SVETOGORSKA 1«Q KR^L J ICA I MESEiNIK SVETCGORSKEGA SVETIŠČA I3W3F govore za vse stanove ob nabito polni cerkvi. Procesijo-skozi mesto je nekoliko pokvaril dež, ki pa je pokazal, da ljubezni do Marije v pravih vernikih ne pogasi nobena ploha preizkušenj. Procesija, v kateri so se odlikovale razne simbolične skupine samostanov in verskih družb, je prišla skozi špalir neštevilne množice gledalcev srečno v stolnico, kjer so vzeli milostno podobo z okrašene nosilnice in jo postavil nad glavni oltar. Verniki se kar niso mogli ločiti od Marije in dan na dan je rastlo število pobožnih častivcev iz mesta in dežele. V jutranjih urah so bile pridige po zadnjič objavljenem redu. Vse govornike so verniki z izrednim zanimanjem poslušali in število pobožnih poslušavcev je bilo zadnji dan tako ogromno, da se je prevzv. nadškof s spremstvom komaj preril do oltarja. Tudi obhajil ni bilo ne konca ne kraja. Jutranjo pobožnost je poveličevalo zares lepo petje pod vodstvom g. prof. Komela. Njega in vrle pevce in pevke, ki so st pač iz same ljubezni do Marije tako žrtvovali, naj Marija blagoslavlja zdaj in v zadnji uri, ko bodo delali izpit za sprejem v pevski zbor nebeških angelov in svetnikov. To. bo predvsem izpit iz ljubezni, ki jo sveta pesem tako silno užiga. O pobožnosti v goriški stolnici moramo reči eno. Obisk je bil za naše mesto tako velik in povsem neobičajen ob vseh urah dneva, da te reči ne moremo in ne smemo pripisovati nobenemu izrednemu govorniku, niti drugim, ki so se trudili za te izredne slovesnosti, ampak to je bilo delo Boga samega, ki je hotel poveličati svojo Mater med nami, in delo Marijino, ki je hotela, da mi vsi vendar enkrat prav živo občutimo, kako dobro in prijetno je pri njej. Marsikoga so te slovesnosti tako ganile, da je po mnogih letih našel pot nazaj k Bogu. Marsikdo je bil sicer pretresen, a zadnjega koraka še ni storil. Naj ne zavrže milosti... odzove naj se Materinemu klicu takoj; še je čas, dokler deluje v njem milost. V soboto popoldne se je Marija vrnila na Sveto goro. Procesijo je vodil Em. g. beneški patriarh kardinal Piazza, ki je na Trgu zmage imel velik govor. Spremljalo ga je 7 škofov ter nadškofov. Saj ni treba, da ponovimo, kar smo že gori povedali in tudi ni treba, da bi hvalili tega in onega, te in tiste, saj bi se to upiralo njihovi skromnosti, ko so hoteli vendar Marijo počastiti in ne sebe poviševati. pa tudi vedo, da za Marijo je vsaka še tako imenitna proslava le majhna stvar, kajti vajena je že veliko večjih proslav po vsem svetu in je potopljena v neizmerno slavo v nebesih. Kar mi ubogi zemljani storimo za Boga in Marijo, je samo na sebi le neznatno in postane v božjih očeh le tedaj veliko, ako izhaja iz ponižnega in ljubečega srca. Na to bi morali vedno mi- sliti vsi, ki radi vpletajo v božje reči stvari, ki božjo in Marijino slavo v srcih bolj ovirajo kakor pa pospešujejo in s tem izgubljajo vso vrednost. Udeležencem procesije ni šlo popolnoma v glavo, da ob taki Marijini proslavi ni sijalo skoz in skoz samo lepo sonce. Ta dež je bil morda poseben Marijin blagoslov, saj je bila zemlja dežja že potrebna, pa tudi obisk na- mogli notri in zopet drugim ni bilo mogoče iti ven... ali vse to so naši romarji radi pretrpeli iz ljubezni do Marije, ker so hoteli na glas povedati Mariji in vsej deželi: »Še gori ljubezen, blažena Gospa, še si ti Kraljica našega srca«. Med sveto mašo je prevzviše-ni gospod škof govoril o tem, kako velik dar božji je za nas Mati božja sploh in svetogorska Včasih se zdi, da je vera v mnogih že popolnoma ugasnila ir. da nimajo nobenega verskega čuta več. Pa ni tako. Duša vsakega človeka ima v sebi neko težnjo k Bogu in je po naravi krščanska. In verski čut, ki ga svet in tudi osebna krivda tolikokrat nasilno tlačita, pride tudi pri sicer versko otopelih ljudeh ob posebnih prilikah do nepričakovano silnega izraza. Ta- cesije v imenu domačega g. nad-župnika Kjačiča in stolnega ka-pitlja goriškega msgr. dr. M. Brumat. Solkan je bil prepoln domačih in tujih vernikov, ki so nestrpno pričakovali na prihod milostne podobe in svojemu stalno naraščajočemu navdušenju dajali duška z neprestanim petjem. Solkanci so se zares postavili kakor kaka najbolj verna vas v kakem svetem gorskem Pogled na procesijo bito polne cerkve je bil spričo ohlajenega ozračja prijetnejši. Sicer pa: ali nam same rožice cveto? Ali se ti ni vsiljevala misel: Ko otrok trpi, se mati solzi?... Procesija, ki se je je udeležilo več tisoč najzvestejših in najpo-žrtvovalnejših častivcev, je prišla na Sveto goro šele ob poldrugi uri popolnoči. Tam jo je čakala že velika množica ljudi, ki so bili prišli na goro že v popoldanskih urah in so opravili že mnogi tudi sv. spoved pri duhovnikih, ki so v ta namen prišli prej na Sveto goro v vozilih in so potem sedeli v spovednici vso božjo noč. Pri pontifikalni sveti maši, ki jo je daroval solkanski rojak škof Srebrnič z otoka Krka, je bila cerkev nabito polna-prepol-na; nekateri so v množici zgubili čevlje, drugi ročne torbice in klobuke, komu so vpila kurja očesa, katerega so sunili z dežnikom ali božjimi darovi v nahrbtnikih, katerega je prejela vsled vročine slabost... in mnogi niso Skupina družbenic božja pot še posebej — in kako moramo kazati za ta dar svojo hvaležnost. Za Marijo moramo kar goreti, ker tako se bomo naj-laglje zveličali. Po pontifikalu so mnogi verniki odšli, ali ob 6. uri zjutraj je bila cerkev spet nabito polna. Govoril je msgr. dr. M. Brumat o čednostih grgarske pastirice Uršike, ki so jo pred 400 leti tako om'ilile Mariji, in so tudi nam potrebne, ako hočemo biti Mariji ljubi: ponižna ljubezen do svojega stanu in posvečeva-nje svojih stanovskih dolžnosti z molitvijo. Kako velik je človek z Bogom, kak revež brez Njega! Ob 10. uri je daroval beneški gospod kardinal pontifikalno sveto mašo v navzočnosti vseh prevzvišenih škofov in nadškofov, ekscelence goriškega g. prefekta in zastopnikov vseh drugih civilnih ter vojaških oblastev ter velikega števila duhovnikov. Pri pontifikalu so stregli g. kardinalu goriški stolni kanoniki. Po sveti maši je imel najprej gospod kardinal zelo lep govor Solkanski fantje nesejo milostno podobo zatišju, kjer biva narod poštenjak, ki ga svet še ni okužil, ne podivjal in ne omehkužil. Mlaji skozi ves dolgi Solkan na obeh straneh, pet slavolokov (tudi Gr-garci so postavili enega na Prevalu), vsa cesta postlana z o-žebcem in vsakovrstnim cvetjem, hiše nedopovedljivo skrbno okrašene, povsod prazniška snaga in red. Čast jim! Srce je dobro! V Solkanu so se uvrstili tisoči pobožnih vernikov od daleč in