St. 107.
V Gorici, v četrtek dne 1& septembra 1912.
Tečaj XLIi
izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Oorici na dom pošiljana:
vse leto   .   .   15 K 8/8.     „       .   .   10 *   ¦
Za Nemčijo K 16*6$. Ameriko in inozemstvo K 30.— Posamične številke stanejo 10 vin.
'H80U* ima naslednje izredne priloge: Ob novem Jetu-^Eažipot po Goriškem in 4JradiŠfomskeml in dvakrat v letu »Vozni red železnic, paruikov iu poštnih zvez".
9a naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
23^**
Obrambna razstava
i LjlMiatti
•Otvorjena je bila v 'nedeljo in ostane . otvorjena do 20, t. m. Namen razstave smo obrazložili v posebnih člankih. Razstava se je obnesla dobro, dasi bi 'bila podala lahko še mnogokaj. Razstava se spremeni v obrambni muzej in nadejamo se, da se spopolni in bode vedno toliko prispevkov za ita muzej, da bo res odgovarjal v polni meri svoji svrhi.    • -,-   ^
Razstava je pokazala naše dobre in naše slabe strani. Tako je na primer pov diagramih .razvidno, da smo Slovenci najbolj zdrav narod, najstarejši ljudje so med Slovenci. Najslabša življenska stopnja je okoli 20 let, iker v -tej človeški dobi se največ izseljujejo Slovenci.
Nazonnjeno vidi posetnik razstave pred seooj, kako propada slovenski živelj na .Štajerskem in Koroškem. Mariborski okraj izkazuje 10'/o propadanja, is-totoliko večina Koroških okrajev. Na jugu pa se opaža 10% napredek, in sicer v Trstu, v Oorici, na; Voloskem. V Istri v buzetskem okraju je padel slovenski živelj v korist hrvaškemu.
Risbe in statistični diagrami,- po večini iz rok tehnika Mačkovšeka, nam kažejo naravnost obupno »tanje zlasti na severu. T e r i s ,b e govorijo cele kri j lige. Želeli bi, da se te risbe razširijo med'-I judsitvo.
Mesta so tako nazornjena, da vidimo, kako ie naraste! neonski Miehl in 'kako tnal je postal slovenski Janez. Trsi in, Celje edina kažeta, kako je tam Janez naraste.!. Iz Goniče, žal, ni 'take risbe. Želeti pa bi bilo, da bi se goriški narodni delavci v bodoče odzvali v večjem šte-
Mal narod na braniku.
(K uvodnemu,  predavanju dr. Frana He-Šičai Vprašanje malega naroda.)
Slovenci si niso v svesti, v kaki ne~ varnosti je 'njih narodnost, njih obstanek. Tujci mnogo bolj ko mi razumevajo, kako smela je igra, ki jo Igramo in kaj nas čaka, ako iigro izgubimo. Narod, Jki je tako izpostavljen navalu dveh velikih narodov, ne sme 'trositi svojih sil. Tu na juigu stojimo proti Italijanom, ki imajo veliko preteklost in so danes združeni v veliki mogočni državi. Kaj je slovenski Janez v primeri z trideset milijonskim italijanskim narodom?
Novi demokratični časi so napočili. ¦Pred dobo slovenskega preporoda, ob času političnega absolutizma in kulturnega mrtvila bili so .na krmilu gosposki narodi, Kakor nemški in italijanski. Njih gosposka kultura je bila nedostopna in neuimljiva izkoriščanim, zanemarjenim, v neznanju in bedi živečim narodom, kakoršen je 'slovenski. Brž ko Je zmagala politična demokracija in načelo demokratične kulture, 'ki dovoljuje vsakemu narodu, da se razvija brez ozira na preteklost, se je začela majat« duševna in 'gmotna nadvlada tujcev. Tujci med nami so bili in so še bogatejši, izobraženejši, oni so v manjšini, toili so jekom vekov vajeni na brezpogojno pokornost. Proti .njim so nastopale slovan-s,ke Mnoižiee, ki so Mile doslej prikrajšane v svojih življenskih razmerah, ki so slabo živele in tflpele.
Telefon št.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 .
v Oorici v 1. nadstr. ha desno.
Upravništvo
se nahaja v Gosposki ulici št, 7 v T.'nadstr. na levo v Goriški Tiskarni.
Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanica se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
> >
vilu vabilu na tako pomembno, tako važno prireditev. Z žalostjo moramo priznati, da najmanj odziva je bilo z Goriškega. Iz ! taborske dobe je Mo nekaj brošur in pro- ' klamacij ter spominskih svetinj. Razstav*- ' ljen je bil tudi letak iz leta 1869. za tabor v Vižmarjih.                                             i
Nemške   knjige   spričujejo   »tDrang nach Suden«; kažejo nam velikansko zanimanje Nemcev za slovensko   ozemlje. Gledč   italijanskih knjig o Slovencih bo i pač naloga manjšinskih delavcev, da se ' 'zberejo taki spisi.... Razstava potrebuje , v tem ozira popolnitve.                   ,          j
Jako zanimivo je na specialni karti slovensko ozemlje na Ogrskem. Sredi madjarskega življa je ohranjena slovenska vas 1 oran. ------
Razstava je presenečala navzoče, ki so umeli besede predsednika »iProsvete«, g.Zormana, da ima razstava namen, por globiti narodnoobrambno delo in razširiti zanimanje za naša   obrambna vprašanja.
»Prosveiti« je le 'čestitati na tej prireditvi Izrednega pomena in nadejamo se najlepših uspehov.
011101113,1110, da so se udeležili otvoritve: župan dr. Tavčar, podžupan dr. Triller, starosta Sokolške zveze dr. Oražen, ravnatelj Iv. .Hribar, za Matico: dr. Ilešič, prvomestnik C. M. D. svetnik . Senekoviič, predsednik »Branibora« notar Hudovcrnik, za »Pisateljsko podporno društvo« kontrolor Trstenjak, dalje docent dr. Rostohar, docent dr. Vošnjak, za »Izobraževalni klub« prof. Berce, za »Splošno slov. žensko društvo« županja gospa dr. Tavčarjeva, posi. dr. Novak in . Gangi, zastopniki na rodno-radikalu i h aka-demičnih društev »Adrije«, »Tabora« in »Slovenije«.
Tudi pri nas na Primorskem so bili do ustavne dobe vsi višji staleži in inteligenca tujega rodu. Pa vendar ni bilo razvito pri naših Italijanih 'narodnostno čuvstvovanje do onega časa, ko so bili Italijani združeni v eno državo. Še le sedaj, ko. je vladal en kralj od iPijemonta do Sicilije, je nastal italijanski šovinizem, italijanska Iredenta in besno zasledovanje vsega, kar je slovensko. V tistih časih, ko so dičila lepa slovenska imena goriške ulice in trge, so> bili sicer višji sloji italijanski in nemški, pa živeli so s Slovenci v miru in slogi. Še le, ko je prestala Lom-bardija »in Benečija biti avstrijska, ko je začela dvigati glavo iredenta-- kakor to dokazuje Vivante — je začela v Primorju narodna nestrpnost. In prav v tistih letih se je vršil taborski preporod: slovenska kultura je razmotala krila, Slovenci so se začeli otresati težkega tujega jerobstva. In tedaj je nastal boj.
Italijani, (polni predsodkov, zaljubljeni v to, kar so jim ustvarili njih pradedi, so se rogali v obra'z Slovencem, ki so začeli skoraj iz nič ustvariti svoje narodno življenje. Pa Italijani se pač niso zmislili, da je oni .bogatejši, ki si sam nekaj pribori nego oni, ki je podedoval očetove cekine. Slovenci se niso sklicavali na svoje pradede, na blestečo preteklost, ampak šli na novo delo sami, opirajoči se samo na zmagovito idejo demokracije. In evo danes smemo reči, da je slovenski del dežele izobraženejši, da je med nami manj analfabetov, da Imamo skoraj več inteligence ko oni: Vsa silna velika Italija s svojimi neizčrpljivimi kulturnimi sredstvi, s svojimi vseučilišči in oogatstvom,
Abilurijentski sestanek naprednih dijaških slruj.                 :
V ponedeljek se je vršil v Ljubljani abi-turijentski sestanek naprednega dijaštva.
