Glas zaveznikov Leto II . St. 233 ormacijski dnevnik A. I. S. Cena 4 lire TRST, četrtek 21. marca 1946 UREDNIŠTVO: Via S. PelUco 12 • Telefon št 93S54 In 94143 OGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski L. 27, mrtvaški L. 56 (osmrtnice L. 100), objave I* 20, finančni ta pravni oglasi L. 45. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vštet. Plačljivo v naprej. Oglase sprejema izključno: S.P.I., Socleta per la Pubblicltk in Italla, Trst, ul. Silvio Pelllco št 4. tel. 94044. Cena posamezne številke L. 4 (zaostale I* 8). Rokopisov ne vračamo. ZSSR zahteva odložitev PERZIJSKI ZADEVA Po več kot teden dni trajajočih ugibanjih in govoricah o dogodkih v Perziji ter o stvareh, ki naj bi se zgodile, se je položaj dokaj razjasnil. Perzija se je odločila, da spravi svojo zadevo pred Varnostni svet organizacije Združenih narodov, ki se bo sestal v teku drugega tedna v Nevo Yorku. Perzija ugovarja proti sovjet, skemu zadržanju iz dveh razlogov: prvič, da Sovjetska zveza ni odpoklicala svojih čet iz Perzije do 2. marca, Jcakpr se je bila obvezala, da stori po zavezniškem dogovoru: drugič, da se Sovjetska zveza še nadalje vmešava v perzijske notranje zadeve s svojimi agenti, uradniki in oboroženimi silami. Stvar ni nova. O njej so že razpravljali na prvem sestanku Varnostnega sveta v Londonu januarja meseca. Svet je tedaj odločil, da izroči spor v pretres prizadetim državam, ki naj bi poizkušale zadevo na prijateljski način spraviti s sveta. Perzijski ministrski predsednik in vodilni člani njegove vlade so odšli z letalom v Moskvo. Gene-ralisim Stalin in zunanji minister Molotov sta jih prisrčno sprejela, toda po dolgotrajnih razgovorih niso dosegli nobenega sporazuma. Od tedaj so se pojavljali glasovi o stalnih sovjetskih vojaških prodiranjih v Perzijo. Nekatere izmed teh vesti so bile čisto alarmističnega značaja, toda nekatere je potrdilo mashing-tonsko zunanje ministrstvo. Iz Teherana so tudi zanesljivo javili, da je Sovjetska zveza sporočila Perziji, da do imela vsak nadaljnji perzijski poziv na Var. nostni svet za sovražno dejanje. Zdaj pa se je Perzija vendarle odločila, da sama zastopa svoje stališče. Njen veleposlanik v Washingtonu je izjavil, da Perzija tega ne dela z duhom sovraštva, do svojega mo-gočnega soseda, vendar v zave-sti, da so bile njene pravice kot suverene države prikrajšane in da bo zadeva postala nevarnost za svetovni mir — to, kar hoče Varnostni svet preprečiti ~ fe se bo takšno stanje stvari nadaljevalo. Sovjetskega stališča še niso javili svetovni javnosti, razen v kolikor je bilo objavljeno v u-rodnem sovjetskem tisku. V zadnjih tednih so moskovski listi napadali perzijsko vlado, da preganja demokratske elemente in se sovražno zadržuje proti Sovjetski zvezi v takšnih trgovinskih zadevah, kakršne so pe-trplejake koncesije. Ker vsi sovjetski listi brez izjeme govo-riJo v imenu Kremlja, lahko Phenimo, da bodo sovjetski za-stopniki imeli isto zadržanje Pred Varnostnim svetom. O obeh stališčih bomo prihodnji teden slišali v podrobnostih. Naše znanje o njih je danes še daleč od tega, da bi bilo popol. na. Zato bi bilo tudi drzno v naprej soditi o pravilnosti ali nepravilnosti katere koli strani. Gotovo je samo to, da je stvar velikega pomena. Ne zadeva samo obeh prizadetih strani, temveč tudi Združene narode kot celoto, v svojem kratkem živ- sp&s&m svet ne smel v tako rani mladosti baviti s tako težkimi vprašanji. ' * To pa ni mnenje izvežbanih opazovalcev. C e bi ustanovili Svet, ki naj pazi na svetovni mir, potem pa se ustrašili vprašanj, ki se pojavljajo, bi uničili vse namene, s katerimi smo ustanovili Združene narode. Pomanjkanje odkritosti, ki je privedlo staro Zvezo narodov v ,. Propast, je Še vedno uničujoče-spomina. Danes smo bolj realistični. 