
m Št. llj v Slov. gor. Hudo se je ponesrečil J. BraČko, poslovodja pri g, Baumanu. V petek, dne 8. marca, je šel zvečer v temi domov. Blizu Slovenskega Doma je zgrešil pot ter padel zraven železniškega tunela v globoko preseko na Železniški tir. Revež se je grozno potolkel. Ležal je s pobitimi udi na železniškem tiru, po katerem bi imel vsak čas priti vlak. Bračko se je nahajal v obupnem položaju, Z velikim naporom in trudom se je splazil s tira in je tako ušel gotovi grozni smrti. Iz neprijetnega položaja ga je rešil čuvaj, ki je slišal klicati na pomoč, Bračka so prepeljali v mariborsko bolnišnico, Pomilujemo nesrečneža, ki je vrl in navdušen Slovenec. — Kolar za lut-rovske naseljence, Horazdowsk'y, katerega je poslala Siidmarka v St. Ilj, da bi tekmoval z našim Hamer-jem, je pobral svoja šila in kopita ter jo je srečno od-kuril iz Št* Ilja,
m Sv. Trojica v Slov. gor. C. kr. okrajno glavarstvo prosimo, da nam razjasni, zakaj tako dolgo zavlačuje potrditev občinskih volitev v Oseku. Volitve so se vršile že dne 8. avgusta 1011. Pri izvolitvi svetovalcev se je zgodil — baje po nasvetu trojiškega Goloba — neznaten pogrešek, Gospode poslance nujno prosimo, da poiščejo vzrok tega zavlačevanja,
m Sv. Lovrenc nad Mariborom. Pri zadnji občinski seji je predlagal nadučitelj Moge, naj se ustanovi v trgu nemški otroški vrtec (Kindergarten). Zato je seveda potrebna velika palača Zofke HajnŠkove. Davkoplačevalci nasprotujemo in bomo nasprotovali z vsemi dovoljenimi sredstvi, da bi se porabljali občinski denarji za take nepotrebne ponemčevalnice. Imamo že itak 99>% občinskih doklad, Mi hočemo znižanje doklad. Ako pa hoče biti Moge ravnatelj Kindergarte-na, naj si ga poišče drugod. Davkoplačevalci, pozor!
m Hoče. Naš poslanec PiŠek je sklical preteče-no nedeljo, dne 10, t. m., po rani službi božji v prostore RojkOve gostilne shod, kateri je bil kljub temu, da ni bil dovolj razglašen, jako dobro obiskan. Poročilo poslanca Pišeka ¿e bilo z navdušenjem sprejeto. Zborovalci so odobravali obstrukcijo in klicali navdušeno poslancu: „Le ne udajte se!" Poslanec najn je Itudi razložil novopredloženo vodopravno postavo, ki bi marsikaterega posestnika občutno zadela. Franc Roj-ko je nato predlagal resolucijo, v kateri se izraža poslancu PiŠeku kakor tudi vsem poslancem K. Z. neomajno zaupanje in jih prosi,i naj vstrajajo v pravičnem boju. Resolucija je bila enoglasno sprejeta. Nato je govoril poslovodja Žebot o pomenu kmetijskih podružnic in drugih važnih zadevah. Poslanec PiŠek je dal še končno razpe nasvete in je odgovarjal na razna vprašanja.
m Fram. Na Planici pri Framu se je napravila poštna oddajalnica. , Pismonoša donaša pisma in druge pošiljatve na Planico vsak torek, četrtek in soboto.
m Sv. Križ nad Mariborom. V nedeljo, dne 17. t. m. ima Slov. kmečka zveza političen sh d po sv. opravilu! Govorit pride dr. Korošec.
m Slovensko gledališče v Narodnem domu v Mariboru. Prihodnjo nedeljo dne 17. marca se bo igrala krasna igra „V znamenju križa". Začetek točno ob 4. uri popoldne.
m Slovenska Bistrica. Vošnjakov večer se vrši v soboto 16. marca zvečer.
m Maribor. Na cvetno nedeljo, dne ^1. marca popoldne se vrši v Maribor; sh d za mladenke in žene iz Maribora in okolice.
m St Peter niže Maribora. V nedeljo, dne 17. t. m. po večer-nicah se vrši mesečni sestanek. Pridite!
m Sv. M»gdilena pri Mariboru Naša podružnica „Slov. Straže" priredi v nedeljo, dne 17. maroa popoldne po večernicah svoj redni mesečni sestanek. Slovenci pridite v obilnem številu!
m Karcevina pri Mariboru. Shod Kmečke «veze, na katerem bo poročal državni in deželni poslanec Roškar se vrši v nedeljo, dne 24. marca pop. ob pol 3. uri v Heujevi gostilni
Ptujski okraj.
p Ptuj. Zadnji špeharski sejem dne 8. marca se je dobro obnesel. Cene Špehu so bile od 1 K 60 do 1 K 90 vin. Špeharji so zlahka prodali vse blago. Tudi živinski sejem dne 5. in 6, marca je bil zelo ugoden. Ker se bodo na Dravi v bližini Ptuja vršile od aprila do septembra vaje pijonirjev, je odrejeno, da morajo splavi in Čolni tri kilometre nad mostom Čakati pa znamenje, predno smejo peljati po Dravi naprej.
p Ptujska gora. Pri občinskih volitvah dne 7. in 8. marca je zmagala na vsej črti slovenska stranka. S temi volitvami, je ostala važna postojanka v ptujskem okraju v zavednih slovenskih rokah. Boj je bil hud, a agitacija velikanska in agitaciji primerna tudi udeležba pri volitvah, velika, kakor doslej Še nikoli. Izid volitev je sledeč: v III. razredu je bilo oddanih 189 veljavnih glasov. Od teh jih je prišlo na slovenske kandidate 134 do 144 glasov, na štajerčijanske od 86 do 46 glasov. Uspeh v tem razredu, ki se je smatral doslej za najbolj nevarnega, je bil naravnost presenetljiv. Da dobijo slovenski kandidatje 100 glasov •večine, tega ni nihče pričakoval. To je bil sad zavednosti, navdušenosti in pa edinosti na slovenski strani. Da so Štajerčijanski kandidatje ostali v taki manjšini, je krivo tudi to, ker so bili razcepljeni njihovi glasovi na mnoge kandidate. Izid volitev v Četrtek, dne 7, marca, je bil torej za Slovence zelo Časten in ve-
sel, a tudi navduševalen za prihodnji dan, ko sta volila II. in I. razred. — V II. razredu je izid sledeči: Oddanih 72 glasovnic, neveljavni dve glasovnici. Na slovenske kandidate je prišlo od 85 do 42 glasov na štajerčijanske od 20 do 27 glasov. Da so dobili1 nasprotniki tukaj toliko glasov, je krivo nekoliko preveliko veselje Slovencev nad sijajno zmago prvega dne, vsled katere so bili nekoliko preveč brezskrbni. To so porabili Štajerčijanci, ki so celo noč krčevito agi-tirali in napeli vse sile, dobro vedoČ, da jim z drugim razredom odbije vsak up, cla bi sploh prišli v odbor. A niti agitacija zadnje noči, niti slabo vreme, ki je v petek marsikakega našega volilca zadržalo doma, jim ni nič pomagalo, dasi so pripeljali na volišče zadnjega moža, ki so ga mogli pridobiti za-se. Propadli so tudi tukaj popolnoma. — Poraz v lil. in II. razredu jim je pa vzel pogum, tako, da so se v I. razredu volitve vzdržali. In prav. Cemu iti v boj brez upa na zmago? Cemu še enkrat brez potrebe doživeti poraz? Boljše se umakniti. In tako so tudi storili. Naši kandidate so dobili do 19 glasov, nasprotniki nič. Da je izid teh važnih volitev tako Časten, je zasluga volil-cev. Posebne hvale pa smo dolžni volilcem iz šentlov-renške, hajdinske, šentvidske in majšberške iare, ki se niso ustrašili niti groženj štajerčijancev, niti se niso dali odvrniti od volilcev z delom, ki ga imajo zdaj po vinogradih. Za njihov trud jim bodi izrečena tisočera hvala! Naj se zavedajo, da so s tem izpolnili v polnem obsegu svojo narodno dolžnost, Živela zavedna slovenska Ptujska gora!
. Sv. Lovrenc na Dravskem polju. V torek, dne 12, t. m. ob 3. uri popoldne je razsajala pri nas strašna nevihta s silnim nalivom in točo; gromelo in bliskalo se je kakor v najhujši poletni hudi uri. Treščilo je v jagnjet pri hiši Lovrenca Kozoderca. Strela je šinila tudi v sobo, kjer je omamila cerkvenega ključarja A., KukoviČa in ga poškodovala na desni strani telesa. Vnel se je tudi venec okrog podobe na steni. Pravočasno so še prihiteli sosedje, da so zabra-nili požar in spravili zopet k zavesti A. K. Bog nas varuj takih hudih ur, kakoršno smo doživeli sedaj, ko se je Še komaj začela pomlad,
p Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Shod Mla-deniške zveze se je izborno obnesel, udeležilo se ga je veliko število mladeničev in čez 30 se jih je izjavilo, da ustanovijo Orla. Živeli vrli mladeniči!
Sv. Lovrenc v Slov. gor. Kaj ne, vedno pogosteje se oglašajo dopisniki od Sv, Lovrenca v t,Slov. Gospodarju". Zakaj? Pač ni treba vprašati po vzroku, kaiti kdor le količkaj pozna naše razmere, ve, da je potrebno, da se večkrat oglasimo. Tudi nad našo lepo šentlovrenŠko faro so se začeli strinjati temni oblaki. Ona kužna bolezen, ki se vlači okoli pod raznimi imeni, kakor nemškutarstvo, liberalizem, slo-gaštvo itd., se hoče vgnezditi tudi v našem kraju. Ža-libog, da se nahajajo pri nas Še taki, iki pomagajo trositi seme te kuge, in to že celo taki, ki so se hli-nili nekdaj kot najboli verne Slovence. Nek fant je začel delati zgago med nami. Svojo slogaško-liberalno misel izvršuje s tem, da razširja „Slogo" in .„Narodni List" ter deli stare številke „Jutra" med ljudstvo. Pa fantič, pri tem jo boš slabo skupil. Naše ljudstvo ni tako neumno, da bi Šlo na limanice takim ljudem.
p Velika Nedelja. Občni zbor tukajšnjega katoliškega slovenskega bralnega društva „Mir" se je vršil dne 21s januarja v gostilni g, Miki. Tudi v minulem letu se je društvo dobro razvijalOj kajti pomnožilo se je število udov in je tudi gmotno na boljšem od prejšnjega leta. Za leto 1910 je namreč pokazal sklepni račun primanjkljaja 16 K 33 vin., a koncem leta 1911 je gotovine 21 K 83 vin. Društveniki so z vnemo čitali razne dobre katoliške časopise in knjige ter se radi udeleževali društvenih prireditev. Člani Mladeniške in Dekliške zveze so marljivi udje društva Tekom leta so priredili sledeče igre: „Junaška deklica", „RepoŠtev", „Svojeglavna Minka", „Mojstra Križnika božični večer", „Oh, ta Polona!", „Prisiljen stan je zaničevan". Dohodki teh predstav so se uporar bili za društvene namene. Dala se je tudi za mlade-niško zastavo lepa svota, h kateri so Še dodali razni čč. gg. duhovniki-rojaki in domačini okoli 300 K, ta-ko, da je zastava poplačana (315 K). Preznamenita sta bila dneva 24. september in 8, oktober, ko se je vršil za vso dekanijo mladeniški, oziroma deklišjci shod. Od vseh strani je prihitela zavedna mladina ter z zanimanjem poslušala govornike in tudi sama nastopala v navduševalnih govorih za verske in narodne svetinje. Pregledovalci računov so našli vse v redu iii izrekli hlagajničarju priznanje za njegovo skrb. Novi odbor je isti kot lani, istotako tudi v Mladeniški zvezi. Odbor Dekliške zveze, ki je bila Še-le od meseca oktobra pret. leta ustanovljena, se vzame na znanje. Mladenič Puklavec predlaga, da si naj o-misli društvo novi oder, ker je stari že precej slab. Sklene se, da naj izdela on načrt in ga predloži odboru v pretresovanje. Na občnem zboru je bila tombola z mnogimi lepimi dobitki, ki jih je deloma oskrbelo društvo samo, deloma razni dobrotniki. Nato se je razvila poštena zabava, vmes pa so prepevali društveni pevci in pevke razne mične pesmi. Upamo, da bode tudi v tem letu društvo napredovalo, posebno v svojih mladih, za vse dobro in lepo navdušenih Članih, v Mladeniški in Dekliški zvezi,
p Središče. Zadnji „Narodni List" se zopet prav grdo zaganja v našega Orla, in na nesramen način napada Č. g. prof. Sinkota. Vedi nesramnež, da s tem prav nič ne škoduješ ne našemu društvu, ne gospodu zlatomašniku, mi ostanemo zvesti svojim načelom in bomo zmiraj hvaležni svojemu dobrotniku Č. g. Šinkotu Bog ga živi še mnoga leta! Število Orlov
vedno raste. V naših vrstah so pridni in pošteni mla~ deniči, kar pa pri Sokolu manjka. Sokol sprejema vse krivo in pravo. Ubogi rokodelski učenčki morajo na povelje svojih liberalnih mojstrov pristopati k Sololu samo zato, da je večje Število. Kajne, tako nekako ste rekli gospod z belim klobukom ? Središki liberalni sršeni le ojstrite si svoja žela nad Orli, mi ostanemo kar smo in si mislimo na rek: „Ni slab sad, ld ga o-se in sršeni pikajo".
p Središče. V torek, dne 5. marca smo pokopali vrlega tržana Ivana Ivana Turka, Pokojni je bil naš pristaš, naročnik „Slov, Gospodarja." in podporni ud Orla. Orel mu je izkazal zadnjo Čast ter se u-deležil pogreba v precejšnjem Številu, Pokojniku svetila večna luč!
p Središče. To Vam je že znano, g, urednik, da se je v celjskem gnezdu izlegel „sršen", ki je kar naenkrat sfrčal v Središče, nadejaje se tam najboljše hrane. Pa to Še ne veste, kaka usoda ga je tukaj zadela. Ker se sršeni valijo še-le meseca julija, je bil potemtakem pred časom izležen, in to še celo pozimi. Vsakdo pa ve, da tak izrodek nima dolgo življenja v sebi, zato so mu takoj perutnice omahnile, truplo od-revenelo, želodec otrpnil vsled neprebave jedi, katero so mu pripravili njegovi krušni očetje. In Še tisti dan je žalostno poginil. Za dva dni pozneje, to je bilo dne 20. svečana, ko ravno obhaja družba njegovih prile-žencev svoj god, je bil pogreb, za katerim so ti kla-verno stopicali s povešenimi očmi in dolgimi — nosovi. Pokopan je v Rakitji na tistem kraju, kjer se prikazujejo sveČjaki,
p Zetale. Naša šolska liberalna trojica se str ar Šno trudi, da bi kje kupila prostor za novo Šolo, oziroma za stavbo učiteljskih stanovanj. Pa vsak posest-nik* ki ima kaj primernega, pravi: Ne dam, in ne dam; ali pa zahteva tako visoko ceno, da vsak spozna, da ne misli resno. Čudno, da se nekateri ljudje toliko trudijo, da bi že dovolj revnim posestnikom naložili še večja bremena, Naša Šola je bila dozidana leta 1898, torej še ni stara. V tej Šoli ima g, nadučitelj Stanovanje, ki je gotovo najlepše v celi iari, Tudi je bilo leta 1893, po inženirju in okrajnem zdrajvniku pregledano in spoznano, da je dosti veliko in zdravo. In sedaj naj bi bilo to stanovanje premalo in baje celo nezdravo. To je menda potrdil celo okrajni zdravnik dne 31, decembra leta 1910. Ljudje vprašujejo, a-li je bil prejšnji zdravnik leta 1893, ali pa sedanji ne prav naučen, oba pa sta bila izvedenca od slavnega c. kr. okrajnega glavarstva v Ptuju. Pameten nasvet je dal nek naš posestnik: Komur je stanovanje premajhno in nezdravo, paj gre v tak kraj, kjer se dobi boljše stanovanje. Mi bomo že dobili take, ki bodo tudi s tem stanovanjem zadovoljni.