Otvoril je sestanek Vinko Zore ter pozdravil navzoče. Predsednikom je bil izvoljen Avg. Jenko, zapisnikarja sta bila Fedor Šla j mer in Lapajne.
Dnevni red je obsegal 3 referate. Prvi: P oč i tai i šk a zvez a. Drugi: S1 o-v e n c i i n J u sg o s i o v a n i. Tretji Vprašanje naraščaja n a s r e d-njih šolah.
'Počit m i š k a zveza je jako važna, ker potovanje šini dijaku Obzorje in pospešuje samoizobrazbo dijaštva. Izrekli so' se za enotno počitniško iz vezo, v kateri bouo vsi jugoslovanski napredni dijaki. Enotna počitniška organizacija more prinesti dijaštvu zaželjenega haska. Zveza naj razširi svoj delokrog tudi na to stran, da bo dajala dijakom glede potovanja pojasnila in če bo mogoče, da se bodo prirejala skupna potovanja. Na j trg o-s 1 o v a n s k e d e ž d I e s e m o r a o b r a-čati vedno večja pozornost. Vsak napreden dijak bi jih moral poznati. Zato pa mora dobiti Člane po vsem jugu. Z delom se mora začeti takoj, hitro s šolski in letom.
Debatiralo se je o tem; končano je predrl sklep,-da hoče imeti napredno di-jaštvo svojo- enotno počitniško ongani-zacijo.                                                  •
Predavanje »S love n-c i i n J u g o -s 1 o v a n s it v o« je vzbudilo veliko zanimanje. Predavanje je pokazalo slovensko suženstvo in klečeplaztvo in opozorilo na nemško prodiranje v slovenske kraje in težnje Nemštva po našem Jadranskem morju. Rešitve nam je iskati le v združitvi vseh Jugoslovanov.
ni mogla preprečiti, da se je na njenem pragu začel razvijati žilav slovanski narod.
Pa Italijani, zvesti svojim predsodkom, da so oni edini nositdji kulture, da so oni edino polnovredni, niso se izneverili svoji socialni reakcionarnosti. Dočim je onkraj meje vpeljala Združena Italija občno volilno pravico, branijo ne samo v državi, ampak tudi v občini, naši Italijani svojo nadvlado s protiljudskim, protide-mokratičnim orožjem. Pa slovenske množice se vedno bolj osivobojajo gospodo-vanja peščice tujerodcev: slovenske mase stojijo proti dosedanjim oligarhom in izkoriščevalcem.
Slovencem ni bilo mogoče, da bi bili koj po dobi preporoda razvili vse panoge kulture. Omejili so se začetkom na lepo književnost. Pa tekom desetletji se je to izpremenilo in danes imamo že lepe začetke naše znanstvene književnosti. Vedno bolj se izpopolnjuje imilada slovenska kultura in še celo razbodti italijanski |pi-satelji ne upajo si več tega zanikati. Misel, da so Italijani kulturno več vredni ko mi, je postala povsem puhla, prazna bajka.
Dokler ni bilo med. Slovenci višje izobrazbe, mogli so nas Italijani prezirati. Čim več bo pa med nami mož, ki nadkri-Ijujejo povprečnega italijanskega inteli-genta tem bolj se mora naša narodnost postaviti ob bok italijanski in reči: Polnovredna sem, s teboj. Ako nas (preziraš, si slepa, ker ne vidiš, koliko več pomeni delo, ki si ga je ustvaril samonikli človek iz nič od stare »tisočletne« dedščine, s katero se vi ibaihaite in ki vas samo vara, da ne vidite, kako ste slaibi.
V referatu »Vprašanje naraščaja na sredhfih šolah« se je povdarjala potreba enotne dijaške onganizacije in storjeni so bili razni sklepi, ki pa ne tičejo v javnost. Sledila |e debata.
Zborovanje je pokazalo, da je v tej mladini dobro zrno, ki hoče obroditi dober sad.
S svoje strani dostavljamo, da se mora pa tudi naša napredna javnost malo več baviti z dijaštvom nego se je to doslej godilo in se mora Iti dijaštvu na roko, pomagati mu, da pride do cilja In more potem koristiti svojemu narodu. Le poglejmo, kako skrbijo 'klerikalci za dijašt-. vo že na srednjih šolah in potem na visokih. Lahko bi ti služili v tem pogledu nekoliko iza vzgled naprednjakom!
,,Bi*anibor".
(Članek izven uredništva.)
Že več kakor 2 leti sta minuli, odkar se je v Ljubljani osnoval »Branioor«. Dalekosežui namen tega društva je znan: naše manjšine hoče .gospodarsko podpirati.
Nade pa, ki so se v novo organfeacijo stavile, se niti najmanj niso uresničile. Kdor je upal vsled »Braniborja« na takojšen preobrat naših manjšin, kdor je mislil, da bode to društvo na mah razpolagalo z velikimi sredstvi, ta je pač pretiraval. A vsaj nekaj' se je opravičeno upalo. Saj sledove početkov smo pričakovali. A ni jih nikjer.
In vendar je ni bolj pereče naloge, kakor gospodarska podpora manjšin. Bolj in bolj namreč prodira spoznanje, da je osnovanje ljudskih šol po narodnih šolskih družbah sicer potrebna stvar, a t o
Italijani tudi ne vidijo, da smo krvno združeni z drugimi Jugoslovani, ki jih je polovica Italijanov. Samo vprašanje časa je, kedaj stopi na mesto današnje kulturne razbitosti in večjega števila književnih jezikov jugoslovanska enotnost. Ko se enkrat v bodočnosti to zgodi, bomo Imeli Slovenci veliko nalogo, da posredujemo med Italijani in našimi brati na jugu.
Kot prvi predavatelj »Narodne pro-svete« prihaja v naše mesto predsednik »Slovenske matice«, dr. F. Ilešič. Eden prvih jugoslovanskih kulturnih delavcev je on, mož pozitivnega dela in ne brezplodne kritike. On, ki je na čelu prvi slovenski književni družbi, bo otvoril serijo predavanj, ki niso samo slovenska*, ampak prvič tu pri nas na italijanski meji tudi hrvatska. Italijanskemu nasilju ne moremo bolj škodovati ko |pa s tem, da našim italijanskim sodeželanom dokažemo, da je tudi Slovencem lastna ona najvišja r/o-brazba, ki so jo videli Italijani doslej samo pri sebi. Ob enem si pa naj. bodo Italijani svesti, da. četudi smo Slovenci svoj kulturni tip hi politično ogroženi v svoji ekzistenci, vendar imamo nado, da bomo v bodočnosti tvorili z drugimi Jugoslovani nerazdružljivo jedinstvo.
Naše današnje stanje je pa ono malega naroda, ki more ohraniti se in zmagati edino le, ako se poslužuje orožja kulture in izdbrazbe. Nimamo gmotne sile, potrebujemo drugih' sredstev. Tako sredstvo je znanost, izohraizba, ki jo pa morajo podajati možje našega naroda.v ithi> roJncm jeziku.           ,   .
%                                           B. V.
,¦' rt i. e ti i m lo. »Sifcilmarka« s svojimi. podpo-; rami demofalizuije vso slovensko-nem- | ško mejo. Tu igrajo včasih vlogo male ( podpore: mesečne doklade po 10,20 kron, ,> ki društva .ne obremene preveč, a vpli-v^\^#o intemivno. Agitator podpiran z malim doneskom razprostre svoje delo po
..**.-vsej iG-kolici in vse ga ¦zavida.....