'Palcč smo od misli, da perujsko dejanje ni zaželeno; na-r°Pe> pozdraviti ga je treba. Simbol dejstva je, da se majh’ vemu narodu ni treba bati, če lznaša zadeve, ki se ne tičejo *atao njega, marveč vsega sve-“• To vprašanje pa je tudi «■ Je dna prilika za Sovjetsko zve-(j°' Številne ljudi je njeno ne-s^n° delovanje saprepaščalo in Izvijalo iz tira. Zdaj ima pri-da pred svetom iznese svo-~razlage, ki jih njeni številni 'fotelji pričakujejo. '• kr?.? tretji strani pa je raz-• za<^eve dokaz dejstva, ki 2® Je treba poudarjati: da so g roženi narodi in njihova orodja mnogo več kot pa iz-Pobožnih želja. Praktično medV° S°’ 8 ^aterim vsak is- Varnostnega sveta WASHINGTON, 21. marca. — Po uradnem poročilu tajništva Združenih narodov v Wasliingtonn je Sovjetska zveza zahtevala, da preložijo dan sestanka Varnostnega sveta, ki je določen za ponedeljek v New Yoiku. Sovjetski poslanik v VVashingtonu Andrej Gromiko je v pismu na glavnega tajnika organizacije Združenih narodov Trygve Lieja, zahteval odgertitev sestanka za 16 dni, in sicer od 25. marca na 10. april ter to upravičil z dejstvom, da je perzijski ugovor proti prisotnosti sovjetskih čet v Iranu po 2. marcu in proti sovjetskemu posegu v perzijske notranje zadeve prišel «nepričakovano». Istočasno jo vodja ameriške delegacije Edvard Stettinius zahteval od Varnostnega sveta, naj se sovjetsko-perzijski spor postavi kot prvo vprašanje, o katerem naj bi razpravljali in je vztrajal na takojšnjih razgovorih. Stettinius je nadalje obvestil Lieja, da si bo prizadeval, da to svet pozval Sovjetsko zvezo in Perzijo, naj poročata o njunih pogajanjih, kakor so sklenili na sestanku meseca januarja, ko so se odločili rešiti vprašanje z neposrednimi pogajanji. Lie Je poslal obe poročili članom sveta in perzijskemu poslaniku Perzijsko poslaništvo je poro-č.lo, da so nemudoma obvestili o tem vlado v Teheranu In da poslanik ne bo ničesar več ukrenil, ker pričakuje navodil svoje vlade. St Alexander Cadogan, britanski zastopnik pri Varnostnem svetu ni o tem ničesar komentiral, ampak je rekel: .Kakor Je meni znano, se' bomo sestali v ponedeljek, kot Je že določeno*. Sestanek vojaškega odbora List «New York Herald Tribune* poroča, da se bo prihodnji teden sestal v New Yorku poleg Varnostnega sveta tudi vojaški odbor. Ta odbor sestavljajo vojaški in pomorski strokovnjaki Združenih držav, Sovjetske zveze, Kitajske, Velike Britanije in 1'rancije. Stalni člani odbora so načelniki glavnih stanov petih velesil. Izvedenci so se sestali tajno na prvi sestanek v Londonu, da so sestavili načrte za svetovno vojaško organizacijo, ki naj bi predstavljala Izvršno oblast ustanove Združenih narodov. Predvidevajo, da bodo najvažnejši deli te organizacije načrti za mednarodni policijski zbor, zn njegovo sestavo ln število mož, ki jih bodo stavile na razpolago po-sumezne države. Perzijska vlada ne daje izjav Perzijska vlada je odklonila dati kakršen koli komentar o odločitvi, da vloži priziv pri Varnostnem sve. tu organizacije Združenih narodov zaradi prisotnosti sovjetskih čet v severni Perziji ter o sovjetskem vmešavanju v perzijske notranje zadevet V Teheranu niso Izdali nohtnega zadevnega poročila. V zvezi s prihodom novega sovjetskega veleposlanika