p S*. Marjeta niže Ptuja. V nedeljo 17. t. m. po rani službi božji ima poslanec Brenčič v gostilni g. Horvata shod.
p Sv. Lenart pri Veliki nedelji Poslanec Brenčič ima v nedeljo dne 17. t m. po večernicah v gostilni g. župana Munda shod. Pridite.
p Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Na Jožefovo, 19. sušca ima Bralno drnštvo poučni shod z deklamacijami, poučnim govorom in petjem Vsi župljaei, možje in žene, mladeniči in mladenke, iskreno povabljeni. Pridite vsi!
p S-. Mik'a»ž pri Ormožu. V nedeljo, dne 17. marca bo po večernicah v prostorih gospoda Golenko političen shod. Pride deželni poslanec g Ant. Meško. Predmet razprav; poročilo o delovanju deželnega zbora, naša zunanja in notranja politika poldnevni šolski pouk, zidanje novih šol, mešetarstvo, ustanovitev vinske posredovalnice za ormožki okraj in dr. Shod se vrši nepreklicno omenjenega dne. Domačini in sosedi ste vabljeni, da se shoda udeležite v obilnem številu.
p Ptuj. Dramatično društvo v Mariboru uprizori v nedeljo, ?4. sušca t 1. ob 4. uri popoldan v Narodnem domu v Ptuju ljudsko igro „Grajščak in kmet".
Ljutomerski okraj.
I Križevci. V naši župniji sta preminula zopet kar dva mladeniča. V nedeljo, dne 10, marca, smo v zelo obilnem številu spremljali na zadnji poti 22 let starega Janeza Zmazek iz Grab, ,ki je bil že dolgo bolan in je umrl za sušico. C. g. župnik je ob odprtem grobu spregovoril navzočim ginljive besede. Dne 12, marca pa smo pokopali Franca Marinič iz Gerlo-ve, starega 35 let. Na pustno nedeljo ga Je nenadoma zadela kap, vsled Česar je 10. marca zjutraj umri. Bila sta oba tiha značaja in dobra fanta. Blag jima spomin!	.
1 Veržej. Pri našem „Marijanišču" se je zopet začelo delo. Pri že stoječem poslopju se delajo oboki v hlevih, ko nastopi zanesljivo toplo vreme, se bode začelo zidovje ometavati. Zadnji teden so celo iz daljnih Vidanovec pripeljali kmetje zastonj opeko. Ker je vreme nenavadno ugodno in ni silnega dela na polju, so prošeni zlasti tisti, ki so obljubili vožnjo, pa še niso vozili, da sedaj to storijo, ker se še potrebuje kakih 20.000 komadov opeke.
SI o ven j gr aški okraj.
s Šoštanj. V nedeljo, dne 10. sušca., se je vršil velepomemben shod pri gosp. Ravlenu, Shod se je lepo obnesel. Predsednik skupine J. S» Z., Jos. Zaje, otvori zborovanje in poda besedo odposlancu J, S. Z. V. Zajcu, ki je stvarno razlagal razne velevažne stvari» Jasno nam je naslikal, kako bojevito in junaško se borijo poslanci Kmečke zveze za naše pravice. Razložil nnm je tudi postave, ki se snujejo v državnem zboru, glede raznih kartelov, kateri povzročajo veliko draginjo. Priporočal je vsem zborovalcem, daj se o-primejo vedno bolj naše zveze. Končno je priporočal glede na zavarovanje, da naj pristopijo k Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani Navzoči so odobravali del« naše organizacije. Naši kmetje in delavci se živo zanimajo za zvezo.
s Šmartno ob Palci, Vsled ukaza deželnega odbora v Gradcu, se je vršilo lansko leto v jeseni po vseh obftinah štetje sadnega drevja. Ker je več kmetovalcev izrazilo željo, ,da bi radi vedeli, koliko je sadnega drevja v naši občini, zatorej se tukaj priob-šijo tozadevne številke. Jabolčnih dreves je bilo: v starosti do 10 let 4132, Čez 10 let 4274, skupaj 8406. Hruševih dreves: v starosti do 10 let 795, Čez 10 let 969, skupaj 1764. Sliv 3381, Črešenj 4079, orehov 1918; vsega skupaj 19,548 dreves. Gotovo pa je Število dreves Še veliko večje, toda nekateri premalo poučeni posestniki so Število dreves zatajili, Češ, da se drevje Šteje zato, da se bode davek na drevje naložil, kar je seveda neresnično. Letos se je zopet veliko Število dreves zasadilo, vendar se še najde tu pa tam mnogo praznega prostora, kjer bi se lahko zasadilo Še dovolj sadnega drevja. Zatorej: Jablane, hruške in druge cepe, cepi v mladosti za stare zobe.
s Št. llj pod Turjakom. Dne 25. svečana je bil neki dopis v ptujskem „Štajercu", v katerem je nekaj načečkal nek privandranec, kateri živi od nas kmetov in poštenih župljanov, Ta smrdet si drzne o našem č. g. župniku lagati in jim krasti Čast, kar pa mi župljani ne pripustimo. In ta, .pd vseh zavrženi gnoj, se podpiše kot „faran", in pravi, da so č. gosp. župnik obogateli od njega kot farana in njegovih pri-vandrancev. Ta dopisun v „Štajercu" tudi nekaj govoriči o tukajšnjem shodu, ki se je vršil ob veliki u-deležbi vrlih kmetov dne 11, februarja pri g.. Smon-k.arju v Dovžab, Huduje se nad poslancem dr, Ver-stovšekom in pravi, da kmetje ž njim niso bili zadovoljni, kar je seveda laž. Res pa je, da smo vsi prav zadovoljni z delovanjem in postopanjem kmečkih poslancev v deželnem in tudi v državnem zboru. Le nekemu privandrancu in njegovi boljši polovici ni bil ta shod prav po godu, ker sta delala tako kisle obraze.
s Kapla pri Arvežu. Da se je znašel dopisnik, kateri se je obregnil ob mojo osebo v „Štajercu" je samoobsebi umevno. Čudno, da gredo taki ljudje na solnce, kateri imajo maslo na glavi. Poživljam dopisnika, naj se podpiše ter se ne skriva za Linhartov hrbet. Agitacijo za „Slov, Gospodarja" nas je več razvilo, ne samo jaz. Razburilo se je samo par oseb radi tega, drugi pa z veseljem prejemajo list. Samo to si prepovemo, da bi se časopise vlačilo po gostilnah in' tam pregledovalo, kdo vse dobi „Slovenskega Gospodarja", Vprašam te, dopisnik: Ali hočete ljudstvo s tem vzgojiti do višje stopinje, ako se razširja list „Stajerc", kateri blaitj v vsaki Številki vero, duhovnike in soloh cerkvene naredbe? Kakšno bo ljudstvo postalo, ako mu bomo dajali zajemati iz posod, kakor je „Stajerc". Ni dolgo tega, kar je primerjal „Stajerc" katoliško ženo živini. Krščanske žene, delajte na to, da spravite tak Časopis od hiše, kateri vas blati. Delo v deželnem zboru so ovrgli edino Ornig, "VVastian in tovariši, kateri štejejo velike svote za „Štajerca". Ali so to prijatelji kmeta? Te ljudi obsojajo tudi nemški, Še celo liberalno-nemški listi; samo „Stajerc" hvali njihovo delo. Dragi Kapljani! Vi ste še pošteni in v vaših srcih je globoko vtisnjen čut sv, vere, torej boste tudi na tem polju spoznali dobro od slabega. Prebirajte pridno „Slovenskega Gospodarja" in prišli boste do pravega spoznanja*	F. B.
Konjiški okraj.
k Konjice. Ce se VirežeŠ, raniš ali zastrupiš, veš kaj stori: Najprej si zapomni, da pomeni „Brste Hilfe bekommt" itd. po slovensko: „Prvo pomoč dobi" itd., in potem pojdi v Konjice v hišo pri Narodnem Domu, kjer stoji na vratih zapisano: „Erste Hilfe bekommt . . .", in tam te bodo obvezale ter ti postregle pridne in spretne, pa slovenske roke. Kajne, smešno za tiste, ki hočejo ljudem dobro, pa jim svoj namen izražajo v jeziku, ki je veliki veČini neumljiv,
k lz konjiškega okraja. V konjiškem okraju se je oglasilo le nekaj občin za podporo po suši. Okrajno glavarstvo je predlagalo 8.300 K, katero svoto je, kakor se poroča iz finančnega ministrstva državnemu poslancu g.. PiŠeku, isto tudi dovolilo, — Za slo-venjebistriški okraj okrajno glavarstvo v Mariboru še vedno ni predložilo potrebnih spisov.
k Gračič. Vdova Kunigunda Vajitar je dopolnila 70 let življenja. Ob tej priliki je zbrala njena družinica 2 K 70 vin. za Slovensko Stražo in izročila znesek podružnici v Zrečab. Hvala! Se na mnoga leta!	3 .
k Konjice. Dne 19. t. m. na Jožefovo ee vrši že napovedani občni zbor kat. pol. društva za konjiški okraj v kaplaniji po stanovskem nauku. Člani velezaslužnega tega društva, udeležite se zbora pol-noštevilno Kdor ne more na občni zbor Kmečke zveze v Celje naj pride v Konjice. Kmečka zveza bo zborovala o priliki pozneje, ter podala poročila državnih in deželnih poslancev.	_
Celjski okraj.
c Celje. Na orglarsld Šoli se nahaja med 24 gojenci sedem tretjeletnikov, kateri so oglašeni k zrelostnemu izpitu: FiŠer Vinko od Sv, Križa tik Slatine, Flis Fr, iz Prihove, Hauptman Iv. od Sv. Križa nad Mariborom, Kramolc Luka iz St. Daniela na Koroškem, Kristl Ferdinand od Sv, Barbare, Serba Vinko od Sv. Križa tik Slatine, O liturgiki in cerkvenih poslih poučuje č. g. Ant. JeJiart, o občinskem tajništvu pa g. Jug, solicitator. Ker so imenovani izšolani organisti vsestransko marljivi, jih podpisanim čč. gg. cerkvenim predstojnikom v službo koncem šolskega leta prav toplo priporoča. 121etni obstanek Šole je pokazal, da učenci, kateri pred vstopom niso nikoli svojih prstov urili na goslih, glasoviru in orglah, hitreje
napredujejo nego oni, ki so se s tem že nepravilno bavili.
c Zg. Hudinja pri Celju, V zadnji številki „Sloge" se nekdo pritožuje, zakaj se ne odpravijo nekateri prazniki. Posebno Čez praznik sv. Jožefa se pritožuje, ČeŠ, da bo moral zopet pijančevati kakor po navadi, Jaz mislim, da z odpravo nekaterih praznikov ne bo veliko manj pijancev, kakor dosedaj. Pač pa bi se s tem po nekaterih krajih razširilo razburjenje. V našem celjskem okraju že ni nobenega slišati, da bi bil za odpravo praznikov, posebno kar se tiče velikonočnega in binkoštnega ponedeljka. Sicer pa mi zaupamo cerkveni oblasti.
c Petrovče. V nedeljo, dne 10. marca, je umrla v Mirasanu vdova bivšega veleposestnika, lastnika tovarne in premogokopa v Libojah in Zabukovcili, gospa Pavlina Ana Suzana Fridricji. Stara je bila 74 let. Pogreb se je vršil včeraj, dne 13, t. m. ob veliki udeležbi na pokopališče v Griže. N, v m. p.!
Dobrna. V nedeljo, dne 10. t. m., ob uri zjutraj, je pogorelo veliko gospodarsko poslopje Franca Jevšnik v Vrbi, Škode ima gospodar okoli 7.000 K, a zavarovan je pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani samo za 3600 K, in' to se-le samo par let. Prej ni imel nič zavarovano.
c Teharje. Dne 5, marca je umrl tu obče znani posestnik v Bukovžlaku, Karol Koželj. Bil je večleten predsednik Katoliškega političnega društva in bil do smrti zvest pristaš Kmečke zveze. A kruta bolezen, sušica, mu je odtrgala nit življenja že v 42. letu njegovega življenja. Velikanska udeležba pogreba umrlega je pričala o njegovi priljubljenosti. Ostalim izrekamo iskreno sožalje.
c Sv. Peter na Medvedovem selu. Kmetijska podružnica Mestinje-Sv, Peter na Medvedovem selu je v tukajšnjem župnišču priredila 3dnevni knjigovodski tečaj dne 5», 6. in 7. ma^rca. Vodil ga je tajnik Holz iz kmetijske družbe.. Udeležencev je bilo 13, in sicer 5' posestnikov, 4 mladeniči in 4 mladenke. Tekom 3dnevnega učenja smo dobili dober vpogled v tri knjige, ki se rabijo pri knjigovodstvu: inventar, blagajniško knjigo in knjigo pridelkov. Zlasti nas je zanimalo preračunjenje Čistega dohodka in pregled ter vrednost porabljenega živeža v letu. Vodja tečaja nam je vse jako zanimivo razložil. Ni nam žal, da smo se ga udeležili. Vsa čast naši kmetijski popružnici, ki se tako trudi za naš gospodarski napredek!
c Sv. Ema. V nedeljo po rani sv. maši dne 3. sušca je predaval v prostorih Izobraževalnega društva v kaplaniji potovalni učitelj g, Pirstinger o sadje- in vinoreji. Poslušalci so s posebnim zanimanjem poslušali g. učitelja in so s pozornostjo sledili njegovemu poučnemu govoru. Hvala za njegovo požrtvovalnost in trud! Želimo še večkrat takega 'pouka!
c Sv. Pavel pri Preboldu, Ker je našim napred-njakom kljub obrekovanju navdušeni pameti zmanjkalo primernega gradiva, vrgli so se v svoji razburjenosti na našega pismonošo, češ, da izvršujoč svojo službo, dela „klerikalno" politiko. Ne vznemirjajte se vendar preveč, da vam ne bode škodovalo! Saj mu njegovega prepričanja vaše laži prav gotovo ne bodo odvzele. Vsak pa, ki ne gleda in ne sodi skozi strankarske naočnike, mora temu pismonošu ravno o njegovi službi dati najboljše spričevalo. Le iščite si na pristojnem mestu pojasnila, ako vam ljubo, pa pazite, da si ne boste Šli po smolo ter pri tem spravili v neprijeten položaj marsikaterega vaših lastnih privržencev. Saj je ravno pri ljudeh vaše baže najti mnogo takih, ki bi nam lahko služili kot vzgled, kako se ne sme kaka služba opravljati. Morda o tem Še kaj iz-pregovorimo.