Goriški Slovenci nismo   separatisti,^ marveč radi bi zvesto stali v vseslovenskih obrambnih origanizacijalh.   V dobrih stikjih Širna z »Dražbo sv. C. M.« dn 30 radi podpiramo/"saj nam je-na važni <po-¦ zipivv Gorici   postavila  šob   ter se je J3  Jcrapko zastavila; v .vedjno varnejšem Kr-S  nlnu/Pormrožiti bo treba deloma »Dr-už-3  bo«, iz koje bi moralo glede <lrobne organi  nizacije podpiranja prihajati pač nekaj vf 3
dnicijative (koleki, računski listki itd.). «• . * Drugačna pa je stvar z »Brani-¦Jg borom«. Tu ne vidimo prav nič dela, S Prav nič iniciative. Nočemo i«n we priča-¦4 kujmo čudežev, vendar vsaj neka* bi se moralo delati. Stvar je vredna javnega pojasnila, saj         Moralna   odgovornost    predsed-
JJjLstva ic ali društvo deluje   ali   spi.
Goriški mestni svet.
Včeraj je bila seja goriškega mestnega sveta. Prisostvovalo je seji 19 svetovalcev. Vlado je zastopal nam. svetnik Rebek.
Župan Bombig je otvorvl sejo in se spominjal umrlih bivših mestnih svetovalcev Arturja Frantz-a in AKreda Boz-zini-ja.
Glavna točka je bila: f e k 1 a.m a o i-je glede na bližnje občinske volitve. Poročevalec je bil dr. Pinavčig. Povedal je, da je bilo podanih reklamacij 268; predlaga, da se sprejmeta dve: to je,«da se izbrišeta iz volilnega imenika umrli Bozizini in dr. Michelmi, ki se je preselil v Červinjan; vse~druge naj se zavrnejo; 56 je bilo reklamacij za osebe, ki so redno upisane.
Sprejme se soglasno predlog poročevalčev.
Nove volitve bodo: za tretji razred dne 30. septembra, za drugi razred dne 3. oktobra, za prvi razred dne* 5. oktobra 1' 1.
Prečitana so bila imena svetovalcev, katerim letos poteče doba; ti so: Fr. Mar-zini, dr. Pinavčig, R. Tedrez, A. Deperis, dr. Badcr, A. Pontoni, J. Mulič in pok. A. Franfe.
Sledila je tajna seja.
Politični pregled.
Avstro-Ogrska.
V Budimpešti. — 17. t. m. je bila 0-tvorjena cgrsko-nrvaška poslanska zbornica, in sicer s krfcvali. Opozicija ni pustila Tiszi do besede. Žvižgali so, tolkli, vpili, razbijali, kar se je dalo. Predsednik
Tisza je prekipeval sejo in se zopet prikazal, to je traijalb do 4. popoldne.'Takrat pa je prišla p o H c i i a v zbornico. Nadzornik Pavlik se $e tratit »regoi&riti od' predsednika izključene poslance, naj gredo ven, pa niso šli. Nastala je bila cela bitka med* redarji in poslanci, večina ni bila navzoča. Poslanca Jarmyja k neslo pet sstražnikov tz dvorane, končno, je šla policija* in za njo opozicija; zvečer je zboroval Tisza s svojimi. — Včeraj je 'bilo iz-kljtfčemili;'-od 30 sej 44 opoz. posllancev, trgovski minister iBeothy je v včerajšnjem že otoičaiimem hrupu skočiJ med opozicio-natee in nastal je pretep. Ob 4. pop. je bila zopet policija v zbornici. Opozicija je odšla. 'Ker so se zmerjali, je sledilo nekaj pozivov na dvoboj. — Na ulicah je prišlo do dijaški/h demonstracij. — tlzdane^so izcedne varnostne odredbe. Prišlo je ceilo do pouličnih bojev; razbite so svetilke, promet je ustavljen.
Novi člani gosposke zbornice. — V kratkem bo imenovanih 8 novih članov gosposke zbonniice, kolikor .mest je praznih ipo umrlih članih.
Občinske volitve v Gradcu. Izid občinskih volitev v IU. vdlMnem razredu je bil proglašen včeraj ob pol 3 zjutraj. So-cijalnodemokratska lista (16 mandatov) je bila izvoljena z 2656 do 2692 glasovi, konv promisnn lista nemšk:h napretinjakov in krščanskih socijalcev je ostala v manjšini z 2412 do 2490 glasovi. Socijalni demokrati so pridobili 6 mandatov, nemški na-prednjaki pa so jih izgubili 6.
Inozemstvo.
Na Balkanu. — Poročajo o novih bojih v Severni Albaniji .in sicer med Mali-sori in turškimi četami. Pri tem pa se dogaja, ker se vršijo ti boji ob črnogorski meji, da padajo kroglje Turkov na črnogorska tla. Albanci morda zavzamejo Skader. Poroča se, da so blizu mesta T.uzi Malisori napadli turške čete, ki so pa odbile napad. — Vojno razpoloženje po balkanskih državah narašča. — Malisori so zagrabili za orožje, ker vlada ni izpolnfila danih obljub.
VOJNA MED TURČIJO   IN   ITALIJO.
Turki in Arabci so naskočili nove italijanske pozicije pri iDerni, pa so bili od-bti po luudem boju. — Glede* pogajanj se ^e vedno ne ve nič pozitivnega. Vendar se glasovi z vseh strani strinjajo v tem, da pride najbrže v kratkem do sklepa miru.
Partija na Mila KM
(3792 m.) (Dalje.)
Tam smo se okrepčali s svežim mlekom in nekoliko prigrizkom. Zgovorna oskrbnica nam je hitela pripovedovati, kako in kaj planincev je 'bilo včeraj tu, da , hodi že čez 30 let oskrbovat dotično kočo, da je pri vsej svoji starosti še »punca« itd. Ko smo še pritisnili štampiljko na naše razglednice,; poslovi vsi se od prijazne starke, smo odrinili dalje med stenami Rothe in Lange Wand višje in višje. Do-spevši na snežišc,e, smo nataknili Črna očala, katera so nam izborno služila, ker solnčni žarki na snežmMi niso nič kaj prijetnega za oči/ Okrog 9. ure smo došli- na Wanitsch-Sclharte, kjer se oaihaja jako čedna in precej velika planinska koča StudlbUtte (2803 m). Mali odmor smo porabili za nekoliko okrepčiJa, ogledovanje slik po stenah v jedilnici in nekoliko vprašanj na ravno idošlc turiste od nasprotne strani. Kj> so nam nekateri bolj jtoorajžni povedali, <da se da priti tudi orez vodmika na Orlovo počivališče Atilersrulhe), kjer se nanaja ena najvišjih planinskih ko& v Avstrijskih Alpah, Erzjherzog Johann-Hntte, smo se mkratkoposlovili, zabeležili imena' v spominsko knjigo ter odiSli po
Domače vesti.
Vstopnice za predavanja »Narodne prosvete v Gorici« se dobivajo v pred-prodaji v trgovini A. Gabršček v »Trgovskem Domu«. Vabimo na predznambo k vsem predavanjem. Polnoštevilno udeležbe predavanja zaslužijo, narodni ponos goriškega Slovenstva pa to zahteva.
snegu dalje proti našemu cilju. Ker je bilo tisti dan izredno čisto vreme, smo podvizali, hote priti kar Jntro mogoče do E. J. ti, pustiti tam svoje nahrbtnike ter oditi takoj na vrti Vel. iKleka. Ta načrt se nam je pa temeljito izjalovil, zakaj, omenim po-neje. — Kmalu od Sitiidlhutte se odcepi ena pot po grebenih naravnost na vnh V. Kleka, ne -da se dotakne koče na Adlers-ruhe. Kakor koča, tako se tudi pot imenuje po mecenu Studi (Studlw!.eg) iii je napravljena za turiste še nekoliko boljše kvalitete kakor smo mi, zatorej smo se držali navadne poti, ker je bila že ta čisto zadostna zs. nas.