blizu v procesijo. Prav posebno lepa in velika je bila skupina Marijinih družbenic iz mesta in okolice, ki so jih spremljale male deklice s koški cvetja, ki so ga trosile pred Marijo. Solkanska dekleta so hotele počastiti Marijo v tistih oblekah, v katerih so njihove mamice hodile v cerkev z molkom in molitvenikom. v roki. — Tudi Čepo-vanke so bile v lepih ljudskih nošah z avbami. Te obleke lepo izražajo čednosti, ki naj krasijo dekliško srce, da bo Mariji do-padlo. — Pa tudi fantje so z veselim ponosom nosili Marijino podobo ... in so gotovo sklenili, da bodo vedno spoštovali Marijino podobo v naših dekletih. Vrla dekleta, pošteni fantje — kaka dika za vsako vas in vsako ljudstvo! Velikanskim množicam, ki so se spotoma uvrščevale v nepričakovano velikem številu v procesijo, in navdušenju pobožnih romarjev, ki so hoteli čim bolj podaljšati blaženo bivanje na Marijini poti, moramo pripisati, da je prišla procesija z zamudo skoro dveh ur v Gorico, kjer je sprejel vodstvo procesije prevz-višeni gospod nadškof msgr. dr. KaroL Margotti. Spremljala sta ga nadškofa Fogar in frančiškanski nadškof Russo, ki sta imela ves naslednji teden v stolnici. pri solkanskem mostu ka prilika so bile svetogorske slovesnosti, ki so se razvile v goriški stolnici in na Sveti gori od 11. do 18. junija t. 1. V nedeljo 11. junija ob so svetogorski patri dvignili na lepo okrašeni nosilnici milostno podobo svetogorske Marije in jo nesli proti Gorici ob spremstvu belo oblečenih deklet K. A. in drugih pobožnih vernikov. Na Prevalu je čakal milostno podobo g. grgarski dekan msgr. Fi-lipič s svojimi sobrati in tisočgla-vo množico iz raznih duhovnij. V grgarski procesiji so se odlikovale deklice, ki so bile oblečene kakor vidimo na slikah Urško. Že tu se je videlo, da bo procesija nepričakovano velika. Ob navdušenem petju lepih svetogorskih in drugih Marijinih pesmi ter goreči molitvi, se je procesija počasi pomikala proti Solkanu, kjer je pri prvem slavoloku pri »koloncah« sprejel vodstvo pro- Milostna podoba na okrašeni nosilnici o Marijini ljubezni do gor, ki so podo"ba vzvišenega, svetega, brezgrešnega življenja, za katerim mora vsak kristjan stremeti. Po govoru je pa prevzvišeni goriški nadškof v slovenščini naznanil vernikom papežev blagoslov s popolnim odpustkom in priporočil molitev po namenu svetega očeta Pija XII., ki je poslal po svojem državnem tajniku za naše slovesnosti posebno pismo, v katerem nas spodbuja k molitvi za svetovni mir in izraža željo, da bi te slovesnosti poživile vero v tistih, ki so jo izgubili. Popoldne ob treh so se slovesnosti končale z blagoslovom. V goriškem mestu in na Sveti gori so dosegle svetogorske slovesnosti svoj višek in težko, da bomo še kdaj dočakali kako tako sijajno svečanost — zlasti v mestu samem. Ali je tudi v tvojem srcu dosegla svetogorska 400 letnica svoj višek? Je, ako si se spravil z Bogom in Marijo in si obenem tudi sklenil, da hočeš biti Boga in Marije vreden ne le ob posebnih slovesnostih, ampak vse življenje: v veselih in žalostnih u-rah, v težavah in skušnjavah, v mladosti in starosti — do zad- • njega utripljaja za božjo in Ma- < rijino čast gorečega srca. Dr. A. K. Stoletja tekó... Pomaknimo se v tem naglem pregledu dogodkov v 18. stoletje, ki je podobno kupu pepela, pod katerim tli mnogo žerjavice. Prvi močnejši veter pepel razpiha, iz žerjavice švigne plamen, ki požge mnogo starega. Na pogorišču francoske revolucije pa zraste novo življenje. Takšna je pač usoda človeštva. Vedno valovanje. Človek išče kaj novega, zmeraj trdi, da išče resnico, in vendar: kakšne zablode so včasih sad tega iskanja. Prostozidarji Koj v začetku stoletja se je pokazala nova sila: prostozidar-stvo. Prve prostozidarske družbe (imenujejo se lože) so ustanovili 1. 1717. na Angleškem. Kmalu se je ta bolezen razširila po vsej Evropi in Ameriki. Namen teh skrivnih družb je bil na videz vse hvale vreden. Pravila so ukazovala ljubezen do bližnjega, človekoljubna dela, izpopolnjevanje človeške družbe, skrb za napredek znanosti in umetnosti. Lepi cilji so premotili marsikaterega poštenjaka, da se je priključil tej mednarodni organizaciji. Tudi o oerkvenih dostojanstvenikih se bere v zgodovinskih knjigah, da so bili v teh letih člani te ali one lože. Za lepimi besedami pa se je skrivala skrajna sebičnost voditeljev, ki so z vsemi sredstvi skušali pridobiti o-blast v državi, ter najhujše sovraštvo do katoliške Cerkve. Nekatere države so prostozidar-stvo zatirale in Cerkev ga je kmalu prepovedala. Vendar ga ni bilo mogoče iztrebiti in še danes v marsikateri državi zastruplja javno življenje. Racionalizem Druga rana tistega časa je bilo pretirano češčenje človeškega razuma, katerega so proglasili za nekaj neomejenega, nedosežne-ga. Z razumom da človek lahko napravi vse. Zato je pa tudi veljavno samo to, kar se spozna z razumom. Tak nauk se po latinski besedi imenuje racionalizem. Očitno je, da je zelo nevaren. Saj že nekaterih verskih resnic ne moremo zajeti z razumom. Zato naj bi n. pr. nauk o Sv. Trojici ne bil resničen. Tudi racionalizem se je spočel v Angliji, odkoder je prišel na Francosko ter se potem kot počasen strup širil po vsem svetu. Racionalisti so bili nasprotniki katoliške vere, nekateri so jo celo zagrizeno Sovražili, kot francoski brezbožni pisatelj Voltaire (Volter), ki je zapisal besede: »Uničite ne-sramnico!« Mislil je katoliško Cerkev. Jožefinizem Pod vplivom racionalizma so nekateri vladarji jeli kovati Cerkev v verigi državne sužnosti. Zlasti se je to godilo pod cesarjem Jožefom II. Po njem je ta pojav dobil tudi ime: jožefini-zem. Jožef II. je zahteval: Cerkev bodi pod državo; škofje naj bodo odvisni od države ter lahko pišejo papežu le, če država dovoli; vzgoja duhovnikov naj se vrši pod državnim nadzorstvom; nepotrebni (!) samostani naj se odpravijo; prepovedo naj se bratovščine in božje poti. Jožef II. je segal tudi v cerkve same. Določal je čas in način službe božje. Ukazal je, naj se v župnih cerkvah ob nedeljah in praznikih bere samo ena maša, popoldanski rožni venec oziroma litanije naj se pa odpravijo. Sv. Rešnje Telo se sme izpostavljati samo v ciboriju, ne več v monštranci. Na oltarju sme goreti samo šest sveč, če ni izpostavljeno Najsvetejše. Mrliči se ne smejo pokopavati v lesenih krstah, temveč v platnenih vrečah. Jožefovo samovoljno ravnanje je prizadelo mnogo skrbi takratnemu papežu Piju VI., ki je šel osebno na Dunaj, da bi cesarja pregovoril, naj odneha od svojih novotarij. Sv. oče je potoval SKozi Gorico. V Gorici je prenočil v Lanthierijevi palači (14. marca 1782.). Naslednji