c Št. Pavel pri Preboldu. Ob Številni udeležbi naših somišljenikov se je izvršil v nedeljo, dne 3. marca, občni zbor Kat. izobr. in gospodarskega društva. Iz raznih poročil je razvidno, da je društvo v v pretečenem 10, letu svojega obstanka, v svesti si svoje vzvišene naloge, marljivo delovalo, se vsestransko razvijalo ter doseglo tudi lepe uspehe na polju izobrazbe. Priredilo je dvoje predavanj ter dve gledališki predstavi v splošno zadovoljnost navzočega občinstva, kakor tudi društvenega blagajnika. Knjižnica Šteje sedaj nad 600 knjig. Izposodilo se jih' je med Člane blizu 1500, Društvenih časopisov se je prečitalo nad 4000 iztisov. Denarnega prometa je imelo nad 600 kron. Med Člane Šteje sedaj okoli 100 uglednih, za društvo vnetih in požrtvovalnih rodbin. Poleg tega ima telovadni odsek s 30 Člani, Dekliško zvezo pa z 80 Člani. Vedno naraščajoče Številke so najboljši odgovor na nizkotne napade liberalnih dopisnikov, kateri se v zadnjih Številkah „Narodnega Lista" vse vprek zaganjajo v naše Orle, Dekliško zvezo ter našo preč. duhovščino, kateri skušajo z nesramno prikrojenimi dopisi na vsak način izpodkopati ugled, ter ji vzeti spoštovanje občinstva. Navzoči so mnenja, da ni vredno, upoštevati te obupne izbruhe jeze in zavisti, ter jih bodo vsled tega tudi v bodoče prezirali. Našo nesebično duhovščino, ki deluje z nami in ji je pri srcu poštenost paše mladine, pa ne puste zasmehovati ter bodo takšno postopanje liberalnih mazačev najodločneje obsojali. Novoizvoljenemu odboru pa želimo tudi v bodoče mnogo sreče pri delu za napredek društva.
c Marija Nazaret. (Nekemu tukajšnjemu „na-prednjaku" svetujemo, naj ohrani svoj „Narodni List" lepo doma, mešto, da ga raznaša okrog ter dela s tem pohujšanje. Še boljše pa je, če ga tudi sam opusti, kar pa dvomim, da bi storil, ker je preveč trdo-glav, kakor se je že večkrat pokazalo. Pred vsem pa naj skrbi za svoje otroke, da se bodo obnašali bolj dostojno. Pa Še nekaj. Kakor znano, je „Narodni List"
hud nasprotnik duhovnikov ter jih blati, kjer le more. Tega sovraštva se je navzel tudi dotiČni Človek tako, da ne vidi na nobenem duhovniku nič dobrega. Najbrže gleda samo skozi črna očala, pa vse Črno vidi, Toda naj se le potolaži, vse to bo minilo, kakor starega konja dirjanje, in. morda Še prav kmalu.
c Gornji Grad. Zapomnite si volilci K. Z„ kako vas sramoti zadnji ¡„Narodni List". Pravi vam: Capini, pobožni sini itd. Zahtevajte od novoizvoljenih odbornikov, da znanega pesnika mesto nagrade pokličejo na odgovor. Povejte jim, ste li res izvoljeni za dva polovnjaka vina? Liberalci bodo tem predrz-nejši, čim bolj se jim boste klanjali. Torej proč z vsemi obziri!
c Nova Štifta. „Narodni List" v svoji predzadnji številki zopet nekaj pisari od Nove Štifte, Kakor je videti, ga silno peče, ker je še ogromna večina NovoštiftČanov, ki odkritosrčno spoštujejo veleč, g. župnika in ki vedo ceni'ti njegove zasluge za cerkev in občino. Seveda se pri tem liberalni pisač zopet obregne ob župnika in povrh še ob organista. Ti dopisun-Ček, ali te morda grize nevošljivost, ker jima očitaš bogastvo? Le kar priporoči se jima, mogoče ti dasta vsak en petak! Ce želiš, ti tudi napravita ubožni list in te občina, ker skrbi tudi za uboge, lahko pošlje tja, kamor pošilja uboge na duhu in med katere spadaš najbrže tudi ti. Pa nikar ne misli, da se imenovana dva za tvoje pisarjenje kaj menita. Vesta dobro, da se osel dere, kakor le more. Čudno je pa tudi, da bi sedaj naenkrat postali analfabeti možje, ki so prej znali kot občinski odborniki lastnoročno podpisovati sejni zapisnik občinskega odbora. Ali bo nam vsega-veden dopisnik „Narodnega Lista" razložil to skrivnost? Zanimivo je, kako se liberalni dopisniki branijo klofute, o kateri je pisal „:Slov. Gospodar" v 6, številki. Dopisnik „Narodnega Lista" piše, da ni res, da bi dobil od „kmetov" tisto zaušnico. Saj tega tudi nikdo ni trdil! In če sedaj tako pravi, pa nehote celo sam pritrdi, da jo je res dobil, Čeprav morda ne od „kmetov".
c Šmihelj nad Mozirjem, Dne 6. marca 1.1. nam je prerano umrl blagi faran Franc Goltnik, po domače Napotnik, posestnik in cerkveni ključar, star 43 let. Bil je skozi 15 let vrli soprog svoji ženi Geri in je kot oče vestno izpolnjeval svoje dolžnosti ne samo nasproti svojim otrokom, ampak tudi kot gospodar nasproti svojim domačim. Bil je blagi značaj v pravem pomenu besede. Nikdar se ni nič kazal nasproti svojemu bližnjemu, ampak na skrivnem in tiho delal, da so ga vsi spoštovali. Gospodarstvo je imel v najlepšem redu in v potu svojega obraza pošteno živel ne samo svoje domače, ampak imel tudi za uboge vselej usmiljeno srce, Akoravno se ni nikdar silil v ospredje, je bil vendar vselej odločen, kadar je bilo treba pokazati barvo in se kot katoličan in narodnjak nikdar ni premaknil od svojega prepričanja. Kakor je bil drugače prijazen in skromen v svojem vedenju, tako je bil oster v besedi, kadar je bilo treba komu resnico povedati in se ni bal takozvane puhle zamere. Zadnji Čas se je kot cerkveni ključar posebno zanimal za cerkvene potrebe in je z neumorno marljivostjo skrbel za lepoto hiše božje in je najbrž pri tej svoji veliki hiši našel svojo rano smrt. ¡Nenadoma nam ga je vzela nemila smrt v sredi njegovega delovanja. Potrti smo tem bolj, ker nam ravno v največjem delu primanjkuje delavnih mož. Upamo vsi, da je dobremu in zvestemu hlapcu dal Bog veliko plačilo, saj je tudi u-mrl kot vrli ud katoliške cerkve, previden s sv. zakramenti, Naj v miru božjem počiva!
c Laško. Na naš dopis v zadnji številki „Slov. Gospodarja" smo prejeli v imenu Cehov na Laškem sledeči popravek: „Ni res, da sta bila dva Ceha iz pivovarne na prireditvi nemškega pevskega društva ven vržena, pač pa je res, da se ni noben udeležil." Z odličnim spoštovanjem: Oton Balcer, ravnatelj; Karel Geisselreiter, sladek. — (Opomba uredništva: Drage volje prinesemo popraivek in izjavo Cetíov na Laškem, da se niso udeležili nemške prireditve, kar je tem žalostnejše za liberalne Slovence, da se od svojih bratov Cehov niso naučili več narodne zavesti. Ker pa so pri laški pivovarni nastavljeni tudi Slovenci, zato prosimo svojega dopisnika, naj poizve, Če morebiti tista dva nista bila celo dva Slovenca, ker na ta način je postala nemška pevska veselica za Slovence še slavnejša in ČastnejŠa,
c Laški okraj. Meseca svečana se je delila podpora po suši vsled prizadevanja naših poslancev dr. Benkoviča in dr. Korošca. Pri temj smo pa opazili tudi nekaj, kar je vredno, da se otme pozabljivosti. Ravno tisti, kateri so pri državnozborskj voliitvi najhujše vpili in razbijali po shodih ter delali zoper dr. Benkoviča, so prišli po podporo ter lepo spravili kro-nice, Čeprav so jih dosegli naši poslanci, V Loki in na Zidanem mostu so dobili nekateri podporo, kateri so izvrševali glavno agitacijo proti dr. Benkoviču. Nismo nič proti temu, če so dobili podporo, a samo to povemo, kadar se bo kak socialni demokrat ali kak liberalec lagal zoper naše poslance, bo dobil pošten odgovor.	Kmečki volilec.
c Šmlklavž pri Laškem. Tepež, o katerem smo poročali v 5. Številki, se pi vršil v cerkev grede, ampak popoldne po veČernicaJi v gostilni, kjer je bilo nekaj fantov zbranih že od popoldanske službe ter so se med seboj sprli, in sicer zato, ker 3ta se dva fanta baJiala, da nočOta nositi več hla&, Če jih pol fare nabije. DotiČna sodna obravnava se je vršila dne 22. m. m., pri kateri je dobil le eden štiri tedne, ne pa nekateri.
Sv. Rnpert nad Laškim. Bridek udarec je za-del dne 6. t. m. obče priljubljenega kmeta Andreja

SevŠeka v Kanjucih. Umrlla mu je zvesta in pfridna žena Uršula, rojena Bezgovšek, vzgledna krščanska mati, zapustivša mu petero nedoraslih otrok. K^ko priljubljena je bila rajna, je pokazal njen pogreb, katerega se je navzlic slabemu vremenu udeležilo o-gromno Število ljudi. Pobitemu imožu naše prisrčno sožalje, njegovi prerano umrli ženi pa zasluženo plačilo v nebesih!
Sv. Rupert nad Laškim. Tlukaj se snuje katoliško izobraževalno društvo in ob enem Mladeniška in Dekliška zveza. Ustanovni občni zbor se bo vršil takoj po veliki noči. Naša mladina se že pridno in z navdušenostjo pripravlja na to.
c Teharje. Naše katoliško izpbraževalno društvo, ki se tako lepo razvija je imelo in ima tudi mnogo dobrotnikov. Za naš telovadni odsek so darovali 6. g. Jože Potovšek, župnik v Vojniku 10 K, č g. Frid. Volčič, župnik v Breznem 10 K, pred kratkim pa zopet za naše društvo mn'g. zaslužni g. prof. Markovšek 5 K. Vsem tem in tudi dru gim darovalcem bodi izrecna v imenu odbora najprisrčnejša zahvala
c Št. Jur ob juž. žel. V nedeljo, dne 17. marca bode imela tukajšnja mladeniška zve?a svoje mesečno zborovanje. Na vgporedu so razni govori in deklamacije. Uljudno vabimo vse mladeniče velike šent jurske fupnije. da se tega zborovanja udeleie polnoštevilno.
c Sv Juri) ob juž. žel. Tukajšnjemu telovadnemu odseku „Orel" je daroval veleč. g. Podhostnik Andrej, župnik v Rečici 10 K, čast. g Potokar Gregor, župnik na Bočni 5 K, č. g. Zgank Ferdinand, kaplan pri Sv. Martinu pri Šaleku 4 K. Bog plačaj.
Brežiški okraj.
b Rajhenburg. Po težki, mučni bolezni, je dne 17. februarja mirno v Gospodu zaspal obče spoštovani mož Mihael Vever, posestnik v Anžah. Umrl je v 50. letu svoje starosti. Bil je blag mož, zaveden Slovenec, veren katoličani in tudi dobrotnik nove lurške cerkve v Rajhenburgu. Z veseljem je žrtvoval tudi mnogo svojih moči, da bi se tem hitreje dovršil ta nov Marijin dom. Gotovo bo vžival pri njej zasluženo plačilo. Kako priljubljen je bil rajni blizu in daleč, je pričal njegov pogreb, ki se je vršil dne 191. februarja. Pokojnik zapušča žalujočo ženo in sorodnike. Vsi mu kličemo: Blagi Miha, počivaj v miru! — SI. marcem je prevzel od g. Kuneja trgovino naš somišljenik g. Dominik Skrbeč, doma iz znane krščanske hiše Skr-bečeve v Pohleku pri Podsredi. Njegovo trgovino toplo priporočamo.
b Pišece. Pri povoljnem Številu zbranih" udov se je vršil zadnjo nedeljo občni zbor Izobraževalnega društva. Društvo je imelo 121 udov. Knjižnica se je pomnožila za 156 knjig. Skrbelo je društvo tudi za zabavo i.n priredilo tekom leta 7 predstav in veselic. E-noglasno je bil zopet izvoljen stari odbor. — Zadnji teden je v graščinski hosti izbruhnil ogenj. Siril se je neverjetno naglo in bila je nevarnost, da nastane velikanski gozdni požar. Toda marljivim pišeČk.im'ga-silcem se je posrečilo ogenj omejiti. Prva sta bila na mestu Kostanjšek in Dobrave, Čast jima! — V Piše-cah dobimo tekom leta tudi vodovod, Predpriprave so že v polnem tiru. Povsod tudi vidiš, : kako se zidajo nove Škarpe, popravljajo plotovi i.n vrle gospodinje kar tekmujejo, kako da bi najlepše uredile svoje vrtove, da PiŠece ne bodo samo solnčne, ampak tudi cvetoče.
Sv. Miklavž na Polju. (Martin Presker f.) Poi kopali smo dne 9, t. m. značajnegaj' moža, ki je bil vzor človeka in vzor kmeta. Martin Presker se je rodil leta 1829 v Polju in je bil vedno zdrav in trden kakor hrast. S svojo družico Apolonijo, rojeno Valen-čak, sestro pokojnega profesorja in pisatelja Mariina ValenČaka, ki je Šla 14 let pred njim v večnost, je imel devetero otrok, od katerih so trije umrli. Za njim še žaljujejo šiirji sini in dve hčeri. M, Presker je bil priprost, skromen kmet, pa ljubil je znanost in lepo berilo nad vse. Vsled tega je dal djva sina v Šole; eden od teh, Ivan, je c. kr. sodni svetnik, Ka-rol pa župnik- Vsi štirje sinovi so bili vojaki, dva pri okupaciji v Bosni. Najstarejši sin Franc je posestnik na domačiji in četrti, Andrej, je kanclist pri celjski okoliški občini. Martin Presker je kakor rekoč ljubil lepo čtivo. Naročen je bil na „'Slovenskega Gospodarja" od začetka do svoje zadnje ure. Bil je do svoje smrti v zvezi s Katoliško bukvarno v Ljubljani, ki mu je pošiljala primerne knjige in nabožine časopise. Cital je navadno celi dan. Prii lepem dnevu je sedel najrajši pred čebelnjakom — bil je vzoren čebelar — in čital, med tem ko so ga j&ebele obletavale. On je bil pobožen v dnlo duše in srca. Hodil je na vsa božja pota; velikokrat je bil na Brezjah. Pa ne samo pobožen, bil je tudi naroden. Pri hiši se je skoro vsak večer molil rožni venec. Ko je molil po litanijah sklepčne molitve, je še vedno zrno-lil en očenaš »a Slovence. Ko je mešeca avgusta 1. 1911 na njegovem rojstnem domu pel častiti gospod Ivan Goleč novo mašo, so prišli vsi otroci domov in imeli sesrtanek z očetom. Bil je takrat izrefdno vbeel in imel govor za otroke. Vsebina tega govora je bila, kakor tudi vsebina vsakega pisma, ki jih je res mnogo pisal svojim sinom: da jih priporoča varstvu device Marije. Zdaj si natisnil oči, blagi oče, na) ti bo žemljica lahka!
b Pišece. Na Jožefovo po večernicah ponove dekleta na splošno zahtevo krasno igro „Večna mladoBt in večna lepota". Pridite prijatelji in sosedje in oglejte si, kako se sedanje brhke Pišečanke znajo ponosno sukati v starih, častitljivih rimskih nošah.