Čez (greben Scfoeeire se vije pot oziroma gaz tik pod stenami Mal. in Vel. Kleka med raznimi razpokami Kodnitz-skega ledenika na greben Btaukopfe in od tam po s kirni in žico zavarovani poti na Adlersruhe. Med potjo smo srečali več partij turistov, katere so imeli vodniki nevezane kakor medvede. Kadar smo srečali katere teh navezancev, smo se prav spoštljivo iposmehmiiM, s cepinom! na rami, (seveda samo tisti trenutek, ko so mimo šli.) Kočo smo zagledali šele, kadar smo bili tik nje, ne samo zaradi velikanske megle, katera 'je opoMine začela ma-domesfcovati solnce, ampak ker stoji tik za robom grebena. Megla, ki nam je prekrižala na« načrt, iti še tisti dan na vrh, je bila že tako preklemansko mrzla, da bi
Danes zvečer ob 8. uri »prt lelenu« zadnji sestanek za cvetlična dneva.
Vse rodoljube, ki so obljubili cvetli-ce, uljudno prosimo, da mam pošljejo iste gotovo za soboto zjutraj v hotel »Zlati jelen«, kjer bo v sobi poleg kegljišča zbirališče In zaloga cvetja. Vsaka sveža cvetka nam je dobro došla. Zlasti prosimo okoličane, da nam za soboto in nedeljo v prid cvetličnih dnevov žrtvujejo nekaj cvetlic iz svojih vrtov.
Pripravljalni odbor je sklenil, da se prodaja in nabira po stanovanjih pri vsaki stranki samo enkrat. Gospodje se torej brez skrbi lahko takoj prvi prodajalki odzovejo s primernim celim zneskom, ki so ga določili za blag namen cvetličnega dneva. Radodarnosif seveda — že ljubki zgovorni prodajalki na ljubo — ne stavimo nobene meje navzgor. Vsak dar se hvaležno sprejme v za to določen nabiralnik.
Vsakdo, ki pozna važnost narodne 0-bramfae, bode rad sledil geslu C. M. družbe: Mal položi dar, domu na altar!
Prirediteljem in prodajalkam pa kličemo: pogumno in veselo na delo! Uspeh ne izostane, kot ste nam iznova pokazali Vrtojba in Podgora!
Predavanje v Trgovskem Domu. — Opozarjamo na jutrišnje predavanje g. prof. dr. Mešiča o vprašanju malega naroda. — iPričetek ob 8. uri zvečer.
jutri bo predaval torej g. prof. dr. Ilešič. Znano ie njegovo ime. Dx. Hešič je predsednik Slov. Matice, te najstarejše sk-v. književne družbe, on je eden izmed najvstrajnejšiih in požrtvovalnih slovenskih kulturnih deilavcev, ki se pred vsem udejstvuje na' polju forvaško-slovenske vzajemnosti; dosegel je že lepe uspehe in je smatrati to njegovo delo za izredno koristno, koristi bomo mogli ceniti še-le v bodočnosti. Ilešič spada med tiste, ki so na Slovenskem za slovensko kulturo vstvarili res kaj trajnega in je občudovanja vredna njegova delavnost; redko je, da se med Slovenci kak mož z vsemi svojimi silami in"s tako gorečim čutstvom posveti svoji stvari kakor ;prof. dr. Ilešič. — Zato pa se nasdejamo, da njegovo ime privabi prav obilo občinstva v Trg. Dom! Smrtna kosa. — V iPevmi je umd v starosti 52 let znani trgovec s sadjem g. Anton iK o m j a n c. iPogreb bo jutri v petek ob 3. pop. Zajpušča vdovo in 3 sinove. Naj počiva v miru! Preostalim naše sožalje!
Umrl je v Gorici mestni uradnik Ivan Delmestri.
Zahvalo je izrekel srbski kraj po dunajskem poslanstvu našemu rojaku g. Janku L e b a n u za njemu posvečeno in poslano skladbo: »Gospoidine pomi-luj«, ki je naboižne vsebine. Gospod Leban jo je priredil za moški in za mešani zbor. »Goriška slovenska mladina«. — Vsled cvetličnih dnevov, ki se*bodo vršili prihodnjo soboto 21. in nedeljo 22. t. m. je sklenil odbor društva »O. S. M.« odlo-
žiti svoj V. redni občni zlbor za osem driij kasneje. Vršil se bode torej nepreklicno v soboto 28. septembra t. L po že objavljenem' dnevnem redar afo 8 in ool uri zve. čer v dvoraivi hotela »Zlati Jelen« v Gorici. Oib tej priliki poziviltiamo vse Člane društva, naj z vsemi močmi pripomorejo, da bodeta cvetlična 'dneva v Gorici sijajen dokaz redoljubja in požrtvovalnosti goriških Slovencev. Z narodnim pozdravom! Ojdlbor.
Razpis štipendija. — 'Razpisuje se deželni štipendij po 600 kron, ustanovljen od deželnega zbora s sklepom z dne 9, fe-•bruvarja 1910. v spomin 601ctrtega vladar-stva Nj. V. presv. Cesarja Franca Jožefa I. Deležlti se morejo te ustanove dijaki, sinovi očeta, rojenega, stanujočega in pristojnega v tej grofiji, slušatelji nat avstrijskem vseučilišču, na tehniki ali na višjem^ poljedelskem zavodu, skoz! vsa leta visokošolskih študij,'držeč se obstoječih postavnih predpisov. Prosilci naj podajo, svoje vloge podpisanemu deželnemu odboru do 31. oktobra 1912. in naj -jim pr?ložijo dokazila o rodUj pristojnosti,-o premoženjskih razmerah dotičriih družin, o tem da so vpisani-na kakem izmed navedenih uči'1'išč in dosedanjem ¦ napredovanji; — Deželni odbor.
»Kmetijsko izobraževalno društvo v Sovodnju« priredi dne 29. sept. t L javno veselico v gostilniških .prostoriih g. Valentina Freliih v SovodniU s sodelovanjem* telovadnih družtev '»Sokol« v Žireh in Cerknem. Spored sledeči: ,1. iPozidrav; • 2. Javna telovadba; 3. Srečolov; 4. Prosta zabava s plesom. Začetek točno ob 3. uri popoldne. iK ofbilni udeležbii vabi odbor.
Ustrelil je v sobi z revolverjem, ko se je .kregal s služkinjo šofer Matija Ska-lat, usiužben pri nekem zdravniku v Gorici ; za to so ibili Skalata aretirali.-
Z voza je padal neki Martin Heinri-cher s Kranjskega ter se močno poškodoval, da so ga morali pripeljati k usmiljenim bratom v Gorico. Vozil se je po Tolminskem.
Ciganka. — Aretirali so v Gorici 16 letno ciganko iMarijo Plak z Dunaja, ker je v Solkanu ukradla nekaj denarja.
Radi pretepa je M obsojen pred tukajšnjo Dadinijo delavce iz Podgorske tovarne Josip Gor.se, doma iz Dobr.unj pri Ljubljani, m sicer je dobil dva tedna 'zapora.
Nesreča pri delu/ — Ponesrečil je v tovarni v Podgori 19 letni Anton Venturini iz Gemone; padlo je nanj težko ždlezje ter ga močno poškodoval.   Nahaja se v . goriški bolnišnici.                             -
nas kmalu prisilila natakniti rokavice že pod kočo. V kočo Erz. Joh. .riiitte smo stopili ob V* čez poldne; rabili smo torej iz Kalsa 7 ur s počitki vred. Kaj naj rečem o koči? Kar je Trigl. Dom ma Kredarici za Triglav, to je E. J. H. na Adlersrube za V. iKlek. Seveda je nekoliko metrov razlike v višini. Stoji namreč že v vrtoglavi višini 3464 m nad morjem, VA ure pod vrhom V. K. Postavljena oziroma obešena je tik za robom grebena tako, da se gre na eni strani lahko naravnost na streho, na 'drugi ima pa dve gorski nadstropji ; je precej prostorna, da spravi flali-ko do 70 planincev v svoje zavetje. Seveda, ne smete misliti, da vdobi vsak svojo posebno sobo, ampak tako kakih 30 pa že vdabijo eno posebno sobo. Jedilnica ;je jako prostorna in precej razkošno opremljena. Podobna je kaki mali jedilni kabini na ladiji. Stene krasijo razne fotografije divjilh snežnikov in ledenikov. Letos je bilo v nji do takrat kljub slabemu vremenu čez 600 turistov, a ob ugodni sezoni jih pride tudi nad 2000.