v perzijsko prestolnico, Je perzijski ministrski predsednik Ghavan Sultaneh izjavil, da je »preveč zaposlen*, da bi mogel sprejeti novinarje. Bovinovi odgovori v spodnji zbornici Na vprašanje v spodnji zbornici o številu sovjetskih čet, ki so pred kratkim prtapelo v severno Perzijo ln prekršile tristransko pogodbo, j9 britanski zunanji minister B&-vin odgovoril, »da mu ni mogoče dati zahtevanih pojasnil*. Laburist Chamberlain, ki je stavil to vprašanje, jo vprašal, če no. če dati Eevin pojasnil zaradi res. n osti položaja, dokler stvar ne bc ugotovljena. BJvln je odgovoril: «Zadeva je poslana v preučitev Varnostnemu svetu in sem mnenja, da moramo prepustiti svetu nalogo, da ugotovi stanje.* Ko je komunist Gallagher vprašal, če morda niso v tem pogledu objavljali pretiranih vesti, je Bcvln odgovoril: »Gallagher jev obvešče- valni vir je boljši od mojega, meni ni znano.* Perzijski poslanik v Washtngtonu o pritožbi Perzijski' poslanik v Washingto-nu, Husein Ali, ki. je Izročil tajniku ustanove ZN prltpžbo perzijsko vlade, je pojasnil to dejanje« s besedami: »Želim p.ojasnltl, da dejstva, da neko spornq vprašanje predlagamo Varnosthemu svetu, n* sme druga zainteresirana stran Imeti kot neprljateljsko dejanje. Perzijska vlada se čuti obvezano, da sprejeme to odločitev, najsi bo zaradi odgovornosti do svojega naroda ali pa zaradi obveznosti, ki jil) ji nalaga perzijska ustava- Nobenega druga perzijska vlada ne bi mogla sprejeti drugačne odločitve?* Ameriški trgovinski minister o ustanovi Združenih narodov Ameriški trgovinski minister Henry A. Wallace je Izjavil, da je ustanova ZN dokazala, da lahko vso vlade sodelujejo ta dosežejo sporazume in dogovore. Ko je govoril na zborovanju Ameriškega društva za pomoč Sovjetski zvezi, ki so ga priredili na čast bivšemu ameriškemu poslaniku v Moskvi, Averellu Har. rlmanu, je dejal, da sl Združene državo prizadevajo zgraditi trdno m mirno bodočnost, ki bo stala na treh temeljih: ohranitvi in razvoju bogastva, napredku znanosti ln Iznajdb ter gospodarski ta socialni pravičnosti. Nato je bivši poslanik v Moskvi Averell Harriman Izrazil svojo zaskrbljenost zaradi »lzvestnih smernic, ki jih, kot jo videti, zavzema politika sovjetske vlade*, pripomnil pa je, da se ne smejo krliatj z željami Američanov, da 1)1 »pomagal] sovjetskemu narodu*. Harriman je rekel, da jo potreba sovjetskega naroda po ameriški pomoči »še vedno velika* ln dodal: »Lahko vas zagotovim, da je s.Svjetcki narod neizmerno hvaležen za pomoč, kj mu jo je nudilo vase društvo*. AMERIŠKE LADJE V SREDOZEMLJE Washington, 21. marca Mornariški minister Forrestal je izjavil, da bo admiral U. K. Heivitt, poveljnik ameriških pomorskih sil v Evropi, meseca aprila na krovu vojne ladje sMlssourl* obiskal razna pristanišča v Sredozemskem morju. Ledja aMissouri*, ki jo bo spremljal rešllec ePoujern*, bo verjetno obiskala Gibraltar, Carigrad, Napolj. Alžir tn Tangcr. Glavni namen obiska je prevoz trupla bivšega ■ turškega veleposlanika v Učashingtonu, Mehet Munir Arteguna, v domovino. Ladji sta danes odpluli iz New Yorka. Delni soijelski umik ii južne Mandžurije pUNGKING, 21. marca — Po poročilu, ki ga je izdal sovjetski maršal Rodion Malinovskg, so se umaknile vse sovjetske čete iz Mandžurije julno od Cangčuna, mandžurske prestolnice. V deželi so Kitajska n«-.V narodov prihaja «<-p .stransko sodišče in v«rja *vojo stvar. pred žago- osrednja poročevalska agencija poroča, da so to vest izročili v ponedeljek zvečer načelni-ku glavnega stana