Vestnik
mlad. organizacije.
Petrovče. Na dan 29. januarja pač lahko i veseljem in ponosom kažemo savinjske mladenke; dan, ki je vreden, da se na prvem mestu zabeleži v zgodo-
vinsko knjigo Savinjskega okrožja Z. S D Naše o-krožje je namreč s pomočjo S, K. S. Z. in Zadružne zveze priredilo I. poučni tečaj za Savinjsko dolino v PetrovČah, Kako velike važnosti in globokega pomena je bil ta tečaj ravno za naše kraje, mi pkč ni treba ravno posebej naglašati. Saj takega strokovnega pouka so si Že želele naše vrle Savinjčanke, dobro se zavedajoč težke in važne naloge, katero zahtevajo od njih razmere Časa, in da morejo to nalogo izvrševati le na podlagi temeljite izobrazbe. Umevno je torej s kakšnim veseljem smo pozdravile klic S. K. S.'Z kar je najlepše potrdila nad vse Častna udeležba žen in mladenk Savinjske doline. Prav posebno so se odlikovale kakor vselej, udeleženke iz BraslovČ, Gomil-ske in iz St. Pavla. Vsa Čast vaši navdušenosti i.n zavednosti, katera naj služi v vzgled drugim malomarnim ! Pogrešali pa sme dokaj domačink, potem od Sv. Petra itd. Drugi naj nam bodo za vzgled. A Če jih' je tudi nekaj ostalo doma, je bila vendar velika dvorana Društvenega Doma do malega polna samih zavednih Savinjčank, katere so z vidnim zanimanjem ter z vstrajno pozornostjo sledile gg. predavateljem, kateri so neumorno nekako tekmovali med seboj, kateri bo najbolj zadovoljil ukaželjne poslušalke. Predavali so: vlč. g. d r. H o h n j e c od 8—VAO. ure o ženskem vprašanju, splošno in posebej o nalogi žen in mladenk, od Vi 10. do '/212. pa vinorejski inštruldtor g. K r i -Š t o f o živinoreji in mlekarstvu. Predavanje je bilo strogo poučno in zanimivo. Popoldan pa je zopet predaval g. Krištof o svinjereji; g. provizor S c h r e i -n e r je govoril o raznih strujah, ki se pojavljajo v ženskem gibanju, in o cilju, ki ga zasleduje krščanska ženska organizacija. Vič, g, dr,. Hohnjec je v svojem sklepnem govoru še naglašal važnost, katero zavzema ženska v javnosti, in, v katerem oziru in obsegu da je opravičena zahteva po ženski volilni pravici. In ko se je po svojem govoru zaključil ta velevažni tečaj, je marsikatera rekla, Škoda, da se je že končalo, In to priznanje naj bo pa tudi dokaz hvaležnosti, katero izjavljam v imenu vseh udeleženk vsem vele-zaslužnim gg. govornikom s prošnjo, da nam še večkrat kaj enakega prirede. To hvaležnost boste pa spoznali tudi v tem, da nas boste tudi za naprej lahko videli med pridnimi delavkami na polju narodnega dela, videli nas kot prave Savinjčanke na svojem mestu, To vam obljubljam v imenu Savinjskega okrožja Z. S. D., v imenu katerega se vsem zahvaljujem. — S. O., predsednica.
Ormož. Naša Mladeniška zveza je začela delovati. Na prvem sestanku pretečeno nedeljo, dne 3. t. m. si je izvolila sledeči odbor: predsednik M. Sever, Hum; podpredsednik Lud, Hod ž ar, Litmerk; tajnik Iv. Žinko, Hardek; namestnik Iv, Zadravec, Pavlovei; blagajnik Iv, Kralj, Pavlovei; namestnik Fr. Žinko, Dobrava; knjižničar Franc KovaČiČ, Dobrava; odborniki: M. Zadravec, I. Ivanuša, Anton Trop in Jak, Bac. Pa tudi liberalci ne mirujejo. Za-Čeli so v „Slovenskem Narodu" in v „Laži-listu" pravo gonjo zoper naša društva. Nadalje ustanavljajo Sokola v Ormožu ter hočejo pridobiti naše fante na svojo stran. Mislim, da bodo isti gotovo tako trdni in se ne bodo dali premotiti od teh liberalnih agitatorjev, kateri se poslužujejo žalostnih sredstev: laži, obrekovanj in zvijač. Ako bi se katerega kedaj taka skušnjava lotila, mu le pogumno pokažite vrata, češ: z liberalno stranko se jaz kot pošten slovenski mladenič nočem družiti, saj stari pregovor pravi: Kdor se med pleve .meša, ga .svinje požro.
Šmartno pri Saleku. Tukajšnja Dekliška z eza ima svoj redni letni občni zbor dne 24. marca po večernicah. Mladenke pridite v prav obilnem številu, ker dvorana je prostorna, da se lahko udeleži cela Šaleška dolina.
Heče. V nedeljo, 17. marca ima Dekliška zveza mesečni sestanek in poučno zborovanje v društveni sobi pri g. Rojku. Začetek po večernicah. Pridite vse članice in pripeljite novih seboj.
Sv. Križ tik Slatine. V nedeljo, dne 17. marca se vrši v Čitalnici bralnega društva po večernicah ustanovni občni zb r križevskega Orla. K obč. zboru pridejo polnoštevilno šent petrški Orli in nekaj šmarskih. Slavnostni govor bo imel župnik Gomilšek. Vabimo vbo naše križevske fante da se polnoštevilno udeležijo našega ustanovnega zbora. Pridite tudi možje in matere. Na vsporedu je petje možkega zbora, več govorov m deklama cij mladeničev.
Najnovejše.
Kapela pri Radincih. Na Jožefovo v torek, dne 19. marca, je pri nas zborovanje mladine. Pridiguje in na shodu po cerkvenem opravilu govori prof. djr. Hohnjec. Mladina, pridi!
Državni zbor. V včerajšnji seji državnega zbora so bili predlogi draginjskega odseka proti kartelom sprejeti, Poljaki in člani nemško-nacionalno zveze so sicer hoteli, naj se vrnejo predlogi gospodarskemu odseku, oziroma finančnemu odseku, pa njih predlogi so bili odklonjeni. Nato je sprejela zbornica predloge draginjskega odseka, ki zahtevajo, naj ukrene vlada vse potrebno zoper poskušano podraženje petroleja, naj se kmalu predloži zakon, ki bo odpravil vse u-godnosti, katere so vživale tovarne Špirita in katere bodo ostale samo Še manjšim kmečkim žganjarnam, nadalje poljski predlog, naj vlada zoper kartelirana podjetja uporablja vsa upravna sredstva, ki bodo za-branjevala nastavljanje previsokih cen.
Velika železniška nesreča. Na progi Dunaj— Krakov sta bljzu Krakova v Galiciji včeraj dne 13. marca trčila skupaj ena lokomotiva z osebnim vlakom. Oba stroja in 20 voz je popolnoma razbitih. 7 oseb je mrtvih, 20 težko in 33 lahko ranjenih._
Italijansko—turška vojaka.
Blizo Bengazija se je vršila dne 3. marca krvava bitka. Boj je trajal cel dan do solnčnega zahoda. Z velikim junaštvom so napadli Turki Italijane in jih
zapodili v beg. ¿Italijanske izgube so velike. Posebno mnogo je padlo Častnikov, TuidS Turki so imeli do 30 mrtvih in okrog 50 ranjenih. Italijani so bežali do svojih' utrdb. — Turki so utihotapili preko Egipta mnogo orožja in streliva na bojišče. — Italijansko bojno brodovje se pripravlja zopet na napad na kako turško mesto; poroča se celo, da hočejo vdreti skozi darda-nelsko morsko ožino proti Carigradu, kar pa si najbrž ne bodo upali, ker temu nasprotujejo vse evropske velevlasti. — Čeravno se trudijo velevlasti, doseči mir med Italijo in Turčijo, se dosedaj v tem oziru še ni nič doseglo. Turki so trmoglavi, pa tudi Italijani vstrajajo pri svojem.
Listnica upravniStva-
Upra^ništvo in uredništvo dobivata zadnji čas p-gosto pisma, katera imajo premajhne znamke ali pa so popolnoma brez njih. Radi tega moramo plačevati kazni. Odslej takih pisem ne bomo ved sprejemali! Naj si dotični sami sebi pripišejo, če se radi tega kaka zadeva ne bo rešila.
Listnica uredništva.
Dobrna pri Celju: Preosebno in tožljivo. — Dobrič pri 8v. Andražu: Stvar preveč osebna; kdo bi se razburjal zavoljo tako malenkostne osebice ? — Velenje: Vaš dopis bi nas spravil v neljubo dotiko s sodnijo. — Konjice: Se n»m je od zanesljive straui poročalo. — Šmihel nad Mozirjem: Hvala. Dobili že prej od drugod. — Sv. Tomaž: Spada kot stanovski poduk v dotična društva — Šmsrtno, Središče, Zetale, Št. Pavel, Sv. Krištof, Št. Janž, iz šmarskega okraja: Prihodnjič 1 Polje, Konjice, Pilštanj, Črešnjevec, Št. Ilj: Prepozno!
Za šolsko mladino.
Da mnogo otrok v šoli ne more z drugimi napredovati, da so nepazljivi in utrujeni, je prav pogosto vzrok nežna telesna konstitucija. Pospeševanje večkrat izgubljenega veselja do jedi in boljša prebrana sta tukaj vsekakor na mestu. Nič ni za to pripravneje nego že desetletja preizkušena
Socttova emulzija.
Pristna samo s to znamki) — ribičem — kot znamko Scott-ovega
ravnanja. Dalje časa zapored redno uživana leči deklice in dečke tako .razveseljivo, da zopet dobe veselje do učenja in šole.
Pri nakupu naj se zahteva izključno SCOtt-OVa emulzija. Znamka Scott, ki je že 35 let vpeljana, jamči za dobroto in učinek. Cena izvirni steklenici K 2'50. — Dobi se vseh lekarnah.
Tri krave,
ki dobijo vsak dan „Vaccin" v) krmo, dajo toliko mleka, kakor drugače Štiri, ter ostanejo vedno zdrave in čvrste.
Tri svinje
se lahko z isto krmo odebeli, katero rabite drugače dve, če se dodaje dnevno nekaj r,Suilin-a". Tisti, ki hočejo svoje hleve obvarovati pred boleznimi, se za napredno živinorejo zanimajo, naj zahtevajo poučno knjigo od tovarne Mr. T. Paraskovich, nadvojvodski dvorni dobavatelj, Dunaj VI., MariahilferstraBe 51, Posti.ach B. 16,, ali od sledečih zalog: Gradec: Ass-mann Alojz, Laško: And. Elsbacher, Prevalje: Henrik Filipovski. Maribor: Silvester Fontana ml, Cmu: rek: Anton Freissmuth. Lipnica: Jos, Gschier. Wil-don: Franc Haslinger. Spod,. Dravograd: Friderik, Hattenberger. Velikovec: Jvan Kandutova vdova in sin. Ivnik: Kari Rieslinger. Beljak: Janez Klembas„ Zeleni Travnik: Ferd, Koller. Celje: Anton Kolenc. Raxlgona: Anton Korošec. Ernovž: Jos. Leitner. Celovec: Anton Ogris. Šmarje: Alojz Puher. Ptuj: J. Podgorelec, Podklošter: Alojz Schellander. Maren-berg: Jos. Schober.
Zakaj!
kupite vaše potrebščine najbolje in najugodneje pri Janko Artman-u y St. Jurju.
ker dobite lepo blago, ker dobite močno blago, ker dobite stanovitno blago, ker dobite vse po najnižji ceni. ker je poštena postrežba, ker je pravična mera in vaga. in ker dobite vedno sveže ali frišno blago.
pojdite vedno k
Janko Artman-u
v Št. Jur ob juž. žel., da si kupite vse potrebno blago za praznike in sveto birmo, kakor tudi drugo blago, katero potrebujete.
Od 10. sušca do 5. rožnika bode v zgornjem nadstropju trgovske hiše Janko Artmana v Šent Jurju velikanska razstava najnovejših svilnatih robcev.
Zato
Torej
Pojasnila o inseratih
t--
dBjl SPflTOS&VO SBIRB MB, M
ppfštfff* »»ttfcgff &l3Rfc81» iS».

Stroga poskušnja časa
je gotovo že iznašla sredstvo, ki si je zagotovilo
že celili 50 let splošno porabo. Preisknšeno iz izbraaih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in pre-bavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmer -nosti, slabe diete, prehlajenja in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Fragnerja ▼ Pragi.
QVARIi H! Val deli embalaies O VM rt I L.U i imajo postavno de-penovano varat, znamki;
GLAVNA ZALOGA: LEKARNA
B. Fragner-ja, c.intr. (m. iotaTitelja,
„Pri črnem orlu" PRAGA, Mala atrana 203, vogal Nerudove ulice. iPW Po poŠti ae razpoiUja vaak dan. Cela stekl. 2 E, pol Stekl. 1 K. Proti naprej vpo Silj. K 1*50 ae pošlje mala steklenica, za K 2 80 velika steklenica, za K 4 70 2 veliki steklenici, za K 8"— 4 velike steklenice, za K 22-— 14 vel. steklenic poštnine prosto, za vse postaje avstr.ogr. monarhije. Zaloge- v lekarnah Avatrc-Ogr.	249
Svet in pomoč
za tiste, ki trpijo na slabem prebavljenju vsake vrste, zgagi, kise-lici, vtrpnelosti in želodčnih boleznih in vsem, s tem zvezanimi slabosti, dobro uplivajo že 80 let dobro-spoznane, prave
Bradyjeve želode. kapljice
poprej Msrijaceljske kapljice imenovane. Svari se pred ponarejanjem in se naj pazi na zraven stoječo varstveno znamko s podpisom C. Brady. — Se dobi v vseh lekarnah. Pošilja lekarnar
C. Brady, Dunaj I,
Fleischmarkt 2.	1156
6 steklenic K 5'30, 3 dvojne steklenice K 5'60 franko.
Zahvala.
Z žalostnim srcem naznanjamo, da je po dolgi bolezni, spreviden s sv» zakramenti, v 67. letu svoje starosti, dne 19, svečana 1912 mirno v Gospodu zaspala
Katarina Hameršak roj. Marko.
Pokojna je bila pridna in poštena gospodinja ter dobra mati. Priporočamo jo v molitev. Prisrčna hvala vsem, ki so se pogreba udeležili, posebno vlč, gg. duhovnikoma.
Derstela pri Sv... Urbanu, 21, sveč. 1912. 265	Žalujoči ostali.
—._£
Loterijske Številke:
Dne 9. marca 1912.