Stopivši v kočo smo vdobili že večjo družbo planincev pri obedu, kar smo za-čli tudi mi prktno posnemati; zatem seveda je pričel razgovor, bo li mogoče še daines iti na vrh, tli potide meglica z jezera, pardorj s Kleka ali ttatn ostane izvesta najmanj 18 ur; ostala je zvesta. Večkrat smo .pokukali h koče, . pa smo se takoj
Domača politika.
Novo šolsko poslopje v ulici Leopardi, v GorJck:-- Deželni šolski svet je odobril hačrtt ži šoFškio poslopje v ulici Leopardi. Kakor čujemo, namerava magistrat hitro začeti z delom. Troškov za zgradbo
zopet nazaj potisnili, ker megla in pa tisti ledeni veter sta prav pošteno Opravljala vsak svoj posel, vrneš pa je prav pridno pršalo oziroma snežilo iz megle. Ni kazalo drugače, nego — iti popoldne spat in čakati boljših časov. 'No, počitka smo bili patudi pošteno potrebni in se nam je prav -dobro iprilegel. Zvečer je bilo vreme jednako popoldanskemu, po večerji' srno Še malo pokramlijali, prednosnio zopet odšli spat.v tisto posebno sobo. Moralm reči. da smo jako slabo spali, ker nas je skoraj celo družbo bolela glava; ugibali smo .na desno in levo, kaj bi bilo temu vzrok. a si nismo mogli raztolimačiti, dokler nalm ni neki izkušen turist povedal, da ic vzrek tanjši zrak, kateri se v višini črez 3000 m nahaja. To je tudi vzrok, da vdobi jo nekateri tako-imenovano gorsko bolezen, katera pa sama od sebe talkoj preneha, atoo se močno obolelega prenese v nižino. Mi, da se ne pravidamo, smo verjeli. Po noči so 'začeli posamezni solisti vleči dreto, da j« bilo veselje, ko so se p?, pomnožili v kvartet, je pa bila anuzSka za bogove; ta šramel-kvantet nas je zabaval ozir. jezil do jutra. Pri tem slabem spanju smo imeli čas za premišljevanje, bo li drugo jutro kaj razgleda ali rte.
(Pride še.)
je proračuinieniilh 211.500 K; v pokritje se najame amortizacijsko posojilo. — iProti tej nepotrebni šoli Je bil oddan lani od strani združenega odbora protest. Za Slovence, polovica prebivalstva nas je v Gorici, ni mestnih slov. ljudskih šol; po* trebne pa so slov. mestne ljudske šole, ona laška v ulici Leopardi Je nepotrebna. Kaj dda deželni ddibor?
Banda. —- Lepaki za na$a predavanja so že na .mnagiih-'"«^ah'^fga^;^!^;' delo laških smrkavcev, ki dajejo na ta način duška svojemu — narodnemu čnvstvu. Na] pazi na 'to prijatelj »Corriere«, kadar 'bo primerjal, slo vensko z laško kulturo. Mnogo je pa zakrivilo na tem tudltpljafcar, tersko podjetje, oziroma, — o*podjetju tega za^ danes n,e moremo trdi»bi z apodik-tično gotovostjo, :le sumLm^ — 'krivi so v prvi vtki" njegovi iklug^enci, ki lepijo naše lepake dosledno Tako nizko, da jih more doseči najmanjši laški smrkavec. Tudi niso naši ilepaki nikdar pravilno na-LipEeni,., vedno puščajo nenalepljene ogle in robove, ki potem kar sami vabijo laške narodne "'bojevnike, češ, utrgaj me, utrgaj me) Izkušnjava je potem še večja. 1N0, pa se že navadijo na naše lepake.
Sličica. — Elegantna slovenska dama, očividno Ljubljančanka, lepa odrasla njena hčerka in trije manjši otroci sede v eni -najlepših goriških kavarn. Vera, Mira itd. so nfihova imena. Razume se, da govore med -seboj slovensko, lepo in pravilno, četudi nekolika pritajeno. Slovenskemu -natakarju pa -naročajo — za tako elegantno kavarno menda samoposebi uritev^| no — v blaženi nemščini. Kadar slišim kaj takega, se mi vedno smili — kavarnar. Po kaj neki -naroča slovenske .liste, po kaj nastavlja tudi slovenske natakarje, saj ne rab: ne enega ne drugega. Naša inteligenca — ljubljanske narodne dame so že znane! — govori med seboj pritajeno slovenski, z drugimi pa nemško. Le tako naprej, nemški most do Jadrana si zgradimo sami iboij trdno, nego drugi.   —X.
. Vedno za »Lego«. — Lani res n -iMironno delajo za svojo »Lego nazionalc«. V bpčniku bo 29. t. m. zopet velika prireditev , v korist «Lege«. In vse take prireditve dnjejo dosti dobička. Denar za raznarodovanje Slovencev! — Slovenci, delaijmo za družbo sv. C. in M.!
Narodna obramba.
Cvetlični dan v Prvačfai. — Prvaški Sokoli-g driiigraii društvi v Prvačini se kaj pridno pripravlja za cvetlični dan dne 22. ¦t. m. Sestre sokolice nabirajo na levem in desnem' cvetlice. Sokolska godba se kaj marljivo pripravlja za plesine komade. Potrudite se torej 22. t. m. v našo napredno Prvačino, Domačini, izkažimo se, da znamo iceniti naše.pj&trebno obrambno in podporno delo! '' '"''*'
Cvetlični dan v Podgori je dal čistega dobička 250 iK. Vsa čast iPadgori!
Ciril-Metodova podružnica v Volčji-dragi je imela svoj občni zlbor dne 14. t. ni. pri (Kodermacu. Priznati moramo dosedanjemu podružničnemu vodstvu, da je bilo zelo agilno. Priredilo je s sodelovanjem okoliških bratskih društev javno tonvboloSz obširnejšo'veselico in si s tem pridobilo družbi kamen v obrambni sklad. Vložilo bi pa štiri kamne domu na altar, ako ni te prireditve kar dvakrat ustavilo neugodno deževno vreme. Občni zbor je. dal vodstvu zaupnico s tem, da mu je tudi za bodočnost poveril podružnične posle. Novi odbor,je: predsednik Josip Bajt, namestnica 'njegova Evgenija Vižintin; tajnik Alojzij Urbančič, namestnica Sofija Plesničar; blagajničarka Jadviga Strel, namestnik Julij Pahor; odborniki -in zaupniki pa so: Anda Kerda, Avgusta Scherzer, Katica Turel, Andrej Keber, Oregorič Franc in Gregorič Josip. Pre-Sledovalca računov sta Janko Vranjek in Ivan Černe. Zastopnikom na družbeni Klavni skupščini v Trstu je določen Alojzij • Urbančič. "
Občni zbor je .naložil odboru, da priredi v novembru cvetlični dan krisantem Po Volčjidragi, Vogrskern, Renčali in Bu-kovicij ako dobi zadostno množino krisantem in ljubkih prodajalk. Na delo za obmejno Šolstvo!
Vsak inteligentnejši posestnik iz Vol-čJedrage, Vogrskega, Renč in Bukovice bi moral biti -član te podružnice!
DOPISI.
Iz tolminskega okraja,
»Rokodelsko bralno društvo« v Tolminu vprizori dne 22. t. m. v proslavo 30. letnega (društvenega obstanka Finžgar-jevo narodno igro »iDivji dovec«. Kal je narodu ta igra, ni potreba povdarjati. Vsak otrok jo dandanes že pozna, saj se jo yfiS|^3apP?n^"€*^ei»ki.-. -'~mu^.