generalislma Cangkajšcka v Cangčunu Načelnik sovjetskega ‘ glavnega stana je m zahtevo, da šči‘i kitajsko osebje v Sunkiengu, Harbifiu in Ciciharp v severni Mandžuriji, izjavil, da namerava prevzeti to odgovornost za vse področje, ki je zasedeno od sovjetskih čet, a je pozneje protestiral zaradi nerednega prometu na vzhodni kitajski železnici. «p0 ki-tajsko-sovjetski pogodbi — je dejal — so Kitajci odgovorni za vzdrževanje reda vzdolž proge*. Poudaril je potrebo znatnih sil kitajske o-srednje vlade za vzdrževanje reda. Nadalje je izjavil, da je za otvoritev pristanišča v Dajrenu na polotoku Kvantungu za Iztovarjenje preskrbe, ki jo pošilja ustanova UNRRA severovzhodni Kitajski, potrebno dovoljenje iz Moskve, GOVOR TAJNIKA SOCIALISTIČNE STRANKE Bologna, 21. marca Tajnik italijanske socialistične stranke Sandro Pertini je v svojem govoru v Bologni med drugim dejal, da povzročajo vesti, ki prihajajo iz Londona o mirovnih pogojih zaskrbljenost in ustvarjajo bojazen, da hočejo zavezniki pozabiti na obljube, ki so jih dali Italiji septembra meseca 1943. eSvoboda in socializem», je dodal — esta dva nerazdružljiva pojma. Zato je treba imeti največje spoštovanje do mišljenja drugih, ker Sl.mo tisti, ki je v zmoti, se poslužuje nasilja». Odmevi pritožbe Perzije proti ZSSR LONDON, 21. marca. — Konservativna list^ «Daily Te-lcgraph* in «Yorkshire Post» izražata svoje zadovoljstvo, ker se je Perzija odločila predložiti svoj primer Varnostnemu svetu nstanove Združenih narodov. «Daily Telegraph* piše, da je bila odločitev perzijskega ministrskega predsednika modra in pognmna. »Z zadovoljstvom sprejemamo odločitev Perzije in to ne zaradi tega, ker bi to moglo spraviti Sovjetsko zvezo v zadrego, ampak ker ji more nuditi možnost, da pojasni zadevo, ki je na videz nerazumljiva in s tem stori prvi korak, da bi mogli priti iz meglenega ozračja medsebojnega sumničenja, ki ograža vse plemenite spomine tovarištva in velike nade na trajni mir*. »Noben mednarodni ustroj ne bo mogel delovati, pravi «Yorkshire Post*, če ne bodo imeli člani medsebojnega zaupanja in ne bodo spoštovali odgovarjajočih obveznosti. Sovjetski poseg v Perziji je na žalost takšne narave, da ograža temelj tega zaupanja. Boljše je, da to vprašanje popolnoma pojasnijo in zaradi tega odobravamo odločitev Perzije, d« bo predložila vprašanje sovjetske zasedbe pred Varnostni svet. Morda bo to povzročilo nekaj ostrih razpravljanj in nezadovoljstva, toda če bodo mogli vprašanje rešiti, bodo dosegli možnost za sodelovanje med velesilami v korist ohranitve miru*. Novi britanski avtomobili LEON BLUM PRI BTRHESD Wa3hington, 21. marca Leon Blum, izredni odposlanec francoske vlade, je imel včeraj razgovor z ameriškim zunanjim ministrom Jamesom Bgrnesom. Časnikarjem je izjavil, da sta razpravljala o gospodarskem položaju Francije in o obnovi, posebno o premogu, ki je velike važnosti za francosko industrijo. Britanska avtomobilska industrija je začela izdelovati prve nove avtomobile za zasebno uporabo. Slika nam kaže športni voz tovarne Healey. Avtomobil ima štirivalčni stroj, ki razvija 100 Ks; največja brzina je 160 km na uro, povprečna hitrost 120-130 km na uro. Byrae$ zanikuje sklenitev tajnih pogodb o Italiji WASHINGTON, 21. marca. — Ameriški zunanji minister James BUrnes je na tiskovni konferenci na vprašanje nekega novinarja o resničnosti vesti, da so predsednik Roosevelt, ministrski predsednik Churchill in generalisim Stalin na teheranski konferenci sklenili tajno pogodbo o usodi