Trst 84 29 55 19 88 Line 28 45 16 11 82
Gramotone od 15 kron in najboljše vrste plošč od 2 kroni naprej po šilja trgovina Zin-auer & C m. Sv. Jakob v Slov gor. Tadi na obroke.
Cepljeno trsje.
Vinogradnikom naznanjam d» imam veliko množino amerikanskih cepljenih trt na prodiy. Seznan trt: Moslec, Bnrgnnd'C, b. Muskatelec, Traninec, Rar.fal, Rulantec, Muškat Silvaner, Laški risling. Gut-edel, b. r. Portcgiser, Prunta, Kapčina in več tisoč korenjakov Rip Portalis na zeleno cepit, in več tisoč klučev Rip Portalis za suho cepljenje. Naročniki se naj blagovolijo piBmeao ali ustmeno oglasiti dokler je kaj zaloge. Cena po dogovoru Janez Verbnjak, posestnik in trtničar na Bregu pri Ptuju.__
Gospodična, za gostilniško obrt poleg železniške poštaje, polnoletna, slovenskega in nemškega jezi ka vešča ter primerne zunanjosti in z majhno kaucijo se sprejme z 1. aprilom. Plačilo po dogovoru. Ponudbe pod „gostilna" na uredništvo.	282
Deklica oz. gospodična, slov. in nem. jezika v gocoru in pisavi vešča, ter mogoče v trgovini že malo priučena se sprejme takoj v trgovino na deželi v zvezi z poštnim uradom. Ponudbe pod „pošti" na uredništvo.	283
Kupei, pozor!
Prodajajo se hiše, lepi stavbni prostori in razna zemljišča na Teharjih pri Celju, pol ure od Celja, in sicer: 1» Vila s parkom, močno zidana, v prav dobrem stanju, dvonadstropna, ima 15 sob, več hramb in kleti. 2. Navadna hiša4 enonadstropna, z lepim vrtom za zelenjavo, 4 sobe iji 6 različnih shramb. 3. Konjski hlev, visok, obok na nosilce, poleg ena soba in ena shramba. 4 Živinski hlev za 20 glav živine, strop na železne nosilce, 5. Svinjski hlev, moderen, poleg dva moderna kurnika, z velikim vrtom za perutnino. 6. Kozolec vezan, pet oken (Štantov) na vsaki strani, hrastovi stebri. 7. Skedenj z gepelnom in še razne druge pritikline. Proda se tudi ves živi in mrtvi inventar. Razven poslopij je 32 oralov zemljišča, najlepše njive na Teharjih, krasni travniki in lepi gozdi. Poslopja in zemljišča leže ob okrajni cesti, v bližini velikih tovarn. Proda se vse skupaj ali pa na drobno. Kdor kupi kakšno posamezno poslopje, si lahko Še prikupi zemljišča kolikor Hoče. Pripomni se Še, da je na Teharjih najmanjši davek, ker je v teharski občini samo 17% občinskih doklacL Kupci naj se oglasijo pri g. Josipu Sušterič, posestniku in gostilničarju na Teharjih, pošta in železniška postaja Store, ali pa pri g. Janezu Koštomaj, posestniku v Cretu pri Teharjih,	311
Na produj je lepo malo posestvo
v Zavodojem, četrt ure od farne cerkve; posestvo meri 8 o-alov zemlje, med temi je nekaj gozda, v katerem je lesa za 6 do 8 sto kron, sadonosnik, kt se napravi 3 do 4 polo njake mošta, hiša in marof skupaj, hiša je z dana; po-sl(>pie je v dobrem stanu, po smrti bivšega posestnika pride še zraven kovačn ca žrebljev in en vrt, živine se lahko redi dve govedi in nekaj svinj. Cena posest u je 3100 kron. Natančneje se izve pri Valentinu Eoželnik, velepose<tnik v Zavod-njem. p. Šoštanj, Štajersko. S85 Mlado dekle v petnajstem letu, vešča nemškega in slovenskega je • zika, želi stopiti v kako trgjvino. Marija Novak na Cvenu pri Ljutomeru	292 Enonadstropna najemninska hiša z gostilno in lepimi stavbišči se po ceni proda. Denarja je treba samo 12.000 kron. Maribor, (M«g-dalensko predmestje), Reckenzaun-strasse 10. 286
Lepa zidana hiša, s tremi sobami, tri kuhinje, veliki vrt, svinjski hlevi se proda. B. J. Poberž 216 pri M*riboru.	287
oznani uo.
Sprejme se sp eten Žagar od 21 — 40 let star, samec; dobi prosto stanovanje in kurjavo, plača po dogovoru. Nastop služb» takoj; kje, pove upravništvo Slov. Gosp. 299
Pod jako ugodnimi pogoji se proda lep travnik pri Pesnici. Več po.e lastnik Anton Lorber. posestnik v Nebovi, Sv. Pete- pri Mariboru. 301
Kočijaža
Cepljene trte.
Gutedel, mozlec, silvanec, rizling laški, burgundec, muškatelec, portu-gizec, rulandec, prima vrste, lepo zaraščene in dobro vkoreninjene, sa dubiio pri P. Srebre, v Mariboru, Tegetthcffova cesta. 90
Krompir „Eldorado" 1-po semensko blago, najbolj trpežna vrsta proti raznim boleznim, ki uspem v vsaki zemlji; peštni zavoj 5 kg K 1*20, 50 kg po železnici 10 K. Zavojnina se računa po lastni ceni. Jajca za valenje od velikih zlatorumenih Orpingtonk ducat K 3 60 ima na prodaj Anton Slodnjak, trtnar in posestnik, p. Juršinci pri Ptuju, Štajersko.	211
V bližini Celja se proda nova hiša ki stoji tik ceste i a je deset let davka prosta, z vrtom vred pod ugodnimi pogoji. Vpraša se v Sp. Hudinji, št. 68.	264
Dva pomočnika sprejme za stalno delo takoj Alojz Arbeiter, krojaški mojster, Maribor, Koroška ulica 101.	278
Hmeljarji pozor! Kdor potrebuje hmeljeve droge (štange). Imam jih še 6 tisoč na prodaj Anton Cilen-šek, Thesen 87, Maribor. 277
Čujte! Kupijo se dobroohranjeni že rabljeni godbeni inštrumenti (pihala) za neko snujočo se godbo. Kje, pove upravništvo lista. 293
^MPII^ ^ VSAKE VRSTE
K. KflRNER
GRAVER .v
Fotografični aparat
še skoraj nov 13x18 z „Extra Rap'd Aplanatom", tremi kasetami s stojalom in splh s celo pripravo se po prav nizki ceni proda. Natančneje se poizve in pregleda pri Josipu Pelko, urarju v Slov. Bistrici.	318
Na proda] je lepo posestvo na
prijaznem kraju, četrt ure od Rogaške slatine, pet minut od glavne ceste in železnice v okol ci Tekačevo. Hiša z dvemi sobami in kuhinjo, gospodarsko poslopje, hlev za troie glav goveje živine, dva svinjaka in ena prostorna klet, vse v dobrem stanu, 4 orale zemlje, obstoječe iz njiv, sadonosnikov s kof enino i t dveh gozdov. Cena je BCOO K. Natančneje se izve pri g. Josipu Pelko, urarju v Slov. Bistrici.	319
Iščem pridnega
krojaškegapomočnika
Vstop takoj. Franc Rumež, krojaški mojster v Slov. Bistrici.
Sladkega sena, 100 meterskih sto-tov, v bule sprešaneg», s svilo vezanega, je na pr. d»j v župnišču, Novacerkev, p. Vojnik. Cena K 7.
260
Oves
išče gospod dr. Jos. Kronvogel v Sv. Lenartu v 81ov. gor. 297
Harmonij
proda pod ugodnimi pogoji Franc Golob, Slovenjgradec.	298
Lepo posestva z močnimi gospodarskimi pcslopji. obstoječe iz vinograda, njiv, travnika in nekaj gozda, v prijazni legi, vse skupaj meri 4 orale, oddaljeno pol ure od župne cerkve, tričetrt ure od žel. postaje, blizu premogovn ka, se prostovoljno po ceni proda. Vse natančneje pove Anton Vede, pos. v Šeščah, p. Sv. Pa?el pri Preboldu.	288
Učenca sprejme Jakob G lobič, kipar in klesar v Ljutomeru za kamnoklesarsko obrt na 3 leta. Pomočniki te stroke služijo na dan 3 K 60 vin. do 5 K in višje.
239
Lepo posestvo
se proda; obstoječe iz lepih njiv, travnika in gozda, mlin na dva tečaja, na precej močnem poteku, 3 minute od okrajne ceste, četrt ure od cerkve, pol ure od postaje Pesnica, na lepem prostoru, tri lepe sobe in kuhinja, za stavbo hleva je skoraj že vse pripravljeno. Kdor želi kupiti, naj se oglasi pri lastniku Franc Rošker, posestniku v Jareninskem dolu, p. Jare-nina pri Mariboru.	129
Sedlarski učene z dobrim šolskim spričevalom se sprejme na 3 leta brezplačno. Naslov pove upravništ.
257
Vinogratfsko posestvo (v slovitih jeruzalemskih goricah pri Sv. Miklavžu), je na prodaj. Cena devet tisoč kron s pritiklino, ki obstoji iz raz ie vinske posode. Prvotne pašniSke parcele so zasajene s trto, tako, da meri sedanji vinograd približno dva oral» in je v dobrem stanu, ma večinoma bogato rodne trte gla ¡ie trtn« «ste tvorita posip in eliki r zling. Vicičarija, p M» in vinska k et je skoraj no-yr. !->>o enci, ¡potrudite se! Naslov povM upravništvo.	267
Proda se zemljišče z novim gospodarskim poslopjem, travnik dve njivi in lep bukov gozd, oddaljeno 5 minut od farne cerkve P revo rje. Cena 3000 K. Pojasnila daje g. Miha Bovha. gostilničar v Lopaci, občina Prevorje, p. Pilštanj. 320
Dobri tesarji
se sprejmejo takoj v delo pri Jož. Robniku v Št. Lovrencu nad Mariborom,	314
Proda se vinograd, ki leži v bližini cerkve Sv. Roka, je novo nasajen, zraven h;ša in tudi klet, ter meri pol orala. C«na 1500 K. Fr. Regoršek, po3. Šmarje p. Jelšah.
271
Sveža jajca
kupuje v vsaki množini
Pfaifer, Dunaj VI.
303 Stumpergasse 32.
Mizarskega učenca z dežele sprejme Janez Verdonig Spodnje Rad-vanje 47 pri Mariboru. Perilo, hrana in stanovanje pro3to. 302
Na prodaj je lepo malo posestvo,
obsega pet ortlov, njive, gozd in travnik, mali sadni vrt, dvoje gospodarskih poslopij, vse blizu velike ceste. Več se izve pri gosp. Antonu Slonošek v Goričicah št. 2, Št Jurij ob juž. žel.	266
Učenec se sprejme pri Jak. Udrih kdarski mojster, Sv. Peter v Sav. dol.	290
Organist in cerkovnik dobi takoj službo pri S'. Lovrencu *na Drav. polju, ker pred kratkim imenovani prošnjik radi bolezni ni mogel nastop .ti službe. Plača 1000—1200 K se zuatno poviša onemu, ki jn zmožen voditi tajništvo v posojilnici in mlekarni. Prošnjiki se naj s svojimi spričevali o strokovni izobrazbi in svojem zadržanju osebno pre stavijo tamkujšnjemu cerav. predstojaištvu.	243
Pridnega učenca za slikanje sprejme takoj Janko Horvat, slikarski mojster v Ljutomeru.	273
Učenca sprejme Janez Škaber, čevljarski mojster, Mlinska ul. 4, Maribor.______217
Posestvo se proda zavoljo starosti; zidana hiša, velik vrt, travišče, mladi les in njiva, vse skupaj meri 6 oralov. Str»njske Makole št. 15, 10 minut od farne cerkve, zadrga cena 8000 K. Kdor želi naj si o-gleda pri posestniku Anton Vam-pel, Stattenberg, pošta Makole pri Polj.-anah.	234
Dva pridna viničarja se takoj sprejme a pri g. grof Lamberg v Ljutomeru. Vsak viničar naj ima 4 ali 5 delavskih moči. Več se izve pri oskrbniku grofa Lamberga v Ljutomeru.	222
^^Aitadl indiiHA
(Willkom). Ta težka vrsta ovsa stori v vsaki zemlji, pokazala se je kot najbolj zgodnji in rodni oves; daje visoko, dobro krmilno slam j iu ne poleže. Zadostuje, če se ta oves redko poseje, 60 kg za en oral. Pošilja se 26 kg za 9 K z vrečo vred. Vzorci se pošiljajo 5 kg po pošti franko, če se vpošlje znesek K 3 20. Benedikt Herti, veleposestnik, grad Golič pri Konjicah, Štajersko.	146
Zaradi starosti se takoj proda dobra gostilna v mesto. Poslopje vse novo zidano, zraven prt oralov zemlje. Vpraša se „F. F." poste restante, Slovenjgradec	317
„Orkestrion"
od tvrdke Hupfeld in en gramofon avtomat se ceni pr.m«rno proda. Več pri Zinauerju, Št Jakob v Slov. gor.
Opekarna
se da v najem za eno leto. Nahaja se na zelo prometnem krtgu, potrebne stavbe in ute so tam. Opekarna je brez strojev, po stari šegi. Naslov Jakob Potočnik, pošta Sv. Frančišek Ks. v Savinjski dol.
307
Sprejme se trgovski pomočnik, vešč slov. in nem. jezika, spreten prodajalec, dobro izurjen v manufak-turni in špecerijski stroki, kakor tudi učenec od dobrih starišev, z dobro šolsko izobrazbo, v trgovini mešanega blaga Antona Korošec v Radgoni. Prednost imajo oni, iz okraja Gor. Radgona, Ljutomer, Sv. Lenart v Slov, gor.	312
Proda se hiša na lepem prostoru v trgu Mozirje za strugo. Hiša jo prenovljena in pripravljena za kakega rokodelca. Natančneie pogoje in ceno se izve pri lastniku Fr. Kokošinu v Mozirju.	306
Golšo in dabeli vrat
se lahko trajno ozdravi brez zdravil in bolečin. Piše se na „Para-celsus", chem. laboratorij, Steni-berg, Moravsko. Priložiti se mora znamka za odgovor.	228
Lepo posestvo v bližini Celja, z opeko pokrito enonadstropno dobro zidano hišo, obokane kleti, živinski hlevi, vse v dobrem stanju; zemljišča je 10 oralov z gozdom in sadouosnikom za osem polovnjakov jabolčnika, tudi en oral vinograda posebno pripravno za penz joniste pa tndi obrtnike, se vsled družinskih razmer proda, cena 8000 K. Ponudbe na Janeza Goričan, Celje Bogen ulica 6.	275
Zahvala
Vsem, ki so mi po dolgotrajni bolezni in ob smrti mojega nepozabnega soproga, gospoda	v
Antona Žičkar-ja
s sočustvovanjem in tolažbo izkazali prijateljstvo, izrekam najsrčnejšo zahvalo.
Osobito se zahvaljujem veleč, duhovščini, gg. učiteljem, uradnikom, orožnikom, požarni brambi, sploh vsem, ki so dragega rajnega spremljali do grobja,
Sevnica, dne 21. svečana 1912,
Ana Zičkar.