Zanimanje za to igro, za katero se je društvo ^odločilo na-ponovno'-željo občinstva, je,'v Tolminu' veliko. Ostala je igra vsem, ki'SO' jo pred 4 leti videli vprizor-jsno -V Tolminu, v neizbrisnem spominu in gvvtovo ga ne bo, -ki bi jo :ne želel zopet videti. Odsek je poskrbel, da se igra čim' popolnejše in najsijajnejše vprizori in zato je pričakovati, da bode občinstvo to uvaževalo in da skaže ,s svojim mnogo-brojnim posetom svoje priznanje in simpatije društvu, -ki je eno ..najagilnejšin v : Tolminu in ki vrh tega-slavi letes svoj Jubilej. .¦    .:<..'•¦'•¦--•¦¦
Iz goriške okolice
Občino Vogrsko loči s svojo strugo potok Vogršček, ki nima pa nikakesga mosta za prevoz. Poljske pridelke so vozili kar čez potokovo strugo z jedne strani na drugo. Ves vozni promet je bil vsled tega zelo otežkočen in vroča želja občinarjev je bila, da bi se zgradil most čez Vo-gršček za prevoz pod .Brjami na Dobravo. Stroški v ta namen so že proračunjeni na 6000 K, 2000 iK je zagotovilo c. k. minis-terstvo za javna dela, še toliko in morda več bo prispevala dežela, a primanjkljaj bi morala kriti -občina. Ker so pa občinske in cerkvene dofclade na Vogrskern zelo visoke, je pričakovati, da pomnoži svoj prispevek deželni zbor ter da da priskoči na pomoč tudi okrajni cestni odbor ikakor ¦tudi sosedna občina Prvačina, kateri bode U most v veliko korist.
Železniški most na Volčjidragi nima ob nočnem času nikake razsvetljave, dasi je po njem zdaten osebni promet radi postaje. Priporočamo torej županstvu v Vrtojbi, da oskrbi .na vsaki strani mostu po eno občinsko svetilko, katero izroči v oskrbo bližnjemu posestniku. To je nujno potrebno posebno sedaj v bližajočih se jesenskih in zimskih temnih nočeh.
Iz Solkana. — Slovenska Čitalnica v Solkanu priredi dne 21. t. m. (v soboto) ob 8. zvečer v dvorani g. Al Mozetiča v Solkanu nadaljevanje predavanja o mizarskem knjigovodstvu dunajskega mojstra. Vstopni na 10 v za knjižnico.
Za častnega občana v Št. Andrežu je
izvoljen pionirski stotnik Neth, in sicer radi zaslug da je dobila občina Št. An-drež dve piemirski vojašnici.
Iz ajdovskega okraja.
Iz Rihemberga. — Ko so bile občinske volitve v Grničali, je prav zavrela kri našemu kaplanu, da je letal okrog in se truufl z vsemi močni za klerikalno zmago. Preletel je Vrh in Preserje in je tudi v Brjah stikal od .hiše do hiše m gonil ljudi aa-volišče. Spremljal jih je celo do'.pol poti, da bi se pač kateri ne vrnil. Lepo to ni za mladega človeka, ki se še ogrel ni v občimi 'in 'ki razmer nič me pozna. Lepo pa tudi ni za tiste volike, ki se dajo splašiti cd prigamjačev in se dajo gnati kakor nerazumne ovce, ki ne vedo, da so volitve proste iin ne spadajo v versko vprašanje. /Čemu pa je pravzaprav kaplan v Rihem-bengu; ali je .njegova služba agitiranie in zdražbarstvo...!?
Iz Ajdovščine. — Strogo bi se moralo uveljaviti načelo, da spadajo v napredna društva samo in jedino napredni časopisi. Naši klerikalci se držijo načela, da spadajo 'le klerikalni listi v klerikalna društva, z vsemi starimi ter z vso vnemo podpirajo svoje časopisje.
V Ajdovščini se nahaja' v naprednem »pevskem in bralnem društvu«- dvoje listov, katerih stremljenja so v popolnem nasprotju z nazori vseh društvenikov. Po mizah v bralni sobi se valjata hujskaijoči »Domoljub«, njemu ob strani verna mu »Gorica«. V e n ž njima iz ajdovskega naprednega bralnega društva! Nadomestite ju z listi naše ibarve!
se zadnji »čas v Ajdovščini prav nevarno razširjevanje klerikalnega časopisja. »Novi Cas« in »Slovenec« se tu kar kupoma prodajata; zadnji list se ponuja po zelo znižani ceni. 'Kje so naši časopisi? Ali ni .nikjer v 'našem trgu enega, ki bi se lotil brez strahu razprodajami naše napredne liste, v prvi vrsti »Sočo«, ».Himoroa«, »Slovenski Narod«.
Širimo napredne Ms te, pripravljajmo jirn pet med ljudstvo, dajajmo-rtemu priliko, da jih čita in se s črtanjem -tudi -kaj nauči. Da ljudstvo v mašeni trgu rado čdta, dokazuje »iLavričeva javna knjižnica«. »Pevsko in 'bralno društvo« naj, odstopa prečitane liste svojim članom, ki po truda-polnetrn,- vsakdanjem delu ne morejo v bral no sobo. Na ta način bi dmele tudi družine . članov vpogled v -to in orno zadevo in oo> prle bi se oči temu in onemu! Dcfsedanjo prakso, da se namreč v bralni sobi preči-tane časopise skrbno zaklene v v>maro> je treba opustiti! Da, dan za dnevom se skrbno zaklepajo, kakor da bi se bali, da ž'njimi koga pridobimo! Torej druga pot: listi naj krožijo okoli in društvo hi na ta načiii pridobivalo naklonjenosti,' pridobivalo'bi novih članov, kar bi mu ibilo le v korist — na drugi strani Jbi rastla zavednost ljudstva, katere v teh časih tako krvavo potrebujemo.
Povedali smo eno dve — a ne še vsega— in upamo, da ne padejo naše želje na kamenita tla! Ajdovščina mora ostati, za kar še vedno velja: do zadnjega kotička proržeta napredne misli!
Iz Črnič. — »Novi Cas« je pisal, da so govorili pri občinskih volitvah v Crni-čah cerkev, kapital, duhovščina itd. Resnico je pisal to pot »Novi Čas«, pozabil je le navesti tudi častne občane, ki so bili nalašč izvoljeni za to, da bodo 'govorili tudi oii'i; saj so govorili tudi ti. Največjo besedo sta imela pri'Vseli treh razredih kapital In batujski g. župnik.
Sokolski vestnik.
Gospodarske vesti.
Društvo stavbenih podjetnikov v Gorici je v svoji zadnji seji izvolilo za predsednika Jak. Tromibetta in za podpredsed- ' nika Antona -Mauer.
Podaljšanje delavnega časa v 2 tovarnah. — Tekom drugega četrtletja 1912. je bilo dovoljeno podaljšanje 11 urnega delavnega časa v upravnemi okrožju tržaškega namestništva tovarnama: v Podgorski papirnici do največ 13 delavnili ur dnevno za dobo 2 tednov in sviloprej-nici v Zagraju do največ 12 delavnili m dnevno za dobo 6 tednov. Tako razglaša c.r. Mamestiiištvo' v uradnem listu.
Proti kazni za poštnino. — V letu. 1913 bo.zboroval v Madridu svetovni poštni kongres. Temu kongresu se predloži predlog trgovske .zbornice v Erfurtu, da se odpravi oziroma,' če se bo odpravi kongres upiral, vsaj zniža kazen za .pomanjkljivo .poštnino. Kazen za nefranikii-rana ali premalo .frankirana pisma je nepravičen davek, ki ga vedno iiiosi tisti, ki je pri tem nedolžen., Da bi bilo mogoče povzročitelja zadeti, se v praksi prav redkokedaj zgodi. Ako se pa upremo prejemu nezadostno 'frankiranili poštnih po-šiljatev, pridemo z dežja pod ikap. Vloga omenja nadalje, da bi znašala 'kazen, Če se je že ne more odpraviti, ne več kakor 5 ienigov v tuzemskem in največ 10 fe-nigov v inozemskem prometu. Manjkajočo poštnino kazensko podvojiti, ni pravzaprav nikakega pravega povoda. Brez dvoma zasluži pnizadevanje erfurtske trgovske zbornice velike podpore od vseh strani in upati je, da se bodo tudi druge trgovske korporacije temu postopanju pridružile. — S. T. V.