dan se je odpravil dalje. Ustavil se je tudi v Vipavi. Na Dunaj je prišel 22. marca. Ostal je mesec dni, opravil pa ni nič. Cesar je bil neomajen ter ni ničesar popravil. Značilna poteza 18. stoletja je spočetka podtalen, pozneje pa vedno bolj odkrit boj med resnico in zmoto, med vero in nevero. Jasno je, da je končno morala zmagati resnica in vera. Na naših tleh se je v tistih letih zgodilo marsikaj spomina vrednega. V začetku stoletja se je vršil veliki tolminski punt, ki sta ga kaj lepo popisala naša pisatelja Lojze Remec in Ivan Pregelj. Na Tolminskem je bilo središče vseh goriških kmečkih uporov. Tolminci so bili že tedaj na glasu, da se trdno držijo starih navad in pravic. Ko je vlada naložila nove davke na meso in vino, jih Tolminci niso hoteli plačevati. Zato je bila vedna vojska med njimi in davkarjem Bandljem, ki več let od njih ni dobil niti beliča. Končno si je davkar Bandelj pomagal s silo. V marcu 1713. je prišlo precej Tolmincev nakupovat v Gorico. Ko so naložili blago na vozove, jih je dal davkar prijeti in zapreti na goriški grad. Glas o tem je šel po deželi kot blisk. Zbralo se je več tisoč kmetov, ki so pri-drli v Gorico ter zahtevali od glavarja grofa Strassoldo, naj zaprte Tolmince izpusti. Glavar se jih je ustrašil ter jim je ustregel. Upor se je razširil tudi po Ri-hembergu in Devinu. Deželni glavar je prosil dunajsko vlado vojaške pomoči. Prišlo je nekaj sto vojakov, katerim se s kosami oboroženi kmetje niso mogli upirati. Voditelje upornikov so polovili in štiri (Gradnika, Ko-bala, Kragulja in Muniha) so na goriškem trgu 20. aprila 1714 ob-glavili tam, kjer je še pred kratkim stal steber sv. Ignacija. Oktobra istega leta je v Gorici umrl znamenit pridigar in pisatelj Janez Svetokriški. Bil je duhovnik kapucinskega reda, znan po svojem delu daleč naokoli. Spisal in natisniti je dal pet debelih zvezkov slovenskih pridig. — Nekaj let pozneje (1726) se je pri Sv. Luciji rodil Anton Muznik, ki je bil preprostega rodu, a se je povzpel do prvega zdravnika (protomedika) goriš- ke dežele. Napisal je v latinščini knjigo o goriškem podnebju (Clima goritiense, 1781), v kateri pa je poročal tudi o prebivalcih in njihovem načinu življenja. Na Goriškem je vpeljal cepljenje proti kozam. Ustanovitev goriške škofije L. 1751. je papež Benedikt XIV. odpravil oglejski patriar-hat ter ustanovil novi nadškofiji v Gorici in Vidmu. iJrvi nadškof je bil grof M. Attems, ki je med drugim ustanovil novo semenišče (1757J in zastavljalnico (mont, 1753). Življenje je v Gorici postalo živahnejše in tudi verska zavest se je močno dvignila. Čudna cerkvena politika Jožefa II. je občutno zadela tudi goriško nadškofijo, katero je za Attemsom vodil grof Edling (1774—84), ki je bil eden redkih avstrijskih škofov, ki niso hoteli izpolnjevati proticerkvenih odredb cesarjevih. Zato je bil s cesarjem v stalnem sporu. Ko je papež Pij VI. potoval skozi Gorico, je cesarjev poslanec preprečil, da bi nadškof Edling prišel do papeža. Končno je nadškof moral odstopiti. Cesar je goriško nadškofijo odpravil (1788), novo škofijo pa je ustanovil v Gradiški. Razpustil je tudi goriško semenišče, ki se je obnovilo šele kakih 30 let pozneje. Ne samo nadškof, tudi drugi so trpeli pod ježefinizmom. Izginilo je precej samostanov, med njimi frančiškanski samostan na Sveti gori in v Solkanu, kapucinski v Trstu in Krminu. Istočasno so razpustili številne bratovščine ter njihovo premoženje zaplenili v korist dobrodelnosti. Cesar je prepovedal božja pota. Sliko Matere božje na Sveti gori so morali prenesti v Solkan, z Višarij pa so jo poslali v Žabnice. Po smrti Jožefa II. so bile Višarje sploh zaprte. Šele njegov naslednik je dovolil, da se je staroslavna božja pot obnovila. Eno pa je Jožef II. napravil dobro. Ustanovil je mnogo novih duhovnij, ki so pozneje storile mnogo dobrega. V Gorici je bila dotedaj samo stolna župnija. Utemeljili so takrat župnijo pri sv. Ignaciju. Na deželi pa so nastale duhovnije Kojsko, Kožbana, Lom, Slap, Roče, Ja-gršče, Sedlo, Borjana, Soča, Ba-tuje, Avber itd. Tudi za gmotni položaj duhovnikov je bilo sedaj bolje poskrbljeno. Tudi za ljudske in druge šole se je mnogo napravilo. V naših krajih so bile šole v Idriji in Postojni. V Gorici in Trstu so zau-kazali ustanovitev normalk. Nor-malke so bile boljše ljudske šole Tudi v Devinu, v Rihember-ku, na Razdrtem se je začel ljud-skošolski pouk. Tako se je dobro prepletalo s slabim. Zlo se je končno moralo umakniti, kajti trajno je samo to, kar je dobrega in resničnega. Dr. I. Tul: Stiristoletnica prikazanja Matere božje rta 1539 - 1939 . gori Minulo let je štiri sto, odkar Ti množice po jo: »Pozdravljena, Marija Ti, na naši gori milosti«. Viharji so besneli tod; pripuščal jih je bil Gospod. K pokori klical je ljudi, na pot do srečne večnosti! Zatò na naše gore tla stopila si, Brezmadežna, po hčerki našega rodu nas milo vabila k Bogu. Svetišča zaželela si, da kraj postane milosti, ki tukaj jih deliš ljudem z veseljem - brez razlike - vsem. O Mati naša milostna, trpini raznega gorja — bogatih hiš in revnih koč — pri Tebi iščejo pomoč. Brez Tebe nam pomoči ni, zatò do Tebe vse hiti. O Zvezda svetla naših nad, odpri nam milosti zaklad. Povedati mogoče ni, kakó hudó trpimo mi, otroci vendar Tvoji smo, ki Tebe ljubimo srčno. Za žive in za mrtve, glej, sedaj k Usmiljeni brez mej -mi k Tebi dvigamo srcé, zaupno prožimo roké. Otri nam, Mati, Ti solze, olajšaj hudo nam gorje — po smrti slednjič sveti raj po Tebi ljubi Bog nam daj! Julij Zeyer (Poslovenil Marko Kranjc) Vrt Marijin Pesem o Materi (Nadaljevanje.) BOŽJI GLASNIK — ŽRTEV PLESAVKE ... Tisti čas je zatrepetala dežela palestinska zaradi velikega zločina, ki ga je izvršil eden kraljev tega sveta. Herod je na veke oskrunil svoje bogokletne roke s sveto krvjo prerokovo. Bil je Krstnik kakor vihar v puščavi in bučanje njegovega glasu je segalo tja do vrst vojščakov, celo za ohole stene kraljevske palače — in resnica se zdi kraljem vselej upor. Kralj Herod je živel v krvoskrunstvu s Herodijado in Krstnik ga je grajal. Herod ukaže zato vreči preroka v ječo. Toda prelivati njegovo kri se je dozdaj bal in pa skrivnem se je tresel pred svojim grajaloem. He-rodijada pa je v neizmernem sovraštvu šla z vsem svojim dvorom in v polnem sijaju zasmehovat Krst-nika v okovih, misleč v svoji nespameti, da s škrla-tom oslepi preroka. Ko pa je stala pred njim, je onemela. Njene ustnice so se tresle in smrtno je obledela. Eden priliznjenih, podlih dvornikov pa reče Janezu, ki je mirno gledal na sprevod: »Vstani, upornik, in pokloni se! Pred teboj stoji žena Herodova!