Mesarija
t lepem in prijavnem kraju brez vsake konkurence daleč okoli, te da v najem p»d jako ugodnimi pogoji. Po dngoviru se da isto.am tudi gostilna na račnn Mlado oženjen, izučen mesar ima prednost Položiti.i» e aj kavcije. Naslov pove upravništvo.	805
med vsemi žitnimi kavami je Franckova Perl-rž. Vsak požirek iz skodelice potrjuje premoč te fine kakovosti. K vsaki žitni kavi pa je, da se doseže v resnici poln okus in lepa okusna barva, treba prid jati malo porcijo pravega zagrebškega Franckove-ga., pridatka za kavo. 1
Obe vrsti dobite se v vsaki Spec. trgovini.
Zagreb
j»
r>
n
99
99
99
99
99
99
99
nudi za Veliko noč, in pošiljanje v času od 15. marca do 10. aprila 1912 najfinejše
gnlafi (šunke), izvanredno dobro blago, težke krog 3 in pol kilograma 200 K
" » " f	,, 190
9 9	99	99	O	„	1S5
skesana gniat» prve vrste	205 K
pl©ca,	»	kg	„
zvezana pleča	17§ „ Za 100 cj
vse dobro prekajeno iz Zagreba, plača se brez odbitka v 30 dneh; če se vzame najmanj 50 kg je zavoj prost sicer
se pa 7aračuni po izvirni ceni. — Da se pošiljatve ne zakasnijo, prosim pravočasnega naznanila o nakupu
262	Se priporoča z velespoštovanjem FrasiC Gulda, Maribor, Melje 26.
ko-
Proda se dobro i d oía gostiln« in trgovin» z mešanim blagom zaradi bolezni. Blizn je eden oral njive, vrt za Bočivje, veliko dvorišče, letni vrt, kogiana hleva. Vefi se izve pri obč. uradu občine Zakot pri Brežicah.	117
70.C00 cepljenih trt več vrst: sil-vanee zelmi, muškat sil»anec, tra minee, žlahtnina bela in rudeča, raczler, muškat, rulandec zeleni, i zabela in več dragih vrst. Cena 11 do 16 K za 100 komadov, pri večjih naročilih nekaj popusta. Trte lahko pošljem takoj. Manj kakor 15 komadov ne pošiljam. Več po dogovoru. Josip Cotič, trt-ničar in vinogradnik Vrhpolje p. Vipava, Kranjsko.	183
3S5:
Velika narodna trgovina
Karol Vanic, Celje
Narodni dom.
Ha drobno! Na debelo
Priporoča bogato in vedno na novo ma-nufakturno blago, [kakor: sukno, platna
vseh vrst itd. po najnižjih cenah.
Opravo za krojače in šivilje izvanredno po ceni.	Cene brez konkurence
W Solidna in točna postrežba. Posestvo!
lepo ležeče, v tinjski fari, 12 johov zemlje, vinograd, njive, travnik in gozd, hiša in gospodarsko poslopje vse v dobrem stanju, se pod ugodnimi pogoji proda. Ako ima dotični K 2,000 lahko kupi, ker je drugo v-knjiženo. Vse natančneje pri Alojziju Pinterju v Slovenski Bistrici.	258
Oblastveno potrjeni in zapriseženi
ze$Ysijj®nie?*ec
civilni
Cgeomefer)
G^Grubitsch
Maribor ob Dr.
Sparilin<3 uiica SO (nasp. c. kr. okr. sodniji)
si dovoljuje slav. občinstvu naznaniti, daje prevzel tehnično pisarno oblastveno potrjenega in zapriseženega civilnega zemljemerca
Karoia Hantich-a v Mariboru.
Priporoča se v zanesljivo izpeljavo vseh v to stroko spadajočih del, kakor:
delitev polja in gozdov, parceliranje, reguliranje potokov, potov in cest, postavljanje mejnikov, kakor izkazuje katastralni (davčni) načrt.
Pri mejnih razprtijah ter delitvah posestev zadostuje dopis katastralne občine in dotično štev. parcele. Izdeljuje občinske načrte (mape) s parcelnimi zapisniki, kakor tudi načrte posameznim posestnikom. Načrte pri dovoljenih (koncesioniranih) vodnomočnih stavbah itd. itd.	272
Telefon &t 170.
Brzojavni naslov: Geometer GrubifSCtl MarlbO?.
Aparat za lotanie
kakor ga kaže	¡^PEi^fll P°leg
stoječa slika
in kateri bi v nobeni hiši naj ne manjkal, se dobi
Zinauer & Co. 28i Sv. Jakob v Slov. gor.
Cena s svincem in navodilom samo 5 K. Pošilja se po povzetju.	M Jako priprosto! Zelo praktično! Nobena igrača!
Lepo posestvo
Važno za poljedelce!
v Savinjski dolini obstoječe iz hiše ter treh gospo- Janez ftiegelbauer: Ptui
darskih poslopij, vse v dobrem stanu, njive, travni-ki, vse okrog hiše, okrog 7000 drogov hmelja, se z hmelovkami vred po ceni proda. Pojasnila daje F. S. Skrabar, trgovec v Kranjski gori. Istotam se sprejme tudi učenec z primerno šolsko izobrazbo.
trgovina s semenom
priporoča: deteljno seme 8 in 7 letno zanesljivo, prosto predenice (žide); travno seme za mokro in suho zemtjo; ronino seme (runkl) dolge sorte; vrtno seme, Ha debelo 221	in drobno.
NB Vsak, kateri je dozdaj pri meni kupil je bil zadovoljen.
Fr, Guček v Trbovljah zxxzxzzxzx
se priporoča za izdelovanje žičnih (mrežnih) in vsakovrstnih železnih ograj. Vpeljavanje vodovodov in plinove ra*-svetljave „Brikettid". Popravila vsakovrstnih etrojev, gramofonov, koles itd. po najnižji ceni. Zastopnik za „Titania" brzoparilnike in fcrizgalniee za škropljenje trt, (švicarski sistem, navadna konštrukcija, ni treba nikakih popravil). Re-308	ference na razpolago
rompir
rameni, rožni in beli, fižol, oves, domačo deteljo, lucerno čebulček, krmilno peso, korenje, sploh vsa vrtna in poljska semena, zanesljive kaljivosti, najboljše vrste se dobijo v
veletrgovini Ant. KoleneavCelju.
Istotam se kupi vsaka množina želoda in detelj nega semena, domače detelje.	323
Najboljša in najbolj kaljiva semeca za *rt in polje,
kakor travna semena za trajne travnike, garaetirano žide prosta štajerska deteljca semena, lucerna, velika pesa (run-kelj) do 10 kg težka, svinjska koleraba, oikorija (Schwein Cichorie), luk (Steckzwiebel), za sadili, rafija, gumi za cepljenje, — istotako se prodaja vse špecerijsko hlaga po najnižjih cenah, izredno lepa ogrska pšenična moka, fino surovo in žgano kavo, — v že »eč kot 40 let obstoječi trgovini za špecerijo, semena in ptičjo krmo 315
Pozor
kmetovalci, obrtniki in strojne zadruge.
Prva in največja tovarna motorjev na Češkem me je imenovala zastopnikom za Štajersko ter mi poverila prodajo njenih' najnovejših motorjev na bencin, petrolin, surovo olje (Rohol) in sesalni plin, in sicer Stabilne, kakor tudi lokomobilne. Konštrukcija najpri-prostejša, a nad vse druge trpežna, cena pa v primeri z drugimi izdelki za 25% nižja.
Ceniki zastonj!
Ker se že čez 10 let pečam z motorji raznih tovarn, izvršujem postavljanje kakor popravila motorjev strokovnjaški in ceno.
SkrbinSek Jurij, posestnik, Hajdin, p. Ptuj.
ZAHVALA
Za globoko sočutje, ki so nam ga izkazali ob priiiki smrti naše ljube in blsge mamice; mnogi sorodniki in znanci se najtopleje za-
h Tra lin i a
■	fs» ■ a	mm Bn	mnogi sorodniki m znanci se najtopleje za-
Ivan Sirk, Maribor	.. „. T ,
Glavni trg (zraven rotovia).	rodblna
Giavni trg (»raven rotovža).
Naznanilo.
Tomaž Krainc v Framu naznanja, da se vsakemu, kdor bo prišel olje delat v Fram, pri njem najboljše, najložje in najhitreje olje napravi. Uljudno se vabite.
241	Tomaž ECrainc-
Kdor kupi blaga za 10 kron, dobi kosilo zastonj pri 194 Druškovieu v Slovenjgradcu.
Seme pohorske planinske rudeče detelja
zajamčeno prosta žide, 1 & i*80, travna semena, travniške mešanice, rnnkeljnovo seme, korenjevo seme, kakor tudi vse vrste zelenjave in c* etličnih semen, priporoča v sveži kakovosti po namiž ih cenah
Leopold Gusel, Koroška cesta 16,
251	trgovina „pri črnem psa", Maribor.
Na debelo!
Veletrgovina s papirjem.
Na drobno!
I
Goričar & Leskovšek J Zvezna trgovina
(Eoriiar S Leshoušeh)
Celje : GraJka ulica štev. 7. | | Celje, RotovSka ulica štev. 2.

Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin. Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tis jovin za nrade.
M,
Kje?
Najboljši in najcenejši ::: Pridi in poskusi:::
klobuk
kupiš pri g. Placotta v
Minoritski trg št. 4, vis-a-vis minoritskemu samostana. Popravila se hitro in po ceni izvršujejo. ■■ . j, ■'..
Ptuju

Molitvesike, rožne vence, podobice, križe različnih vrst, svetinj is aluminija«« itd. itd. priporoča
Tiskarna sv. Cirila v
Maribora ob Dr. ^mmKmmammmtmmtmamr
Potovalni zastopnik,
kakršne koli stroke, vešč prodaje strojev in drugih reči, želi službo z mesečno plačo in če mogoče tudi stanovanje na Slovenskem. K ponudbi je priložiti tudi znamko za 10 vin. — Ponudbe do 30. marca 1912 pod „P, A. 132", Poste restante, Šoštanj, Štajersko.
ZAHVALA.
Za mnogobrojne izraze sočutja v času bolezni in o priliki prebridke izgube svojega iskreno ljubljenega soproga, ozir. brata, strica in svaka, gospoda
Ivana Hrena,
tržana v Gornjemgradu
izrekamo prisrčno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kakor tudi vsem, ki so ga spremili k večnemu počitku. Posebno pa se zahvaljujemo preč. g. dekanu Francu Dovniku za vsakdanje obiske in tolažbo v bolezni in ker so mu še na zadnjo uro to ljubezen skazali, da so mu oči zatisnili. Ravno tako se zahvaljujemo ča-titim g. patrom iz Nazarja, preč gg. župnikom iz Ljnb nega, Bočne in Šmartna in tudi č. g. kaplanu iz Ljubnega za obiske in spremstvo k zadnjemu počitku, gosp. cerkv. ključarjem za krasni venec, gg. pevcem za ganljivo petje pred hišo žalosti in ob grobu, gg. tržanom, uradnikom, učiteljem in sploh vsem, ki so rajnega k počitku spremili.
V Gornjem gradu, dne 11. marca 1912.
Žalujoča Liza Hren, soproga.
Spodnještajerska ljudska posojilnica
V Narihoru z. z neom. z.
vabi na svoj
redniobenizbor
ki se vrši dne 1, aprila 1912 ob 10. uri dop. v posojilniških prostorih.
Dnevni red:
1. Poročilo načelstva. — 2. Poročilo nadzorstva. — 3. Odobritev računskega zaklučka za leto 1911. — 4. Razdelitev čistega dobička. — 5. Volitev treh članov načelstva, katerim poteče poslovna doba v smislu § 17 zadružnih pravil. — 6. Volitev nadzorstva. — 7. Slučajnosti. Ako bi občni zbor ob zgoraj določenem času ne bil sklepčen, vrši se v smislu § 33 zadružnih pravil eno uro pozneje v istih prostorih drug občni zbor, ki sklepa veljavno, ne glede na število navzočih članov.
Maribor, dne 12. marca 1912.	316	H^ČeiStVO.
S
rečke v korist „Slovenski Straži"!
Glavni dobitek turških srečk pri žrebanju dne 1. aprila 400.000 frankov. Vsaka srečka mora biti izžrebana, najmanjši dobitek znaša 230 kron. Turške srečke na mesečne obroke po 4 K 75 vin., še tri druge dobre srečke zraven z glavnimi dobitki skupaj čez 2 milj ona kron vsako leto na mesečne obroke po 6 K 25 vin. Pojasnila daje in naročila sprejema g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19. __56
Sanatorij „Mirni Dom"
priporočan od zdravnikov, sprejema
bolnike na živcih, 259
tudi nevarne slučaje, histerične, bolne na srca, želodca, pa take, ki so samo okrepčanja potrebni.-— Celo leto odprt Cene so zmerne. — Prospekti na zahtevo zastonj.
Dr. Franc Čeh, Gornja Sv. Kungota pri Mariboru.
neprijetno je, ako usta inteligentnega, izobraženega človeka neprijetno dišijo! Hitro in zanesljivo temu lahko odpomorete, ako vsako jutro par kapljic desinfekcijskega sredstva za usta
Pfefferminz-Ljsoform
v čaši tople vode za izmivanje ust porabite. Konzervira tudi zobe. Originalna steklenica K 1-60 v vsaki lekarni in drožeriji. — Napravite poiskus! — Zadostuje za tri mesece. Za negovanje rok in obraza priporočamo Lysoform-milo; ker je lahko in antiseptično. Kos K l-— Dobiva Be povsod.	270
I. vrste naravno deteljno seme, gra-ščico za seme, semenski oves, semenski ječmen, semenska ajda in vse vrste fižola za sejanje in tudi za kuho, se dobi y najboljši kakovosti in po ceni pri
304
Razpisuje se
služba obč. tajnika v Jurklošfru.
Taki, ki so vešči orglanja, imajo prednost. Prošnje z dokumenti je vlagati na občinski urad v roke občinskega svet. Antona Gradt.	313
Potovalni nadzorniki,
ki razumejo pošteno, pridno in uspešno delovati, se pod zelo ugodnimi pogoji sprejmejo za sprejemanje zavarovanj
Josip Rosenberg,
trgovina z žitom in poljskimi pridelki ter velika trgovina z usnjem,
Maribor, Grajska ulica št 1.
Gabilo
na
g , !	fcl razuuitlju pusicuu, piiunu m uo^couu uoiuta«, no y
I T^rfmnTtQ ~XT I I "111	zel° nSodflimi pogoj' sprejmejo za sprejemanje zavarova
i rgovma v teiju	ti 0^nju in toll
takoi da v naiem. Ista le že črez 15 let dobro upehana,	w # '
se takoj da v najem. Ista je že črez 15 let dobro upeljana, z vso upravo za špecerijsko blago in perilo, velike kleti in prostori, blizu kolodvora in pošte, pripravno za vsako večje podjetje. Natančneje pri lastniku g. Dolinarju v Celju.
za neko staro zavarovalno družbo. Ponudbe pod „Izvežban sodelovalec T 3" na anončno pisarno Jos. A. Kienreich,
Gradec.
peti občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Selnici ob Dr.
reg. z. z neom. z., ki se vrši v nedeljo, dne 24. marca IV12 ob 3. uri popoldne v branilnični pisarni. — V slučaju n -sklepčnosti se vrši ob 4. uri isti dan brez ozira na štev« • avzočih članov.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev letnega rtčuna za leto 1911.
