POGOVOR S SEKRETARJEM OK ZSMS
Visoko moramo zavihati rokave
»Tudi v naslednjem lelL' je eno giavnih področij. na kalcrent bo morala mladinska organizadja vk>ri-ti največ dcla in naporov. področje socialooeko-nomskega položaja mladih.. nam jc povcdaJ sekre lar OK ZSMS Radl Ž*eglič,ko smo se pogovarjaU o deiu mladinske otganizadje v prihodnjem lelu.
»Ko govorim o lem področju. mislm predvsem na probtemaliko šiipendjjsie pofruke. /-aposlovanja in slanovarjsko politiko. R« jc sicer, da smo nekaj K storili, pa vendarle še vse piemak) Res smo do^glf. ikupno akdjo vobdni. da je večina oigani-zacij alružcnega dela podpisala samoupravne spi> razume o šlipendiranju in (ako omogočila redno izptačevanje štipendij, res pa je ludi, da je med nezaposlenimi še vedno prevečlistih, ki prvič iščejo zapodilev. In ravno li so najbolj probtemalični. naš najvef ji Irn v peli. Najmanj, kar moramo doseči je. da bodo vsi, ki so šolanje končali, lahko opravili obvezno pripravnišlvo. še posebej, če so bili iiipen-disti- Ne te z besedami. predvscm z dejanji. se bomo mraali vključiii v akdjo, da bi otnejili hono-ramo zaposlovanje. pogodbeno delo, da bi upoko-jena spoziiaJi, da so (u k mladi, ki so ludi sposobni opravljaii dolofena opranla in izpeljaii začnane naioge.. je poudaiii Zve&ii.
- Kaj pa stanovanjska problematika?
»Tudi lu smo 4efe na sredi poli. Nckaleri pravil-(riki o dodeljevanju sianovanj v OZD so ie, ludi
zaradi ¦iktivnosii mladih. uskladih / novim zakti-mim na icm pcdročju. žal pa je kalcgorija »miada družina. pri vsem lem izključena. kar je oležiki ie tako Imovo pot mladih. da bi si pndobili osnovni življenjski proslor. Na področju stanovanjske poli-like j^ zclo per^č mdr problem podslanovanjskih razmcHj. kt s ^vojtmi ncgativnoslnii zopct najbofi plaadene mlade«
- Mladinska otganizadja je bila veliko prisolna [udi pri uveljavljanju lemerjenega iiobraževanja'1
>Seveda smt> bili v weh phpravah nanj vedno prisotni. In sedaj, ko jc usnKrjeno izobrajevanje slcklo. <e naše delo nikakor ni končaJo Zusmerje-nim izobiaževanjem je namieč resno povezana ludi šlipendijska politika. od kadrovskega planiranja v organizadjah zdniženega dela pa jc v veliki racri odvisno. koliko bo po končanem šolanju zopei listih. ki bodo oslaJi btez zaposlilve. čeprav so se šoiali v smeri dmžbenega inleresa.«
- Da bi se mladi lahko Ivomo vključevali v vsa diužbena dogajanja, v vse ptobleme in naloge seda-njega časa, morajo Iriti ludi podkovani z znanjem. Kako mbdinska organizadja skrbi za izobrazeva-nje mladinsUh aklivstoV
»Ža! kijub vsem ptizadevanjem & nisnKi »torilr dtivolj. Ulečena je le oblika izobražcvanja mladih na raznih s^minargih. ki pa so namenjeni predvscm
vodstvom osnovnih organizarij ZSMS. Že v krat kem pa ho siekla mladiTiska polilična šola. ki bo /ajela ludi širši krog mladinccv v sisiemattcno i/o hraievanje. Poleg lega pa delujejo ponekod tudi marksističnr kružki, ki sL bodo. z intenzivnej im deiom komisije za idcjnopoliiično delo, še razšinli in tudi vsebinsko popeslriti. dopolnili.«
-   Predpogoj za dohro dek> je vsekakor ludi 4o-hcr sisiein obveščanja. Lnformiranja?
slnlorfniranje je v mladinski organizaciji se ve tlno omejeno lc na irfiveščaiije preko papirjev. pre-k» materialov. ob\es(il. ki jih pošiljamo v \sc ctsnovnc nrganizacije.' PovTHtne infonnadje zelo (»gosto zatajijo. Svojega billena oziroma infontid tivnega glasila občinska konferenca nima, prav nič holjša pa n: siluacija v osiiovniti organizacijah, Vsc lo kaže na dejstve. da bomo mtmih na tcm poUrnč-ju visoko zavihati rakave'« _
-  Jescni «no vcliku poslušali o neuspeii hngadi iz naše obtine na mladinski delovni akdji. Bo pri-hndnje teto bolje?
»Ob (irganizrranju mladinskih dclovnih akdj je [reba povedali, da ie-le niso pomcmbiie Ic za mladc in da bi prav zato v pripravah nanje morale sodelo-vaii prav vsc družbenopolilične organizacije. Poieg lega so akcijc prenalrpane z tnigadami. brigad je prcveč. Res pa je. da nani bo pretekla brigadirska sczona v poduk za naprej- Napake. ki so se pojavi-ic. so nam v opozorilo. da jih prihodnje lelo ne bo več. Prav zaio se bomo na MDA začeli pripravljati že lakoj v /ačelku leia jn ne iele lakral. ku se o akctjah zaenemo ie konkretno pogovarjati«.
Z Rudijem Zvegličeni *mo se še pogovarjali. Predvsem je lelda beseda o veliki aklivnosti mla-dinske organizacije pri pripravah na referendum za uvcdbo tretjega lanmprispevka, pa o samouprav-Ijanju na šolah, ki je slabo. pa o aklivnoslih pri pripravi naprocvodnodelo vOZD. paodruzbenih organizacijah in druStvih, in o mladih komunistih, ki se ne zavedajo, da \e njihova osnovna naloga aklivno delo v osnovnth ceiieah miadinske oigani-
^1'6'                                   Nina Legat Čož