« — »Ne žena«, odgovori Janez, »ampak bedna greš-nica, ki ne pozna sramu!« In obrnjen h kneginji, za-kliče: »Spokori se! Skloni v ponižnosti glavo, rodo-skrunka, in Bog ti odpusti tvojo nizkotnost! Udari se na prsi in Bog se te usmili! Njegova sodba je blizu! Spokori se!« Tedaj Herodijada kakor preganjana vsa bla- zna zbeži. A ni se spokorila! Sanjala je le o krvavem maščevanju. Toda Herod se je bal ljudstva in ni hotel zadaviti Krstnika, kakor je s kričem in v sovraštvu zahtevala grešnica. Dan njene osvete pa je vendar prišel. V marmornati palači je bilo veliko gostovanje. Ko je bil kralj in niegov dvor že opojen od vina, vstopi Šaloma, hči Herodijadina, odeta v blestečo zlato tkanino, lesketajoča se v opalih in smaragdih. Žarela je v svoji veliki mladostni krasoti in tako čarovito plesala pred kraljem, da ji, zapeljan od njenih mamljivih kretenj in njene mikavne, poltenostne prikazni, navdušeno reče: »Tako si prevzela moje srce in čute, da smeš za plačilo zahtevati od mene dar, na vero, naj bo še . tako velik! Pri Bogu, in če bi hotela polovico mojega kraljestva, ti jo dam!« Zbegana gre deklica iz dvorane in pove materi svoj uspeh in prisego kraljevo. Bleda od strasti in od maščevalnosti blazna ji reče mati: »Hitro se vrni v dvorano in zahtevaj takoj plačilo: glavo Krstnikovo na skledi!« Kralj se zgrozi in od strahu vztrepeče. Toda vezala ga je grešna prisega. In v temni noči so obgla-vili Krstnika in prinesli njegovo glavo na zlati skledi v krasno dvorano, kjer je bil vzduh težek od vinskih dišav in vonjav venečih cvetlic. In v bliščobi zlatih svetiljk je bledo prerokovo obličje z mrtvimi očmi tako grozno bolščalo, da so se gostje razpršili in je kralj zbežal. In svetilnice so prevrnjene padale na tlak s porfirja, ki se je zdel ves s krvjo polit. V pustem prostoru je stala le plesalka Šaloma in silno jokala. Grozna vest o tem kraljevem umoru je kakor vihra bučeč letela po deželi in v božjem kraljestvu je nastala žalost. Marija je z Jezusom plakala in se spominjala matere Janezove, Elizabete, kako jo je bila videla tistikrat srečno v tihi vasici pod smokvovim drevesom, ko je sanjala o svojem bližajočem se materinstvu. Marijo je zdaj tolažilo, da je Elizabeta že spala večno spanje, da ni dočakala krvavega konca svojega sina. In krenila je na pot k pogrebu Janeza Krstnika. — Herodijada je v svojem prokletem sovraštvu, celo do groba segajočem, še osinelo glavo prerokovo sramotila: s svojo zlato iglico mu je prebodla jezik, oni jezik, ki ji je bil povedal resnico, in sama je z blaznim smehom zagnala to sveto glavo z okna palače v jarek ter ukazala, naj vržejo truplo v globok prepad pod okopi trdnjave, v plen psom in pticam ro-paricam. Toda učenci Janezovi so odnesli truplo in sveto glavo in v tišini oblačne brezzvezdne noči so plakaje položili preroka v skalni grob, v oni širni puščavi, kjer je pridigal in krstil. Marija sama je prinesla mrtvaški prt in balzamovih dišav, ki jih je bila dala Magdalena in ki so bile iz Jerihe, z vrtov, večno sladki vonj dihajočih. In Marija je prišla nazaj k svojemu Sinu ter ga, dasi sama potrta, tolažila. Bil je žalosten, ker zloba ljudi je bila njegovemu srcu boleč udarec. In kar se je zdaj zgodilo, je bilo tako nizkotno! Ta skrita radost farizejev, da je podlegel smeli prerok jordanski, ki jim je njih laž v obraz zalučal! Ta zadovoljni nasmeh mogočnih dvorjanov in saducejev, kralju klečeplazno vdanih, ki se jim je zdel kažnjiv predrznež, kdor pove resnico njim, ki sede na prestolu! Toda Herod Antipa si je v svojem bledem strahu govoril: »Janez je mrtev! Toda oni Jezus, ki o njem zdaj vedno slišim, ta je nevarnejši od preroka!« In farizeji so si šepetali: »Zdaj pride vrsta na tesarja iz Nazareta, ki je o njem pričal Janez in ki je vreden še večjega sovraštva nego njegov predhodnik!« Iz svetogorske zgodovine III. Doba. Božja pot na Sv. gori zatrta. Sv. Cerkev na zemlji se neprenehoma vojskuje. Njeni sovražniki si izmišljujejo vedno novih načinov vojskovanja. Včasih jo napadajo s sirovo silo, včasih pa rujejo proti nji z zvijačnim podtalnim delom. V 2. polovici 18. stoletja so sovražniki Cerkve noplavili svet z raznimi spisi lažnih modrijanov, ki so Cerkev, njene služabnike, ustanove in obrede kar najnesram-neje napadali. Posebno divje so se zaganjali v najvišjo oblast v Cerkvi, v češčenje Matere božje in v cerkvene redove. »Mater božjo z oltarjev, papeža iz Rima, menihe iz samostanov!« se je glasilo bojno geslo. Ta borba ni bila brez uspeha in njeni voditelji so pridobili sotrudnike za svoje brezbožno početje celo v najvišjih krogih. Bojni hrup je privalil tudi v Avstrijo in zadel ob stene starodavnega svetišča in samostana na Sv. gori. Z Dunaja je prišlo aprila 1785. povelje, da se mora božja pot na Sv. gori ustaviti, cerkev in samostan podreti, hospic v Solkanu pa zapreti. To povelje so izvršili 28. I. 1786. Na predvečer so prišli na Sv. goro goriški okrožni komisar baron Baselli, prošt Peter baron Codelli in oddelek vojakov. Še isti večer so sneli podobo Matere božje z oltarja. Naslednje jutro je prošt opravil še enkrat sveto mašo na glavnem oltarju, nato so pa izdrli iz vseh oltarjev posvečene kamne. Ob šestih je solkanski kaplan vzel na glavo kronano podobo in jo ob spremstvu dveh kmetov z bakljami in vojakov z bajoneti nesel v solkansko župno cerkev, kjer so jo izpostavili na oltarju svetega Križa. Pregnanim frančiškanom so ■dali na razpolago izpraznjeni samostan izgnanih minoritov na Trgu sv. Antona v Gorici. Francoski generalni upravitelj ilirskih provinc maršal Marmont jim je potem L 1811. izročil samostan na Kostanjevici, iz katerega so bili pregnali karmeličane. Le malo stvari so vzeli patri s seboj s Sv. gore, med drugim tudi tisti leseni kip Matere božje, ki so ga bili najprej v svetišču častili in se sedaj nahaja v zakristiji na Sveti gori. Vse premoženje svetogorske-ga svetišča, ki je bilo cenjeno na pol milijona goldinarjev, je bilo prodano na dražbi za 1500 goldinarjev. Oltarje so kupile razne cerkve. Veliki oltar, lepe kropil-nike, obhajilno mizo in marmornati tlak so prodali marijacelj-ski cerkvi, zvonove pa solkanski župni cerkvi. Premičnino so raznesli na vse vetrove, samostan in cerkev pa razdejali kolikor mogoče temeljito, da je vladala na svetem kraju prava gnusoba razdejanja. Le kapelica z oltarjem sv. Mihaela je ostala. Skrivnostna plošča, ki so jo bili našli pri zidanju cerkve, se je pri tem pustošenju razbila in pri obnavljanju svetišča so je našli le en kos, ki ga še danes vidiš za glavnim oltarjem. Sedem let in osem