3.	Dopolnilna volitev načelstva ia volitev nadzorstva.
4.	Slačajnosti.
K polnoštevilni udeležbi vabi uljudno načelstvo. 322
Delniška glavnica 8 milijonov kron.
Podružnica
Rezervni zaklad 800.000 kron.
Ljubljanske kreditne banke
v Celju
sprejema vloge na vložne knjižice in jih obrestuje po od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka.
9
Vloge na tekoči račun obrestuje naikulantneje.
Istfajatelj ki saložnik: Katoliško tiskovno draitro.
Odgovorni urednik: L. Kmnperle.
Tisk tiskane it. Cirila t Maribora.
Le celega sveta«
Največji top na svetu. Utrdbe pri vshodu v panamski kanal bo v kratkem čuval največji top na svetu. Kakor popisuje top nelq angleški list, bo Širokost cevi tega velikana znašala 488 milimetrov. Cev je težka 130 tonalet in zamore izstreliti kroglo težko 1090 kilogramov, 16 kilometrov daleč. _Ysak strel bo stal 1000 dolarjev, to je približno 4500 kron. Ta top je moj-stersko delo in je zgrajen tako natančno, da ga bo <> pravi j al lahko samo en vojak ter bo zamogel okreniti cev na tisto si ran, kamor bo treba. Z vlitjem tega velikana se je že pričelo, vendar bosta minili dve leti, predpo bo stal na svojem mestu,
Usodepolna hiša. V Petrograifu na Ruskem pozna vsakdo usodepolno hišo, hišo nesreče. Nahaja se v ulici Fonteka št. 16, je lastnina države in je naj-zadnje bival v njej ministrski predsednik Stolypin. Morda, tako pripoveduje nek pariški list, je to le na, vadna igra slučaja, toda hiša je prinesla vsem njenim prebivalcem nesrečo. Pred 32 leti so v tej hiši prekucnili umorili generala Mesencova, strica Stolypinove soproge. Njegov naslednik general Potapov, je v tej hiši kmalu potem zblaznel. Za njim sta prišla v to hišo eden za drugim stanovat ministra za notranje stvari, Sipjagin in' Plehve, ki sta oba padla kakor krvavi žrtvi anarhistov in prekucuhov, Nasprotno niso pa trije drugi ministri stanovali v tej hiši, In sicer: grof Lois-Melikov, grof Tolstoj in Durnov. Odpovedali so se službenemu stanovanju, pa so si raje drugje najeli stanovanje, in nobeden izmed njih ni postal Žrtev kakega napada. Novi ruski ministrski predsednik je sledil vzgledu teh treh in tudi ni hotel iti stanovat v to usodepolno hišo. Ta hiša nesreče je sedaj prazna in utegne tako ostati.
Ponarejevalci denarja. Policija na Dunaju je prišla na sled, da se nahaja v Avstriji velika družba ponarejevaloev denarja, ki razteza svoje delovanje na vse avstrijske dežele. Iz Linca poročajo, da so v Mathtighofenu prijeli nekena 361etnega Franc Sohweigerja ia njegovo ženo Ano, oba iz Harta iia Tirolskem, ki sta na Gornjem Avstrijskem, Solnogra-škem in Tirolskem spravljala v promet ponarejen denar. Dognalo se je, da sta aretiranca agenta zgoraj omenjene družbe ponarejalcev denarja. V severozahodnih deželah naše drŽave je ta družba spravila ponarejen denar baje celo v mnoge davkarije, banke in hranilnice. Oblasti pridno zasledujejo ponarejaloe, a dozdaj Še brez uspeha.
Drzen roparski napad. V sredo, dne 28. februarja ob 6. uri zjutraj, ko je o<Sel g. Beranič, gostilničar v Litiji v Oblakovi hiši, na delo v tovarno, in je ostala sama gospa BeranoviČeva še v postelji, sta u-drla dva lopova v spalnico. Med tem, ko je eden z revolverjem v roki grozil, da jo ustreli, Se se le oglar si, zamašil ji je drugi usta s cunjo in povezal roke, potem sta odprla s silo predal miznice in pobrala ves denar 425 K, 335 kron v bankovcih v listnici in vi skledici za 90 kron drugega denarja. Roparja sta odšla nato v gozd in pustila skledico na dvorišču. Gospa je ostala povezana precej časa, dokler ni prišla služkinja iz zgornjih prostorov in Jo rešila.
Avtomobil povozil vola. Al. Triplot, uslužbenec pri Valentinu Lapajnetu, je vozil z avtomobilom iz Idrije v Logatec. V Kalcah se je pa ravno vol M. GostiŠe vračal od korita v hlev. Kar pridrdra Tripo-lit z avtomobilom in zadene Ž njim vola v zadnji nogi, ter mu ju zlomi. Vola vrednega 600 K, so na licu mesta zaklali, Lapajne je vzel meso in takoj Škodo poravnal. Voznika avtomobila ne zadene krivda, ker je vol tik pred njim skočil na cesto in ni mogel voznik pravočasno avtomobila ustaviti.
Slovenci v Ameriki, Naš rojak piše iz Amerike. Brockway, Min., 29. febr. 1912: Tukaj smo obhajali mašnikovo posvečenje in novo mašo č. g. J. Omana,
ki se je slovesno izvršila. Posvetil ga Je mil. g. škof Trobec, znani slovenski apostol v Ameriki. Novomaš-niku želimo obilo blagoslova iz nebes. C. g. L Oman je postal slovenski duhov, pomočnik pri župniji Sv. Vida v Klevelapdu. Gotovo je Župnija vesela novega, krepkega delavca, ki bo pomagal urediti važno verske in društvene zadeve med tamošnjimi slovenskimi naseljenci., Nove maše so se udeležili Slovenci in Slovenke od blizu in daleč, kakor je to v navadi v nar Ši stari domovini»
Velik gozdni požar. Na takozvanem griču „Frauenkogl" blizu Gratweina na Gornjem Štajerskem je dne 3. marca popoldne nastal velik gozdni požar, ki je uničil nad 15 oralov lepega visokoraslega smrekovega in mecesnovega nasada, Ognjegasci iz vseh bližnjih krajev so se trudili več ur, da so požar omejili. Gozd je last grofa Attemsa. Ogenj je nar stal najbrž vsled proč vržene goreče cigare ali vžigalice.
Vihar in sneg na Francoskem. Listi poročajo, da je divjal zadhje dni prejšnjega tedna na Franci skem tako hud vihar, da se je potopilo in poškodovalo več ladij. Po planinah je zapadel debel sneg. Prejšr nja neprimerna toplota se je izpremenila v hud mraz.
Kmet kot učenjak. Iz Lipskega na Nemškem so nedavno poročali, da je v kraju Raude umrl daleč preko meje nemške drŽave znan mož po imenu Friderik Theil» Theil se je kot samouk priučil sledečih jezikov: grško, klinasto pisavo (asirsko in babilonsko), arabsko in staroegiptovski jezik. Bil Je rojen leta 1834 kot sin priprostega kmeta, leta 1870 pa je opustil poljedelstvo ter se izključno posvetil učenju, ,pri katerem je dosegel še tako lepe uspehe. Saško-meninski vojvoda mu je bil zelo naklonjen, , podpirala sta ga pa tudi avstrijski cesar in veliki vojvoda toskanskL
Pred sodiščem. Zagovornik: Povejte mi po pravici, ali ste res nedolžen? — Z&toženec: Kako neumno vprašate! Ali mislite, da bi si bil najel zagovornika, ako bi bil zadolžen?
Strašno delanje zblaznele matere. V Eichelu na Westfalskem (Nemčija) je našel rudar Stanjak, ko je prišel od dela domov, pri postelji obešeno svojo ženo. V postelji sta ležala dva njegova otročiča zadavljena, sredi med njima se je pa igrala petletna njegova hčerka. Mati je zblaznela in izvršila v blaznosti strašno dejanje.
10 mesecev že spi neki Rus Mojsenko v Petro-gradu. Zaprli so ga bili radi suma, da je nekoga u-moril v vlaku» Pri tem se je tako ustrašil, da je zapadel dolgemu spanju; spi sedaj Že 10 mesecev.
Nadvojvodinja kot kuhinjska dekla. V Madridu na Španskem služi v nekem imenitnem hotelu dekla, ki je članica vojvodske hišo Acosta San Lucar.. Njen oče, glasoviti španski general Acosta, je v igri in lahkoživosti zapravil vse svoje premoženje. , Ker tudi sorodniki niso hoteli podpirati nesrečne žene in hčerke, se je poslednja odloČila, da vstopi v hotel v službo kot dekla, da z zaslužkom pripomore sebi in materi do kruha. Vojvodinja-dekla voljno prinaša vsakojake sitnosti in je gospodar zelo zadovoljen ž njo. Pri nas pa se marsikateri mlad človek, Če le more, odtegne službi, v kateri bi kot hlapec ali dekla bil lahko bolj srečep, kakor pa kot mestni postopač.
Pevec v grobu. V Jaksonu v Ameriki so pokopali pevovodjo Skinerja, ki je bil v svojem življenju izvrsten pevec, imel je tak glas, da ga je vse občudovalo, Ko so spuščali krsto v grob, je naenkrat za-donel mili glas pevca iz krste. Ona pesem, ki je je rajni pevec tolikokrat peval na grobeh, se je oglasila iz groba, Pogrebci so se prestrašili, misleč, da je Ski-ner oživel v krsti. Se-le na pojasnilo, da- so priložili pevci v krsto glasbeni stroj (fonograf), . Inj nastavili nalašč ploščo s pevčevo pesmijo, se je ljudstvo pomirilo.
Zlobno vprašanje. Nekega morilca so obsodili na smrt, dasiravno ga je advokat zagovarjal. Ko je minula obravnava, vpraša nekdo zagovornika: Kakš-
no kazen bi bil neki dobil Vaš varovanec, ako bi ga Vi ne bili zagovarjali? — Zagovornik: Bržkone bi bil oproščen.
Koliko ljudi umrje eno leto na Dunaju. Uprar va dunajskega osrednjega pokopališča poroča, da je bilo v minulem letu pokopanih na splošnem oddelku 17,609, na židovskem 2472, skupaj 20.081 mrličev. Potemtakem je bilo pokopanih 400 mrtvih več nego mino-lega leta.
Denar v klobuku. V Ditmannsdorfu na Štajerskem so v neki hiši dobili novega hlapca. Njegova si-jajnost ni bila posebno sijajna in gospodinja mu podari nekaj obleke rajnega moža, med drugim tudi star klobuk, in tu, o sreča! se prikaže izpod podloge najprej desetak, potem dvajsetak in nazadnje cel petde-setak". Rajni kmetič si je očividno priredil v svojem klobuku „podporno blagajno" za „hude" Čase, da ni bilo treba vselej ženi povedati,. Hlapec mu je za zapuščino seveda iz srca hvaležen.
Dobro ga je zavrnil. Neke sobote j)opoldne Je povabil mladega, bogatega trgovca prijatelj na kozarec vina. Ko sta se o tem in onem pogovorila, trgo-veo vstane in pravi: „Oprosti prijatelj, moram iti, da se Še malo zberen^ ker hočem še danes opraviti sv. izpoved." — „Kaj, ti hočeš na izpoved", se začudi ta, „ali nisi že nekoliko prevelik za to?" — „Da, skoraj sem Že malo prevelik", odvrnil je trgovec, „,zato pa vedno pokleknem, ko pridem v izpovednico,"
V pijanosti sežgal bankovce, V Elbingu na Nemškem je podedoval neki delavec po svoji ženi 13 tisoč 500 kron. Mož je bil tega tako vesel; da se je napil Žganja; žganje ga je pa !tako zmešalo, da je šel ip en bankovec za drugim do zadnjega sežgal, tako, da ni nazadnje ostalo druzega, nego en kupček pepela.
Zdrava sodba o veri. Ko je neki ruski general leta 18.30. zadušil vstajo Poljakov, mu je podaril car obsežna zemljišča, osobito v sandomirskem okolišu. Leta 1875. je bila zopet vojska. Pri slovesu je rekel general svojim, v veČini poljskim podanikom: Jaz moram odpotovati za delj časa; pripravljen sem, vam odstopiti svoja posestva ter podariti vsakemu eno parcelo. Kaj se vam zdi? — Ljudje so se začudeno spogledovali; v presenečenju niso mogli tega prav verjeti. Slednjič se eden izmed njih ojpnači in pravi ur imenu drugih: Ce Vaša prevzvišenost daste vsakemu dva orala, bi bili čez mero srečni. — Vaši želji naj se ustreže, reče general. IToda en pogoj je zraven: Odpovedati se morate katoliški veri in sprejeti pra-voslavno-rusko vero. — Ljudem je zaprl ta pri stavek sapo. General pristavi: Premislite dobro, kaj sem zahteval. — Po kratkem posvetovanju pridejo zbrani m ožje zopet k generalu; najstarejši mož v vasi je bil izbran za govornika. Rekel je: Dovolite, Vaša prevzvišenost, da Vam tolmačim mnepje nas vseh. Mi smo tako-le mislili: Ce bi kdo rad menjal z našim konjem, stori to zaradi tega, ker je naš gotovo boljši kot njegov. Ako pa ponujate Vi svojo krivo vero, pa zraven tega Še plačate vsakemu dva orala sveta, potem je brez dvoma naša vera veliko več vredna, kot Vaša ruska vera. — ,To je povedal, se priklonil ter odšel z vsem spremstvom.
Mrtve oživljajo. Ameriški listi poročajo iz Ci-kage: Zdravniška veda more zaznamoval zopet nov uspeh z iznajdbo nekega ČikaŠkega zdravnika. Iznajdba je omogočila trem ČikaŠkim zdravnikom, da so ohranili neko mlado dekle po imenu Florence Wodman, ki je veljala že za „popolnoma mrtvo", Še nadaljnih 29 ur pri življenju, Inajdba obstoji iz nekakšne sesal-ke. Umetnim potom so jo nastavili pri gospici Wodman. Mlado dekle je že nehalo dihati. Kri je izginila iz lic in ustnic. Kakor hitro je začel stroj delo-vaiti, jo bilo pognane dovolj krvi skozi žile dekleta in privedlo do pravilnega dihanja. 29 ur dolgo so trar jali poizkusi. Se-le potem je izvojevala smrt zmago nad človeškim umom.
PODLISTEK.
Skopuhovo zdravilo.