Razne vesli.
Strašen zločin v visoki amerlkanski druzbj. — V mestu Ainanilo v Texasu je uou oankir milijonar Ivan bal Sncad Ai-treua bojce, ki je bil pobegnit lani s Sncadovo ženo. Sncad je vedel za Iju-bavno razmerje.med svojo ženo in lioj^-cem, zato je ual svojo zono v sanatorij, odkoder pa jo je odpeljal liojce. iuead je srečal njegovega očeta in ker je sumil, da je ta pomagal sinu, ga je ubil. Kazprava proti Sneadu se je preložila in Snead je bil puščen na svobodo. Sedaj je ubil še sina bojcevega, ki mu je bil odpeljal ženo. Junaško delo dečka. Kakor p o ročaj a \z Pariza, se je te dni v Montmartin v ne*-ki menažeriji dogodil zelo pretresljiv prizor. Ko se je pri predstavi produciral 'zdTužen7z veliko ^judsTo I krotite1^ ^^kson z nekim pantrom, je zver nenadoma strašno zarjula,   skočila
Telovadno ..društvo Sokol v Gorici vabi č. gospe in gospodične k ženski telovadbi, ki se vrši v dveh oddelkih v torek in soboto od 7.-8. ozir. od 8.—9, zvečer pod vodstvom br. dr. Albina Kandare.
One cenjene dame, ki se žele odzvati temu vabilu, naj izvolijo priti v soboto dne 21. t. m. ob 7. ozir. 8. uri zvečer v telovadnico ulica Sv. Ivana št. 7. (čez dvorišče).
V nedeljo v Mavhinje na Krasu, kjer priredi tamkajšnji Sokol veliko telovadno slavnost,
veselico. — Domači telovadci nastopijo na drogu in bodo proizvajali tudi ljubljanske proste vaje 1913. Članice trž. Sokola na? stopijo z žuipnimi prostimi vajami. Koneč-no bpdemo videli tudi tržaško uzorno vrsto. Pc telovadbi ples. Poslovali bodo razni paviljoni, med drugimi cvetlični. O-tvori se tudi šaljivi muzej. Daljnja zanimiva točka bode srečolov in Šaljiva dražba. ;Naj nikdo ne zamudi te prilike! Na svidenje v :iiedcljo! Na zdar!
Dostavljamo, da priredi isti dan Tržaška Sok. Župa svoj pešizlet v Mavhinje.
Sokol v Gorici. — I. zabavni večer v letošnji zimski sezoni spojen z odhcd-nico vojakom-novincem tel. društva »So-•teoU v Gorici se bo vršil v soboto, dnč 5. ¦oktobra t. 1. pri »Jelenu«.
Seia veseličnega odseka Gor. »Sokola«, se vrši v petek ob 7. uri zv. v navadnih- prostorih. — Predsednik.
Kolesarska, zveza.
Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici naznanja, da je c. kr. okr. glavarstvo prepovedalo cestno dirko, ki bi se imela vi siti 22. t. m. Vršile pa se bodo vsejedno druge raznovrstne dirke in srečkanje za mnogo dobitkov.
krotiteiju na p»rsa, ga podrla na tla in mu zasadila svoje kremplje v rame. Mladi 16' letni Simon je takoj uvidel nevarnost, v kateri ses je .nahajal Džekson. Zgrabil je za železni drog in se z vso silo vrgel na pantra. 'Dečko je z neverjetno hrabrostjo udaril s tako silo po zverini, da je takoj spustila svojo žrtev in se umaknila.
Štirje amerikanski banditi so ustavili', brzovlak   Newjork-Memfis,   zvezali   so uradnike in odnesli denarja en'milijon in pol.
Za spomenik cesarice Elizabete v Trstu, ki bo stal v vrtu pred južnim kolodvorom, je bil včeraj pTedipoidne ob 11.30 položen temeljni kamen v navzočnosti na-i čelstva delavskega odbora. Delo je vodil kipar Anton Purič. Kamen so položili po kratkem nagovoru predsednika Scogori-cha. Slednjič je bilo malo pogoščenje. Spomenik bo postavljen po priliki v šestin dneh in se /bo odkritje vršilo na zelo slovesen način. Spomenik bo do^ okolo 7 metrov, širok 11 ni. 8. Podoba cesarice ¦bo iz brona, ob straneh z terUjevi v mramorju Jn bo visoka 2 m. 70. Ves drugi spomenik bo izdelan iz repentataskega kamena. Obseg vsega kamena 'bd- .znaša! 29 kubičnih metrov in bo tehtal okolo 950 kvintalov (9 tonelat in pol.) • ¦ -Dalie na 4. strani.
V nobeni Škodeliic;!
naj ne manjka
Franckovega kavlnega! pridatka;
on daje kavi. slast, moč in lepo barvo. it$'"   ' f&Cl\ Nioca kakovost vsebuje: izdatnost, slastnost in nfeko ceno* Tovarna v 2>agve1iii.
»Viribus unitis«. — Prvi avstrijski dreadnougfot »Viribus unitis« bo dne 26. t. m. uvrščen v vojno mornarico. Poveljstva-ladje prevzame Imifek-oladijski kapitan Anton Wi;ilenig.
V ruskih zaporih. — V kaznilnici v Kutomarku v Sibiriji1 je bil 'neki kaznenec strahovito mučen in pretepen. Drugi kaz-nenci v zrak protesta niso (hoteli več jesti. Trije so se usmrtili, 10 se jih je poskusilo usmrtiti .pa- so jfli rešili.
Železntearska stavka preti ma Španskem, ker so v Saragosi železničarske ¦dražbe odklonile zahteve železničarjev. Iz Barcelone ipa že naznanjajo, ida je . .stavka ofieiemo proglašena.
Radi liubice. — 32 letni Alojzij Hla-vlčka na Dunaju je šel s svojo ljubico ponoči domov. Srečal ga je neki 26 Jetni Al. Sadil, ki je začel dekle nadlegovati. Nastal .je .prepir, fanta sta se stepla in Hla-\ ička je zabodel Sadita nož v trebim. M^-i ilec je pa tudi nevarno ranjen.
Za kolero je zbolel v Carigrada neki vojak, ki je dospel tje iz Egipta na ruski ladji »Lazaret«.
Čudni klubi v Londonu. — Londonska *Revue« prinaša popis ekscentričnlh (klubov v angleški metropoli. — »Nobodv Club« ima člane, ki so tujci v Londonu, zbrani od vseh krajev sveta. Obstoji dalje »Klub 101«; nikdar jih ne sme biti več v društvu nego 101. Klub »Six odock« se shaja zvečer ob 6. uri' in razidejo se, ko bije 6 zjutraj. »Everlasting Club« je štel 100 članov; eden je moral biti vedno v klubu. V tem klubu se je v 50 letih popilo 477000 litrov oporta, 30.000 »ale«, 200 sodov žganja in 50 ton toba'ka se je po-" kadilo. — Obstajal je »Abduction Olub«, ki je na veliko kradel; nekaj članov je bilo obešenih. — Kissing Club« (klub poljubov) je prestal radi zlorabe, Katero je izzval. Klub samomorilcev še obstoji.
Kristan v Ameriki. — Znani socialni demokrat Etbin Kristan je šel v Ameriko predavat. Ko je s parnikom »Franc Jožef« dospel v new-yorško luko, ga je ustavila naselniška oblast in ga poslala na znani »otok solza« Ellis Island, od koder se je že marsikdo vrnil, ne da bi dosegel cilj svojega potovanja. iNa otokii je prenočil; naslednji dan ga je zaslišala naselil iška komisija. Izvedel je, da je na izsel-niško oblast fosila denunciacija, da je anarhist. (Po ^svobodomiselni« američan-ski priseljeniški postavi je dostop anarhistom zabrahjen.) Ko je pojasnil, da je marksist, pristaš socialne demokracije, so ga izpustili na prosto in se je izkrcal. No-vojorški socialisti so se že pripravljali, da . nastopijo najodločneje pri \vashingtonski vladi zoper to šikaniranje a njih intervencija .ni bila potrebna, 'ker je bil Kristan med tem že izpuščen z »otoka solza<v 19.000 šolskih otrok manj v Budimpešti. — Zgodilo se je nekaj nenavadnega pa jako značilnega. V ljudske šole se je vpisalo (letos skoro 10.000 otrok manj nego lani. Lani se jih je upisailo 64.941, letos samo 55.499. Listi pravijo, da je to nazadovanje pripisati silni draginji in ubogi ljudje pošiljajo svoje otroke.rajši !kam na delo nego v šolo.