mesecev so Marijini častivci poklekovali po svetogorskih podrtijah, poljubo-vali hladno kamenje slavnega svetišča in hodili pred milostno podobo v solkansko župno cerkev vabit Marijo, naj se spet povrne na Sveto goro. Odkar je Marijino Celje dobilo svetogorski oltar in druge svetogorske cerkvene predmete, so pobožni svetogorski romarji začeli v velikem številu obiskovati to božjo pot. Štirileten umirajoč deček v hipu popolnoma zdrav Gospa Cecilija Rues roj. Marušič, bi» vajoča v Vrtojbi, je brala v zadnji šte» vilki našega lista zgodbo ozdravljenja (Nadaljevanje.) gč. Karoline Čičigoj. Prišla je k uredni» ku in povedala tole: »Mi smo res ne» hvaležni. Tudi nam je izkazala Marija s Sv. gore številne milosti, med njimi ( eno prav čudežno. Obljubo smo sicer izpolnili, ali milosti same nismo razgla» sili. Povem vam jo, vi pa storite, kakor se vam prav zdi. Bilo je v marcu 1902. Takrat sem bila dekle 21 let. Stanova» ! la sem pri starših pod kronberško du» hovnijo v Mandriji štev. 86. V okolici je razsajala huda otroška bolezen, ki je j zagrabila tudi 2 in pol letno hčerko in 4 letnega sinčka mojega brata 18. mar» ! ca je bila deklica na parah, fantek pa je umiral na mojih kolenih Držala sem ! mu že svečo za umirajoče. Mati je bila vsa izmučena od žalosti in bdenja. Prišla je k Tončku in ga poljubila, trdno pre» ! pričana, da ga ne bo več videla živega, ' in se podala k počitku. Stara mati je bila tudi vsa pobita. Ko smo bili vsi razen matere zbrani pri Tončku in ča» kali, da izdihne, je dejala stara mati: • »Človeško ni mogoče, ali Moti božja svetogorska ga lahko še ozdravi.« Tedaj ' je začela glasno moliti k Materi božji, naj vendar, če je Bogu v čast, ohrani j vsaj fantka, ko je Bog poklical k sebi 1 deklico. Obljubila je, da pojdejo vsi na ' Sv. goro in da bodo tam plačali sveto mašo v zahvalo. Govorila je tako gore» če in zaupno, da so vsi, tudi pričujoči j moški, padli na kolena. Jaz sem bila vsa ! prevzeta od zaupne molitve in sem bolj s srcem ko z ustnicami klicala Marijo na pomoč. Stara mati je molila po zelo le» pi prosti molitvi še očenaš in zdravo» marijo. Ko je izrekla besedo Jezus, ni» smo utegnili odgovoriti, kajti deček je planil pokoncu in se mi izvil iz naročja, rekoč: »Pustite me, teta!« Zbežal je na« ravnost k svoji materi. Ko se je mati prebudila in zagledala Tončka, se je prestrašila, kakor da vidi prikazen, kaj« ti prepričana je bila, da ne bo več vi» dela svojega sinčka živega. Šele pri ma» teri v sobi sem se ovedla, da se je zgo» dil čudež in da je otrok popolnoma ozdravel. Prej sem mislila, da gre za kak pojav bolezni tik pred smitjo. Na» slednje jutro je Tonček videl sestrico na mrtvaškem odru in je vprašal, zakaj smo ji kupili tako lepo posteljico. Po» vedali smo mu, da je sestra umrla in da bi bil tudi on danes na taki poste» ljici, ako bi ga Mati božja s Svete gore ne bila ozdravila.« Novi delavci v vinogradu Gospodovem. V teku meseca junija smo za naš del goriške nadškofije dobili tri novomaš» nike: g. Ernesta Bandlja 'z Šmarij na Vipavskem, g. Ivana Hlada iz Vrhpolj in g. Mirka Mazoro iz Breginja. Vsi trije novoposvečeni služabniki božji so svojo prvo sv. daritev zapeli slovesno in praznično vsak v svoji domači župni cerkvi. Prva dva gospoda sta cbhajala svoj najsrečnejši dan v življenju v ne» deljo 4. junija. Bil je krasen dan, ki je privabil velike množice ljudi tako v Šmarje kakor tudi v Vrhpolje Doma« čini, v prvi vrsti fantje in dekleta, so obema novomašnikoma bogato okrasili i župno cerkev in odeli v zelenje vso vas, zlasti one predele, ki vodijo od farne cerkve do rojstne hiše. Postavili so mo« gočne, široke vipavske slavoloke in številne visoke mlaje. Sosedje ?o se pa z domačini veselili pomembnega dne in ga s pobožno mislijo v srcih obhajali . tudi kot svoj praznik. Naša dežela spo» ; štuje in ljubi svoje dušne pastirje, ker pozna njihovo zvesto in požrtvovalno delo. Ko stopi mlad duhovnik v vrzeli, ki jih leto za letom neizprosna bela že« j na seče v duhovniške vrste, se ga vzra» dosti in hoče njegov praznik preživeti v njegovi bližini, v tesni duhovni pove» ' zanosti z njim. Odtod silne gneče in nabito polne cerkve na naših rovih ma» šah. . I Slavnostna govornika sta bila: v Šmarjah prejšnji šmarski župnik g. Ci» ril Munih, ki je prihitel z visoke Šent» viškogorske planote, v Vrhpolju priljub» ljeni vipavski dekan g. Ignacij Breiten» berger. Oba gospoda sta znana kot glo» boka in duhovita pridigarja, zato je umljivo, da sta tudi res zajela in agre» la svoje številne poslušalce. Peli so na Tako je pripovedovala gospa Cilka in je še dodala, da je ta Tonček zdaj oče Anton z družino. Naj se on in njegovi domači spominjajo te Marijine milosti ob letošnji 400 letnici in z lepim krščan» skim življenjem dokažejo, da je res za človeka velika milost, ako mu Bog po» daljša življenje. Vzorna priprava na svetogorske štiristoletne slovesnosti Svetogorsko svetišče je tesno pove» zano z blagim dekletom Uršiko iz Gr» garja... in svetogorskega jubileja sploh ne moremo obhajati, ne da b' se morali spomniti tudi na to preprosto dekle. Tega se živo zavedajo zlasti Grgajftl sami, ki so nanjo prav posebne pono» sni. Zato je tudi razumljivo, da se Gr» gar ni dal od nikogar prekositi v pri» pravah na štiristoletne slovesnosti, kar je v prvi vrsti seveda zasluga gorečega ljubitelja svetogorske Matere božje g. dekana msgr. Filipiča. Že lansko leto smo pisali o spomenikih, k', so jih Gr« garci postavili svoji rojakinji Urški. Vse preteklo leto se je razvijalo v znamenju stoletnice, kar so pri službi božji poka» zali zlasti s prepevanjem lep h sveto» gorskih pesmic. Od 27. maja pa so ime» li izredno lepo uspeli ljudski misijon, pri katerem se je vsa duhovnija v Ma» rijinem duhu obnovila. Misijon so za» ključili 5. junija z najlepše organizira» nim dekanijskim romanjem na Sveto goro, ki se ga je udeležilo okrog 2000 romarjev, katerim je z velikim navdu» šenjem govoril g. dekan sam Bog daj, da bi vse te svečanosti obrodile trajne sadove in da bi zlasti mia,lina rada hi» tela za vonjavami Marijinih čednosti v cvetočih Marijinih družbah, ki so dika in ponos vsake lepo urejene duhovnije in najboljše izpričevalo za poštenje na« ših deklet in fantov. Tudi pri procesijah 11. in 17 juni]a se je Grgar zelo odlikoval. Pri polnoč» niči na Sveti gori so pevci iz Grgarja skupno s solkanskimi in podgorskimi poveličevali nepozabno slovesnost s svojim lepim petjem. Torej Grgar je v polni meri napravil dolžnost ki mu jo nalaga čast, da ie Uršika njegova. Ma» rija bo poplačala vso ljubezen njim in vsem, ki so