V pekem kraju zelene Štajerske, kjer se vije bister potok po ozki dolini, stojita od pamtiveka dve kmetiji. Prvi kmet, imenujemo ga Logarja, ima svoje gospodarsko poslopje tik ob potoku. A njegove njive in travniki ležijo drug ob drugem v lepi vrsti ob potoku. Polje je tukaj rodovitno. Žito vedno dobro obrodi ln travniki dajejo izvrstno krmo. Na takem posestvu se lahko gospodari. Vsega, kar si pač more želeti ne-razvajeno kmečko srce, bi si lahko Logar privoščil, in Še bi lahko dal kak srebrnjak na stran za stara leta. Toda Logar živi skromno. Ljudje pravijo, da je skopuh prve vrste in da vsak krajcar desetkrat obrne, predno ga da od sebe. Ce pogledaš njegovo dolgo, suho postavo, se boš takoj prepričal, da imajo ljudje prav. Niti za najpotrebnejše reči ni dobiti denarja od njega. Goldinar, ki pride njemu v roke, ne zagleda zopet tako hitro belega dneva. Skrbno jih shraniuje v debeli, dobro zaklenjeni Skrinji,
Drugi kmet, Rebernak po imenu, pa ima svoje poslopje Že na hribu. Tudi njegove njive in travniki so razvrščeni po bregu, zatorej tudi niso tako rodovitni, kakor Logarjevi. Tudi je Rehernakovo posestvo dosti manjše, kot Logarjevo. Njegov posestnik pa je mož Čisto druge korenine, kot Logar; miren, dobrodušen. Ni zapravljivec, toda za kar je treba, pa ne
Štedi denarja, Vendar Še izhaja precej dobro. Seveda nima niti približno toliko kot Logar, toda nekai pa še vedno skriva pod palcem.
Ker je Rebernak tako dbbra duša, se soseda Še precej razumeta med seboj. Vselej pa, kadar pošlje Rebernak" svojega posla po kakem opravilu v bližnji trg, ga redno vselej ustavi Logar in ga naprosi, da nakupi Še za njega kako stvar v trgu, ali pa da mu oskrbi to in ono. Ima pa vselej toliko naroČil, da se Rebernakov posel navadno celi dan zamudi. Kadar pelje Rebernakov hlapec v mlin, vselej mu doloži Logar nekaj žakljev, „da se bolj splača peljati", kakor vedno trdi Logar, Rebernakov konjiček se pa potem napenja in napenja, da spravi voz po bližnjem klancu, Logarjeva močna konja pa počivata v hlevu. Da tako ravnanje ni posebno ugajalo Rebernaku, je um-ljivo, toda zaradi ljubega miru je vse pretrpel.
Nekega poletja pa je začel Logar bolehati. Več mu ni bilo prav. Nobena jed mu ni dišala, po želodcu ga je ŠČipalo, in vedno je stokal, kako ga križ boli. Pa tudi pri Rebernaku ni bilo vse v redu. Tudi njemu sta delala želodec in križ težave. . Kot premeten mož je takoj sklenil, si poiskati zdravnika. To pa je Logar kmalu zvedel, da misli iti Rebernak k zdravniku. „Veš kaj Žena", je rekel svoji boljši polovici, „Rebernak gre k zdravniku. Jaz ga bom prosil, da naj tudi meni prinese eno steklenico takega zdravila, ki ga bode njemu zapisal. Tako me ne stane zdravnik nič. Plačam samo zdravilo, in si tako prihranim kaka dva srebrnjaka. V sedanjih časih, ko Je tako trdo za denar, mora človek gledaiti na vsak krajcar."
„To pa je kakor nalašč", je vskliknila žena vesela, kajti tudi ona je dosti previsoko cenila vrednost denarja,
„Kar sedaj bom stopil gor do Rebernaka in mu naroČil, da mi prinese zdravilo", meni Logar.
„Veš, to bi no bilo ravno lepo", mu dvrne žena, „počakaj ga rajši v nedeljo, ko gre k; maši. Takrat se mu pridruži in po potu se lahko do dobra zmenita." In pri tem je tudi ostalo.
Ko pride prihodnjo nedeljo Rebernak do Logarjeve hiše, ga je že čakal gospodar na pragu. — „Dobro jutro, sosed", ga pozdravi. „Nikar tako naglo, bova Šla skupaj, nama ne bode dolgčas."
„Dobro, dobro, toda malo hitro boš moral stopiti. Jaz se mislim namreč še pred mašo oglasiti pri zdravniku, mi ni čisto prav pri želodcu", mu odvrne Rebernak.
To pa je bilo Logarju ravno prav, takoj Je začel napeljavah vodo na svoj mlin, — „Kaj pa ti pravzaprav manjka, saj ne izgledaš ravno slabo", ga začne vpraševati?
,„E, kaj mi manjka, jed mi nobena ne diši, in Če pa spravim kaj v sebe, mi pa hoče želodec preobrniti."
„Ravno tako je tudi pri meni", mu je segel ves srečen Logar v besedo, tako, da ga je Rebernak za-Čudeno pogledal.
„In križ me vsak dan tako boli, kakor bi me stara z loparjem pretopla", nadaljuje Rebernak.
„Mene ravno tako", mu pritrjuje Logar.
(Koneo prihodnjli.)
Edina Stalers. narodna steklarska trgovina
na debelo In na drobne
Franc Strupi :: Celje
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah.
63	Najsolidnejša in točna postrežba.
Trgovina s špecerijskim blagom
Pozor $lo?enci!
Trgovina z moko id dei. pridelki
Točna In solidna postrežba.
Ivan Ravnikar
Celle, Graška cesta 21.
Glavna slov zaloga, velikanska izbira kranjskega vrvarekega blaga, kakor: štrang, uj*d, vrvi, štrikov za perilo, mrež za seno in otmške postelje itd — Glavna slov. zaloga šahih in oljnatih barv, čotričev, firnefca in lakov. Zaloga na grobnih in voščenih sveč itd.	93
97
Zaloga vsakovrstnih semen
Na drob o na debelo.
Zaloga rudninskih vodit.
Dražbeni oklic.
Po zahtevanju okrajne hranilnice pri Sv. Lenartu in Marije Fras, prevžftkarice v Selcih, zastopanih po dr. Janko LešČnik, oz» dr. Milanu GoriŠek, odvetnikoma pri Sv. Lenart^ bo dne 17. aprila 1912 dopoldne ob 8« Uri na licu mesta v 2 i k a r c i h , oziroma v Z g. Koreni,
1.	vi. Št. 133 k, o. Zg. Korena;
2.	vi. Št. 59 k. o. 2ikarci ¡6 parcelami 128, 1113 do
1123;
3.	vL Št, 59 k. o. Zikarci s parcelami 1170-1 in 1170-2;
4.	vL Št. 177 k. o. Zikarci;
5.	vi. Št. 82 k. o. Žikarci;
6.	vi. Št, 259 k. o. Žikarci; 7* vi. Št. 6 k. o. Zg. Korena;
8,	vi. Št. 148 in 68 k. o. Žikarci;
9.	vi. Št. 45 k. o. Zikarci, s priliklino vred, ki sestoji iz 1 orala, 1 novega sadnega stroja. 1 stiskalnice. 1 sadnega stroja, stavbnega lesa, 1 reznega stroja, 1 stroja za koruzo luščit, 1 novega vejalnega stroja, 1 slamoreznega stroja, 1 krave.
Nepremičninam, ki so prodati na dražbi, je določena vrednost na 1. 1379'64 K, 2. 7718'70K, 3.597'36 K, 4. 488'72 K, 5, 514'92 K, 6, 1554'60 K, 7. 2023'34 K,8. 21.619 K, 9. 7176'10 K; pritiklinam na ad 2, 192 K, ad 7, 350 K, ad 8, 190 K, ad 9, 110 K.
Najmanjši ponudek znaša ad 1, 919'76 K, ad 2. 5273'80 K, ad 3. 398'24 K, ad 4, 325'81 K, ad5» 343'28 K, ad 6» 1036'40 K, ad 7» 1582'22 K, ad 8, 14.539'32 K, ad 9. 4857'40 K; pod tem zneskom se ne proda
S tem odobrene dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnin (zemljiško-knjižni izpisek, hipotekami izpisek, izpisek iz katastra, cenitvene zapisnike itd.), smejo tisti, ki si žele kaj kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji v sobi štev. 10 med o-pravilnimi urami.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je o-gledati pri sodniji najpozneje v dražbenem obroku pred zaiettkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljavljati glede nepremičnine same.
O nadaljnih: dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičninah pravice ali bremena, ali jih zadobe v teku dražbenega postopanja, tedaj posameznikom pri sodniji, kadar niti jie stanujejo v okoliša spodaj oznamenjene sodni-je, niti ne imenujejo tej, v sodnem okraju stanujoče-ga pooblaščenca za vročbe,	238
C. kr. okrajna sodnija v St. Lenartu na Štajerskem, oddelek II., dne 15. lebruarja 1912.

O
M
o
3
& o
Ne pozabite
Volno, sukno (štofe), cajge, modno perilno blago, preproge, odeje, koče, platno in vse manufakturao blago knpite najbolje in najceneje v domači trgovini
M. E. Sepec,
Maribor.
Grajski trg.
ios6a Burgplatz.

s® t
M
železnato kina-vin»
Higiou. rsastata Don») 1806: Driavu» :: lika in žasta! diplom k dati kdajsi
Krepilno sredstvo sa slabotne, o«^ krvne is rekonvstaeeente. Povsod voljo do jedi, ntijtge Uvee in poprs kri. Isboren okrau Nad 7000 sam siških «pričeTJil
i ii luni imm p
TrSssts-Baroola.
ioinsrMfc v steklenica! po pol 1 i K 1*96 je 1 1 i K 4-86.
iVf.
Prva Štajerska
trsničarska zadruga
poŠta JurSinci pri Ptuju
ima oe prodaj cepljene trte najboljše kakovosti in sicer vse priporočljive vrsto na običajnih podlagah, kakor tudi na različnih križankah. Ceniki so brezplačno na razpolago. 1057
Kdor hoče imeti od gnojenja z umetnimi gnojili povoljne uspehe, ne sme ** gnojiti samo s fusforovo kislino in dušikom, ampak tudi s kalijem»	y
Za gnojenje v spomladi je izmed kalijevih gnojil najboljša
40 odst. kalijeva sol,
kater « imajo v zalogah:
K tvrdka: Franc Frangesch v Mariboru, tvrdka „Merkur" Q v Celju, „Zveza kmet. zadrug" V Gradcu, nekatere -kmet, v podružnice in še drugi trgovci.
K	Vsakovrstna pojasnila o vseh gnojilih in o gnojenju daje brezplačno potov.
K učite!i kalijevega sindikata: L Muiec V Ljubljani, Gruberjevo nabrežje 14. 248
Qxx>xxxxxxxxx> xx»xxxx)oc:a:x^ocxxxxxxxxxxxxx>'
s
— -
o
Pozor!	Pozor!
Priporočamo našo zalogo najboljših
Dalmatinskih vin
na debelo	in drobno.
Posebno priporočamo za slabo krvne in pre-bolene dalmatinsko vino „Plavac"-3 lit. steklenice 5 kg franko 4 K.
Razpošilja tvrdka dalmatinskih vin Celle, Bojen ulica 3.
za moške in volneno za ženske obleke 83 zadnje mode, razpošilja najceneje Jugoslovanska razpo&iljalaa
R. Srermecki v Cei|u St. 300;
Vaorci na aahtevo poštnino prosto.
lodni in modne letne obleke dopošilja 242
Kari ECocian
tovarna sakna v Hupolcu (Češko). Tovarniške cene. V prospeh U. Mat. Šk.
SÜKNA
in modne tkanine za gospode in gospe priporoča izvozna hiša.
PROKOP SK0RK0YSKY U SIN
t Ham polen na Češkem. Vzarol na proiujo franko. Zelo zserne oene. Na žoljo hod»m dati tukaj.i/gotovltl gospsdske obleks. 135
CEFIRE
mm
K S—, p61 belega K S.SO, belep» K 4.—, prl-h K 6.—, veleprlma ogl.jenega najbolj-
1 k«, sivega i _ ras perje mofeheic» kakor puh tega K 8.—, mehkega perja (pnha) slvoga~K «.—,"" belega K 10—, 842 prsnega pnha S. IS.— od 5 kg. naprej poštnine prosto
Narejene postelje
iz gostonitega, rdečega, modrega, rumenega ali belega tnleia (nao-kinga), pernica, velikost 170 krat 116 c» % dvema s^rlamleama, te dve RO krat 56 em, zadosti napolnjene, t oovim, sivim, o3U8enlm, košatim in stanovitnim perjem K 16-napol maha K 20'—, maha K 24'—, pemiea sama & li-—, 14 —, is'—, aslavnica K s'—. 9-S0, 4'—, pernloe 180 cm krat 140 om, velike K 15—, 18—, SO-—, igla v -niče 90 krat 70 ali 80 krat 80 cm, K 4'50, 6'—, CS0, blazine U gradla 180 krat 11S em K 13'—, E 15, raxp.~ifilUa P« povzetja, zavajnlnft za-stonj, od K 10'— aanrej poštnine prosto.
fttskg Btrger v OeienloB Me». 848/a, Somava.
Kar ne ogi^ja, se zameni ali deuu iuw«j. Ceniki obUalnah, odejah prevlekah in dragom posteljnem hUgu «astonj In poit.tne prosto.
Protin in trganje po udih
pozna marsikateri a le malokateri ve, kako si pomagati. Vzrok je preveč takozv. „Ham0-*¡sline v organizma; pomagati Be more le, če se ta kisi n*. odstrani. Da to kakšno mazilo ali driuo odrgnjenje ne pa naga, je jasno. Naš čaj za protin upliva najhitreje in zjrmnjša bolečine ter gotovo pomaga. Zavoj 3 K 50 vin. in 5 K. Kari Illek, Sternberg, Moravsko.	259
Za spomladanski čas
priporoča posebno celemu slovenjebistriškemu okraju vsakovrstna semena: deteljno, pravo Štajersko, lucer-no, travno seme, peso (runkel), semenski oves, repno, korenjevo, zeljnato, solatno, retkovno, kumerno seme itd.; galico, brizgalnico, škarje, Žage, motike, gumijeve trake, prejo, ličje, ralia itd. — Tomaževo žlindro, kose, vile, grablje, srpe itd. Vsake vrste redilne snovi za živino in svinje, fosfor, kisli prašek, „Sauermanovo" redilno moč, lukulus, moko, otrobe, kakor vse druge, za gospodarstvo potrebne reči.
Alojzi! Pinter
trgovina pri farni cerkvi v Slov. Bistrici.
Veletrgovina s Šp&cerija in z deželnimi pridelki
Anton KoiencC^
Graška ulica št. 22.
Na debelo!	Na drobnoli
Pru70»i I0i70,nvnrfia se mora blag0 kuPovati lldZtill Jt?u^uvurpri tujcih, ker Vam nudi domača zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato in zelo povečano zalogo z vedno svežim Špecerijskim blagom, tako da zamore popolnoma ustreči zahtevam cen j. gospodov trgovcev proti vsaki konkurenci, o čemur se lahko vsakdo sam prepriča, če tudi z najmanjšim poizkusom in prosim za mnogobro-jen obisik. Velečastitim gospodom duhovnikom ponudim voščene kakor tudi druge vrste sveč ter olje in kadilo za cerkve.
Kupujem tudi vsakovrstne deželne in druge pridelke, kakor: oves, pšenico, suhe gobe, fižol, seno, orehe, vinski kamen itd., sploh vse po najvišjih dnevnih cenah. Kupim tudi vsakovrstne Vreče ter petrolejske in druge sode.
Cenjenim kmetovalcom naznanjam, da imam v znlogi vsakoKrrstna poljska in vrtna semena zanesljive kaljivosti, kakor pravo francosko lucerno, domačo deteljo, travo, ter čebuljče'c, fižol in krompir za sadit, bel, rumen ali rožen. Zn krmljenje živine pa imnm v zalogi riževo moko in otrobe v ceni od 9 do 15 K per 100 kg.
Poštna naročila se izvršujejo z obratno pošto.