italijanskega ladjevja in kolonij, zanikoval vse takšne vesti, je rekel, da ni imel TITO NAPOVEDUJE MIHAILOVIČEV KONEC London, 21. marca F0 poročilu moskovske radijske postaje je maršal Jugoslavije, predsednik narodnega sveta, predsednik zvezno vlade, minister za narodno obrambo in vodja naroda Josip Broz Tito v svoji izjavi na tiskovni konferenci v Varšavi dejal, da bodo v kratkem »spravili na var-no* generala Dražo ,Mihajloviča, bivšega jugoslovanskega ministra. Njegovo sedanje bivališče ni znano. Bgrnes je rekel, da ni imel nobenih obvestil o tej domnevni pogodbi razen vesti, ki so jih objavili jutranji listi. Dodal je, da ne izhaja iz poročil o razgovorih v Teheranu, vsaj kolikor je njemu znano, da bi se bili dotaknili vprašanja italijanskih kolonij in drugih vprašanj, ki jih navajajo te vesti. Nadel} e je rekel, da so, kolikor je njemu znano, na sestanku zunanjih ministrov meseca septembra preteklega leta v Londonu več dni razpravljali o italijanskem položaju, toda nitt zastopniki sovjetske niti britanske vlade niso izjavili, da bi v Teheranu dosegli kakšen sporazum o tem vprašanju. Dalje je na neko vprašanje odgovoril, da mu niso stavili nikakršnega predloga o izključitvi novinarjev z mirovne konfer&nce v Parizu, ki naj bi smeli prisostvovati samo otvoritveni in zaključni seji. Preložitev konference Nadalje je izjavil, da niso preložili mirovne konference v Parizu in niso prejeli nobenega predloga katere koli vlade v tem smislu. Dodal je, da ni po njegovem mnenju nobenega razloga, da bi jo preložili. O stališču Združenih držav do španskega vprašanja in o možnosti predložitve v razpravo pred Varnostni svet, /*••«**,« ' ' ' platna, katerega sem Ti pisal včeraj iz lAttleburga, ker se bojim, da se je prvo pismo izgubilo. «S1 včeraj pisal Iz Littleburga?* j« presenečena vprašala Otlllja, Pito je odkimal. »Ne, mislil sem le, da bi bilo dobro pismo tako začeti. Vprašanje je, če bo Katarina zagrabila trnek.* »Na koga je bilo pismo naslovljeno?* «Na mojega prijatelja; na Mor. tl m er ja, ki je, da tl točnej« obraz-loži m, sluga nekega nore a* »Odpovem se nadaljnjim novicam* j« obupano dejala Otlllja. »NUo me pretresle, temveč razočarale.* Pito je zaman prigovarjal Otllijl, naj bi šla spat. Vzela je iz knjižnice roman Waltcrja Scotta In pričela čltatl. Pito je nadaljeval a pisanjem. Ura v predsobi je bila dvanajst. Otlllja j« dvignila glavo ln štel« udarce. Tudi Pito je dvignil glavo la poslujf&l. »Ali imaš dobra ušeaa?* j0 je vprašal. »Da, čemu?* Pito ni takoj odgovoril, marveč je pogledal proti vratom. »Zvonec slišim od nekod.* Tudi Otilija je slišala; nekdo j« v*traJno zvonil, zvok p« je bil ra* del, ker J« prihajal skozi več vr*4, »Morebiti je gospodična Helen** Morebiti je očetu slabše? Naj gre^ pogledat?* Pito j« Odkimal Otllijl in vstal da bi šel. Se preden Je prišel d* vrat, so se ta odprla ln vstt* pila je gospodična Helena. Vsa ** j« treslo. »Zvonijo!* j« 1« ■ tešavo *»' jecljala. »Polnoči je odzvonilo pred hišo stoji avto.* »Ati* P'tov obraa j« bil br^ Izrazen. »Želite, da pogledam »N«; jaz bom šla!* j« presti' geno dejala gospodična. Oddaljila se je ln Pito je % mignil Otllijl naj ugasne luč. r stavil ae je na prag sobe ter f, peril samokres proti vratom, n glavb gospodične Helene. »Kdo }e?» je zaklicala 8°®%, dlčna ln počasi premikala »Neka gospa, ki bi želela 8° -, riti z gospodom Pltom Beau»® jem.* p Pito je bil tako presenečeni ^ mu j* skoraj padel samokres rok« Aposn&l j« gla« Lady r« (Nadaljevanje prihodnj e-« lv