jim pomagali, da so svojo svetogorsko Mater tako sijajno poča» stili obeh krajih domači pevci, ki so se z vnemo in požrtvovalno vadili. Zato jo bilo petje mogočno, ubrano in je res dvigalo duha k Bogu. V Vrhpolju je vodil petje g. prof. Emil Kome! iz Go» rice, pomagal mu je pa g. župnik Mirko Fi le j iz Mavhinj. Po veličastni cerkveni slavnosti so starši obeh novomašnikov povabili nje» gove sob rate, sorodnike in prijatelje na dom, kjer je bila novomašniška gostija. Obe hiši sta izredno gostoljubni, trdna kmečka domova, in v obeh se je razvila prisrčna domačnost, da so popoldanske ure bliskovito potekle Naj še pripomnimo, da je imel novo« mašnik g. Bandelj svoj slovesni popol« danski blagoslov v starodavni cerkvici sv Lenarta v Sp. Branici, ki je bilai tu« di primerno okrašena. Dogodek bodo duhovljani ohranili gotovo v trajnem spominu. Gospodu novomašniku Hladu so pri njegovi prvi sv. daritvi asistirali in stre» gli sobratje, sami vrhpoljski rojaki. Vrh» poljcem gre to zelo k srcu in so na to zelo ponosni, sicer so pa lahko, saj je dalo Vrhpolje v povojni dobi izmed vseh vasi v nadškofiji največ novomaš» nikov — sedem ali osem. Tretji novomašnik g. Mirko Mazora j C praznoval svoj veliki dan v nedeljo 11. junija. Sonca ni hotelo biti; oblačno je bilo nebo, ko so po vseh cestah, ko« lovozih in stezah gruče in trume verni» kov valovile proti srečni prestolnici Kobariškega kota. Nihče se ni plašil sla» bega vremena, vsak je sledil samo kli» cu svojega srca in hitel, hitel... Nate» klo se je v Breginju ljudi, kakor jih ta zavedna vas najbrže še ni videla. Z ze» lenimi venci in drugim cvetjem razkoS» no okrašena cerkev je bila naravnost založena z verniki, še enkrat tol'ko jih jo moralo ostati zunaj. Ko je sprevod gostov z g. slavljen» cem dospel v cerkev, mu je majhna de» klica vročila bel šopek in spregovorila tople voščilne besede, po prostrani Ia» dji je pa odjeknila prisrčna pozdravna pesem. Tudi mašne in druge pesmi so bile lepo podane; pokazale so, da so domači pevci na svojem mestu in se za lepo petje radi žrtvujejo. Pri sv. daritvi je bil novomašniku, ka» teremu je vsa sreča dneva odsevala z obraza, glavni spremljevalec g. Aloj» zij Pavlin, kobariški dekan, glavna strežnika pa g. A. Češornja, župnik v Mirniku, in g. Št. Tonkli, župnik na Grahovem, oba breginjska rojaka. Tu» d! to je doprineslo, da so Breginjci ta dan še bolj ponosito stopali kakor na» vadno. Tudi krepki glas g. novomašnika je prišel prav učinkovito do veljave. In če še dodamo, da je slavnostno besedo govoril priznani naš cerkveni govornik stolni kanonik dr. M. Brumat, čigar krepka izvajanja je tudi množica pred cerkvijo jasno razumela, potem les lah» Krščanske matere in žene! Vaše svetoletno romanje na Sveto goro bo 19. in 20. julija Le pridite rade, da se oddahnete pri Mariji in da boste slišale, kako morate svoje otročiče voditi po Mariji k Jezusa, da bodo srečni na tem svetu in v večnosti. Prvi govor bo ob 8. uri zvečer. ko zapišemo, da smo doživeli v Bre» ginju prvo sv. opravilo, ki je razplam» telo naša srca in bo živelo v našem spo» minu vsevdilj. Ta nova maša je bila po« membno na dan, ko so slovesno prinesli svetogorsko milostno podobo v goriško stolnico, kar je dalo tej novi maši po« seben marijanski značaj. V prijazni Mazorovi domačiji je bilo po cerkvenih slovesnostih prav pri» srčno in toplo. Blagi starši, zlasti neu» t rudi j iva mati in drugi so storili vse, da smo se Ie težko ločili. Spomin na novo sv. mašo bo preživel vse, ki eo se je udeležili. Dve zlati sv. maši. — Dne 29. julija bosta praznovala zlati jubilej svoje pr» ve sv. maše g. dekan v Biljani Josip Kos in upokojeni župnik g. Josip Shejbal, ki biva in še vedno deluje v Stržiščih pod Črno prstjo. Duhovniška vest. — Za župnika v Kamnjah na Vipavskem je prišel g. Viktorin Stanič, ki je zainja leta pasti» rovai v Devinu. Dne 12. junija ga je prevzvišeni nadpastir slovesno umestiL Želimo delavnemu gospodu, vipavskemu rojaku, mnogo božjega blagoslova v le» pi in starodavni vipavski župniji! Nov stolni kanonik v Čedadu. — Za stolnega kanonika v Čedadu je bil ime» novan g. Josip Gorenščak, župnik veli» ke šentlenartske župnije v Beneški Slo» veniji. G. Gorenščak je zelo delaven in vzoren duhovnik. Veliko se je trudil za svojo faro in sezidal tudi novo cerkev presv. Srca Jezusovega. Njegovi žup» ljani ga bodo težko pogrešali V Solkanu je goriška mestna občina okusno uredila glavni trg. Sedaj se vidi z njega tudi pročelje župne cerkve. Grozna nesreča. — V Dornbergu je 13 junija 13 letni Franc Besednjak ho» tel nabrati lipovega cvetja za čaj. Komaj je prišel po lestvi na visoko lipo ob Vi» pavi, ga je popadla zavratna božjast, na kateri je trpel. Telebnil je z drevesa in v božjastem stanju obležal v 3 metre globoki vodi. Ko so ga izvlekli, je bil 2e mrtev. Ubogemu dečku bodi časna ne» sreča v večno srečo! Imenovanje v duhovniški službi. * G. novomašnik Ernest Bandelj je imeno» van za župnega upravitelja v Nemškem Rutu; g. novomašnik Ivan Hlad gre za kaplana v Bovec, g. novomašnik Mirko Mazora pa za kaplana v Rihemberk. G. Sava Zor, kaplan v Bovcu, je imeno» van za vikarja v Trnovem pri Koba» ridil. Smrt moža poštenjaka. — V Idriji je umrl v visoki starosti 73 let g. Jakob Kavčič, posestnik in rudar v pok., oče g. Filipa Kavčiča, župnika v Desklah. Rajnki je bil vzoren oče, ki je vestno skrbel za svojo družino. Zasebno in v javnosti je živel po katoliških načelih, za katera se je tudi pogumno boril v idrijskih katoliških organizacijah. Radi njegove moške odločnosti je bil tudi splošno spoštovan in mu je Idrija prire» dila izredno svečan pogreb. Naj uživa v božjem naročju obilo plačilo za vse, kar je dobrega storil! Fantovskega romanja na Sv. goro se je udeležilo precej mladeničev tudi iz najbolj oddaljenih duhovnij. Moglo bi jih biti več, ali zato so bili ti tem bolje postreženi. G. župnik Berbuč in g. ka» nonik Brumat sta podala vrlim fantom marsikatero dobro misel, ki jim bo ko» ristna za delavnik in praznik. + Župnik Ivan Franke. — V Zapogah na Gorenjskem je dne 25. maja zjutraj za večno zatisnil oči g. župnik Ivan Franke. Pokojni gospod se je rodil v Ljubljani dne 4. novembra 1876 kot sin profesorja in znanega slikarja Fran» keta. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani, potem je pa stopil v goriško bogoslovje in je 22. julija 1900 zapel novo sv. ma» šo. Kaplanoval je v Črničah, potem je šel za kurata v Štjak, odkoder je prišel malo pred izbruhom svetovne vojne v Gorenje polje. Vojna vihra je zajela tudi njega in ga odnesla v begunstvo na Sardinijo. Kq se je po treh letih vr» nil domov, je šel najprej za župnika v Čepovan, po nekaj letih je prevzel pa župnijo na Vogerskem. Pred osmimi leti je zapustil Vogersko in odšel v Ju» goslavijo. Naselil se je v Zapogah na Gorenjskem, kjer ga je sedaj dohitela smrt. Na binkoštno nedeljo so ga ob spremstvu velike množice pokopali. Rajnki je bil zelo tihega in blagega zna» čaja. Ves se je žrtvoval dušnemu pa» stirstvu in je bil vzoren duhovnik. Kjer je služboval, ga bodo ohranili v častnem spominu. Zdrava duša v zdravems feleu Črevesne bolezni Leno črevesje (ki slabo deluje): pij rad čaj hribje rese (= celičk). Opešano črevesje: pij čaj madrjance ali vroč čaj slad. janeža Moč črevesju dajo: tavžentrože, an» gelika, brinjeve jagode (ženske ne več kot 30 jagod). Zaprtje: vsako jutro 2»3 skodelice ka» ve iz praženega ovsa; dalje: špinača. kuhana, v solati (žene obenem na vodo in miri bolečine); mleček (.— podregot» ca, leontodon) je zelo zdrav, in sicer kuhaj korenine, vodo pij, korenine pa s surovimi listi v solati pojej. Veliki trpotec, sam ali z mlečkom, čaj 6»8 su» hih fig deni v kozarec vode, pusti čez noč, zjutraj pojej fige in popij vodo; še močneje, če deneš v olivno olje. Nedolžna čistila so: korenje na tešče, široki trpotec, listi česmina, posušeni lub krhlike (deluje počasi). Močnejša čistila: čaj bezgovih listov ali 6 gr tavžentrož na 1 1 vode, kuhaj in jemlji po žlici, par žlic dnevno. Rož» .marin, močnejši čaj *udi zelo čisti. Trebuh boli. Poskusi eno sledečih stvari: čaj iz št. janževih korenin, ko» romača, kimlja in sladkega janeža; da» lje pelinov cvet in ko-:omač na vinu; česnik na vinu, če dodaš nekaj stolče» nega korijandra (kupiš v drogeriji); moškatov oreh na mandljevem olju (na» strgan); zanzer (Zingiber) na vodi. Eno ni za vse, ker so pač vzroki bolezni raz» lični. Če trebuh trajno beli, zelo koristi kopel v mlačni slani vodi. Napenjanje (sapa\: kimelj (čimena) na mleku ali vodi (2»4 gr na 1 1 vode) ail Vt srednje žlice stolčenega korijan» dra s sladkorjem ali surove stolčene lovorjeve jagode na vodi. Čaj koromača in kimlja; tudi sledeči čaj je zelo do« ber: 10 gr kamilce in po 5 gr koromača, kimlja, mete, pomarančnega in limono» vega olupka in, če je, korijandra. Ščipanje in bolečine v trebuhu: pij 8 dni po en kozarec čaja iz pelina in kimlja. Zvijanje in bolečine: 4 gr kamilce vlij v šibek Vi 1 vrele vode, pusti vsaj pol ure, popij. Griža, driska: kuhaj 10»20 gr ajbiše» vih korenin na H 1 vode in pij aii K žlice korijandra stolči, dodaj slad» korja in vžij. Dober je tudi čaj iz luba divjega kostanja; čaj iz drenulj ali če^» minovih jagod ali borovnic. Navadi-» je istočasno potreben obkladek z goi» ko okisano vodo na trebuh Po večini je vse to dobro tudi za krvavo grižo. Za to je še posebno dober čaj hrasto» vega luba (10 gr na Vi 1 vode. dolgo kuhati) 6 krat po eno škoJelico; ali kuhaj 2»3 liste artičoka in jemlji vsako uru po eno žlico. Zvezdnato nebo oznanja slavo božjo (12. nadaljevanje) Poglejmo v notranjost n še zem.je Zelo težko je določiti toploto no« tranjih plasti naše zemlje, kajti naj« večja globina, ki je vanjo doslej človek prodrl, je v primeri s celo zemljo ko« maj toliko kakor olupek v primeri s celim jabolkom. Poleg tega se toplota ne viša v vseh plasteh enako. Mnogo odličnih zemljeslovcev in zvezdcslovcev, med njimi Newcomb, menijo, da tem« peratura raste proti notranjosti zemlje na vsakih 30 metrov za eno stopinjo Celzija. Če je res tako, bi bilo v sredi« ni zemlje 200.000 stopinj top i ote. Drugi učenjaki pa sodijo, da je vročina mno« go nižja, vsekako pa vsaj 6000 stopinj, t. j. toliko, kolikor jih ima solnce na svoji površini. Gmota naše zemlje je pet in pol krat gostejša od vode. Ima torij manjšo go» stoto od železa (7.50), a mnogo večjo od najtršega kamna (3.50). Na površju je gostota zemlje samo 2 do 3 krat večja od vode. Čim globlje prodreX v njeno jedro, tem bolj naraste pri isk gornjih plasti. Že nekoliko metrov pod površino naraste pritisk na nekaj stoiov. en ki« lometer globoko pa znaša že 3O.000 kg. Do sredine zemlje pa je 6.350 km in temu primeren je tudi pritisk nanjo. Čim večji pa je pritisk, tem večja mo« ra biti tudi vročina, ki jo pritisk pov« zroča. Tozadevni znanstveni poskusi na površini zemlje so dovedli učenjake do zaključka, da je gmota naše zemlje že 15 do 20 km globoko razbil'ena, dočim je 200 do 300 km globoko že v teko« Čem stanju. Ta ugotovitev (poleg ognje« nikov in potresov ter drugih geoloških dognanj) je prepričala znanstvenike, da je bila naša zemlja prvotno solnce. — V zadnjih letih so pa astronomi in fizi« ki našli zanesljive dokaze za trditev, da je vsa zemlja od središča Jo površine trdo telo in v svoji celoti tako sklenje« na kot jeklo. Lord Kelvin je nadalje dokazal, da bi se naša zemlja pod luninim vplivom proti njej razvlekla, ako bi bila njena notranjščina v takem tekočem stanju, kakršnega smo vajeni na površini zemlje. Kako naj združimo ti dve nasprotu« joči si trditvi: zemlja je trda kot jeklo, a istočasno tekoča? Tu se zdi mogoča samo ena rešitev, to ie, da se tekoča gmota vsled silnega pritiska v jedru zemlje spet strdi. Številni poskusi so potrdili, da se stopljene rude pod moč» nim pritiskom spet zgostijo in zadobijo prvotno trdoto. Naraščaio'a vročina proti sredini zemlje je vedno sorazmer« na z naraščajočim pritiskom in tako dobi vsa tekoča gmota naše zemlje vprav kovinasto strnjenost (Nadaljevanje prihodnjič.) To in orto Na l/l. mednarodni kongres Kristusa Kralja! Za ta kongres, ki bo v Ljubljani od 25. do 30. julija, je po vsem katoliškem svetu veliko zanimanje. Tudi iz naše nadškofije se pripravlja romanje na kongres, ki pa bo trajalo samo od 29. do 31. julija. Cena za potni list in vožnjo bo okrog 80 L. Vse podrobnosti še niso d olocene. Kdor bi se romanja rad udeležil, naj se obrne za podrobna navodila do gg. župnikov, ki bodo pravočasno o vsem obveščeni. Tudi list «Idea del popolo» bo pravočasno vse objavil. Romarsko podjetje «Pellegrinaggi Paolini» iz Milana organizira tudi udeležbo kongresa. Ta romarska skupina se odpelje iz Trsta dne 25. julija in se vrne nazaj v Trst 31. julija. Udeleženci dobijo potni list za L. 40. Natančnejša navodila daje g. stolni kanonik msgr. Giuseppe Velci v Gorici, Via Alviano 16. Molimo vsi, da bi sijajna manifestacija za Kristusovo kraljestvo na zemlji, kar obeta biti ta skrbno pripravljeni kongres, obrodila veliko dobrih sadov po vsem svetu. Kristus kraljuj, Kristus zmaguj, v Hostiji sveti nam gospoduj! Dekliške duhovne vaie v uršulinskem samostanu se začnejo v nedeljo 9. julija ob 6. uri