Nogi, slavni^japonski jimatc, se je usmrtil s vojo soprogo vred ob mikado-vem pogrebu, kakor je našim čitateljehi že znano. Svoje.-truplo je zapustil zdravniški šoli v Tokiu, njegove lase, nohte in zobe pa morajo pokopati.
Velikanska železniška nesreča se je pripetila na Angleškem. Eksprcsni vlak Liverpool-Ohester je skočil iz tira in se zaletel v neki most. /Pet vozov se je preobrnilo in užgalo. Strojevodja ubit, kurilec ranjen. Potovalci v ponesrečenih vozovih so mrtvi ali težko ranjeni. Ranjenih . je okoli 50, mrtvih so potegnili takoj 14 iz ruševin.
Proces Boni
Bred porotno sodnijo v Rovinju se je vršil proces proti bivšemu ravnatelju mestnega stavbenega urada v Pulju, inženirju, B o r r i -ju in proti S i i 1 i g o j u, ki je bH nastavljen v tem uradu.
Borri je užival vsled svojega socialnega stališča v Pulju velik ugled. Izvršil je tudi razne stavbe, med termi lieej. Ob času občinske ksfee pa je padel nanj sum,
'da je poraibMal gradbeni materija! hi delavske moči v svoje privatne svnhe, namesto za dbčino. SMigoj je bil pni tem udeležen.
Inženir ©orri je prišel!   v  Pulj   brez
premoženja, brez posestva!. iSedaJ pa ima •lepo privatno premoženje.            "   •
Razprava proti njemu se je vršila torej radi .¦goljufivih manipulacij v občinski službi.
Oba obtoženca sta izjavljala, da sta. nedolžna.
Bivši župan puljski dr. Stanicn je kot priča izpovedal, da je. veljal Borri za do-, brega uradnika, kateremu je vse zaupal. Priča Priviteggi pravi, da ne ve nič o sleparskih Borrijevih manipulacijah.
Priče I vara Cilni udi na, voznik, je izpovedal pred sodnijo, da je Bbrri.po-. rabljal^delavce, ki sonslužbeni pri JPtiljski občini in jih ta'seveda tudi plačuje, zase. Dal je celo materija! s kolodvora V* času dela odpeljati pod nadzorstvom svojih delavskih vodji. Pri tem je porabljal tudi vozove in konje, M so last občine.    ¦
Priča (Kocijančič izpove, da je bilo nekega dnč odpeljanifo okoli 15 hlodov h gradnji'hiše inženirja BorrHa; nekaj'lega materijala se je porabilo za neko kuninjo.
Tudi nekatere druge priče so trdile, da je Borri porabljal- zase otočinske delavce, tudi »takoizvane« Bošnjake.
Razprava je končala včeraj.
Obsojena sta radi goljufije, ker so se z denarjem občine plačevali tudi oni 'delavci, ki so delali za Borrija. Drugih ob-tožeb sta bila oproščena.
Borri in Sfitigoj sta obsojena vsak na mesec dni strogega zapora. Ker sta pa že presedela v preiskovalnem zaporu več nego mesec dni, sta že prestala kazen.
Državni pravdnik je naznanil, da vloži pritožbo ničnosti.
Oba obtoženca sta puščena na .svobodo.
Vsakovrstni sodi
škafi za pranje, navadni Škafi, brente za vino. leseni čepi in navadni zamašili, asbestorl žvepleni kosi, lesene pipe, filtri, asbest, masa za filtriranje i. t. d.
kakor vsakovrstnih novih in rabljenih kletnih predmetov se dobi v zalogi
E. BREGANT
GORICA
ulica MorelU štev. 12.
Sprejemajo se tudi naročila za gumijske cevi. — Vsakovrstne pop ave se izvršujejo z največjo dovršenostjo.
Anton Potatzky v Gorici
naslednik Jos. Terpln.
M* »redi Bafttelju «.
TH80V1NA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kapivaliie ilrabarikega li drabaega klaia ter tkaali, preje la i|t:|.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce ii popotnik
NsjboljSe givanke za šivalne strofp. POTREBŠČINE
za krajah in ševljatis.
gtetlnjice. — Bolni venci. — *»šne knjit^e.
fišna obuvala ga?se letno časa.
Posebnost:
hmm za zelenjava, trave in defelie.
Najbolje    oFPrMjfra zaloga za kramarje, fero&njarje,  prodajalce po sej min in trgih ter na deželi     *    as -s
Kdor hoče imeti, pristno angleško blago za obleke, naj - se obrne na krojaškega mojstra
Antona Krušič
Gorica
Corso Franc Josip k 39
ali pa na Tržaški ulici
St. 16.
Izdeluje se vsakovrstne obleke od najfinejše vrste do navadne, za vsaki stan jrfza vsak letni čas.
1'zurci na razpoli
Specialist za izdelovanje oblek za enoletne prostovoljce.
Tajnost
Q         G
PALMA
G)    i   e
lahke, elastične hoje. Nič več utrujenosti. Trpežnejše kakor usnje. Pristni
P Al M A   kaUtukave rnLIVIn  podpetnike.
Dobi se d osem o to stroko spadaloElb trgovinah.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivnn KnvčiC v Gorici.
Tiska:  •OoriSk.i Tiskarna« A. O.ibršček (odgov   J   F.ihčift.
Zalaga: Družba za izdajanje listov »Soča« in   Primorce*.
— se išče m — premogouni rudnik „Hdrla" u Britofu pri Divači.
Rudarje
Proda se garnitura ^SV/t^
foteljev  — jako lepa in snažna. — Naslov pove upravništvo.
Poslano*)
Podpisani opozarja svoje cenj. odjemalce na dejstvo, da neka tukajšnja tvrdka in sicer Marija Gaier, soproga Davida, ki ima svojo pekarno v Rabatišču, zlorablja isti priimek pri prodaji kruha in drugega peciva mojim klijen-tom, kater! morda mislijo, da kupujejo pri meni.
Prosim svoje cenj. odjemalce, da se dobro informirajo s provenienci izdelkov predno jih. kupijo, da mi ne bo potreba odgovarjati na morebitne pritožbe.
GOBICA, 18. sept. 1912.
Leone Gaier,'    !
pekarna in sladčiCarna na Coirsu Fr. Josipa 26, podružnici:  na Corsa Jos.
Verdi in na Stolnem trga. ----------Telefon Štev. 143.----------
•) Za vsebino pod tem naslovom je od- ? govorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva \ tiskovni zakon.                                                   j
naročajte „Sdčd" in „Piiinorca".
Inserirajte u Soči in »Primorcu".
Odlikovana pekarija in tladfiiCarna
Karol Draščik
vCoriciRaKoriiav(lattnihUi)
zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odjiikovane velikonočne plnce itd. Prodaja različna fin« vin« |n llk«r|« na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo* brojna &?# čila ter obljublja solidno postrežbo
*¦**• po Jako zmernih cenah. •"*•
Kupiyte samo  dvokolesa „H!fLliau» ki so najboljši francoski sistem in najtrpežneiše vrste bd-
disi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original UlCforia   so  najprak-tičnejši za  vsako   hišo.   Isti   služijo   za   vsakovrstno šivanje in slikanje  (vezenje).  Stroj
teče brezšumno in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče" predmete se dobi   po tovarniški ceni pri tvrdki
Kerševani & Čuk
\ n Slika trga.U. L CM*.