zvečer. Priglasite se takoj in plačajte vzdrže-valnino L. 36 vnaprej. Sv. Oče Pij XII. je praznoval 2. juni« ji*, svoj god. Sv. Evgen I , papež, je nje« gov krstni patron. V nekaterih rečeh sta si podobna: oba sta Rimljana, oba sta zastopala sv. Stolico v inozemstvu, oba sta blagega in milega značaja. Ob priliki voščil, ki jih je kardinalski zbor izrazil sv. očetu, je le«ta omenil, kako zelo se trudi in se- bo trudil, da ohrani Evropi in vsemu svetu veliko gorje novega svetovnega požara. Naj bi se narodi ogibali vseh krivic in odstra« nili že obstoječe, ki ovirajo mirno so» žitje in sodelovanje med narodi in plo« donosno delo sv. Cerkve! Sv. oče je sprejel v posebni avdijen« ci veliko romanje ljubljanske škofije. Pri sprejemu je spregovoril nekaj po« zdravnih besed tudi v slovenščini, kar jo sv. Stolici tako vdane romarje še bolj navdušilo za skupnega očeta vse krščanske družine. Vatikansko glasilo Osservatore Romano je prineslo tudi sliko tega romanja, na kateri vidiš le« pe narodne noše in kroje mladinskih organizacij. Sveti oče je imenoval dva afriška do« mača duhovnika za škofa. Pastirovala bosta na Madagaskarju in v Ugandi. To je znamenje, da se je v tistih deže« lah vera že tako utrdila, da morejo ti narodi voditi že sami svoje cerkveno občestvo. To je silno važno tudi za slu« čaj vojske, kajti tako bo mogla Cerkev uspešno nadaljevati svoje poslanstvo tudi če bi morali inozemski misijonarji zapustiti deželo. Pomanjkanje domačih duhovnikov in škofov se je zelo čutilo v zadnji svetovni vojski, ko so morali tujci zapustiti misijonske dežele. Italijanskim delavcem, ki so šli delat v Nemčijo, so nemški katoličani natis» nili lep molitvenik v italijanskem jeziku in ga med njimi iz velike apostolske go» rečnosti zelo širijo. To se pravi bliž« njega ljubiti v Bogu. Svetovni učenjak Albert Einstein je v svoji izjavi o današnji duhovni in kul» turni krizi priznal to«le: »Goreč pristaš svobode sem upal, da jo bodo vseučili» šča branila, ko sem vedel, da ne morejo zatajiti resnice! Pa vseučilišča niso o« stala zvesta svojemu zvanju. Obrnil sem pogled na tisk. Najimenitnejši čas« nikarji so vedno izjavljali, da ljubijo svobodo. Pa tudi ti so odpovedali. Svo« je upanje sem stavil na pisatelje, saj se je moderna literatura proglašala za var« hinjo svobode. Pa tudi pisatelji so o« stali molčeči. Samo Cerkev se je postavila pogum» no zanjo v bran. Do sedaj nisem imel nobenega posebnega zaupanja v Cer« kev, sedaj pa čutim ljubezen in spošto« vanje do nje. Ker le Cerkev je imela toliko poguma in vztrajnosti, da je bra« nila razumu resnico in volji svobodo. Prisiljen sem povedati, da to, kar sem nekdaj zaničeval, zdaj brezpogojno hva« lim.« JUSTIN DE JAKOBIS V nedeljo 25. junija je bil v Rimu v cerkvi sv. Petra slovesno prištet med blažene Justin de Jakobis, škof in apo« stol Abesinije, član družbe misijonarjev .sv. Vin cenci j a Pavelskega. Rodil se je v mestu San Fele v Luka« niji 9. X. 1800 kot sedmi izmed 14 otrok zelo pobožnih staršev. O svoji materi je sam dejal: »Moja mati je roža kr» •ščanskih čednosti, a ja? sem trn.« Z 18 leti je vstopil v misijonsko družbo, v kateri je silno goreče deloval in zavze» mal najodličnejša mesta. Dne 24. maja 1839 je odpotoval v Abesinijo, kjer je deloval zelo uspešno vkljub velikim težavam. L. 1848. je po» stal škof. Dne 31. julija 1860 je umrl obdan od Abesincev, ki so bridko jo» kali ob slovesu od moža, ki se je znal tako čudovito prilagoditi vsem njiho» vim običajem in je neverjetno veliko delal in trpel iz same ljubezni do njih. Jerneja Trobca (Nadaljevanje.) Jernej je bil že ves premočen od tež« ke hoje. Iz plavega robca .se je pot že kar cedil in poslužiti se je moral mare« le, da je z njo drgnil po rokah, vratu in glavi, tudi z rokavom si je brisal pot s čela. Slekel je suknjo in se malo usta« vil, da se oddahne in si dobro otre pot« ne srage. Nato je spravil dežnik v na« hrbtnik, jopič obesil na levo ramo in z robcem v desnici je nadaljeval svoje naporno romanje. FRANCEK KO VEVERICA.., Naproti je prihajala majlnla skupina romarjev iz Zalošč. Bili so I ovrenčko« vi: oče, mati, teta in mali Francek. Te« ta je le počasi hodila, ker je bila sla« botnega zdravja in je imela tudi tako občutljive noge, da so jo čevlji hitro odrgnili. Sicer je bila zdrava, ali ne« voščljive sovrstnice so jo rade imeno« vale jetično, da bi odvrnile ženina od nje. Ko je tako s težavo hodila naprej, ji je bilo hudo, da so Saksidovi hodili za njimi. »Kaj porečejo, ko tako težko hodim... vsi bodo govorili, ia sem tako zanič, da še na Sv. goro le težko prile« zem.« Teta jo je tolažila: »Nič ne po« rečejo, saj vsak ve, da mali Francek ne more hoditi kakor odrasli« »O ne!» se je odrezal Francelj, jaz že morem«... In se je spustil v divji beg kakor ve» verica, da ga kmalu niso več videli. Vso pot je ostal po nekaj sto korakov pred družbo. »JEJTE, KAR POSTAVIJO PRED VAS!...« Jernej je polagoma pridrsal do otu» denca, kjer je slavni tenorist openski dekan Cink pel s skupino romarjev, do« čim je delila med nje razne dobrote go« spa Kravanja. Ko je Jernej pihal mimo kakor »železna kača,« je razigrani g. dekan spodbujal pevce: »Manducate, quae apponuntur vobis et curate infir« inos, quae in domo sunt, tako pravi sveto pismo, t. j. j ej te, kar vam ponu» dijo, in ozdravite bolnike, ki so v hiši. Lepa pesem je veselje in zdravje. Jej te, da boste močni in da boste zdravili vse z veselo pesmijo.« Po bližnjici je bila Jerneju pot že sko« ro nepremagljiva. »Potrpi, Jernej, pri prvi kapelici nad Prevalom se odpoči« ješ. Ali si slišal tistega gospoda, kako lepo je pel? Kakor slavček. In kako pa« metno besedo je govoril! Kdo ve, ali bi ti še nosil svoje ogromno telo na božjo pot, da nisi pevec? In je zapel sam zase Marijino pesem. Ogromni bas ga je napolnil s samozavestjo in kar sa« ma od sebe mu je kmalu nato privrela iž srca: »Jernej Trobec je junak...« »JA, JA; HM, HM!« »Hvala Bogu, zdaj pa se pošteno od« počij! Saj ponoči bo tako težko kaj po« čitka.« Pri prvi kapelici, je sedel v sen» co, tako da je bil nemoten, a je vendar slišal in videl romarje... Glasna družba se bliža. Vodi jo suh duhovaik z uče« nim pogledom skozi zlate naočnike. Na smeh se drži in pri vsakem koraku se zaziblje naprej in nazaj, pojoč najbrž edino pesem, ki jo zna in obstoji iz šti» rih zlogov, katerih 1. in 3. sta za en ton višja od 2. in .4. »Ja, ja, hm, hm! Ja, ja, hm, hm!« Družba, očividno so to di» jaki, obstoji nedaleč od Jerneja in nji« hov profesor spregovori z dvignjenim prstom: »Tojeda, le povšren izobraže« nec more dandanes pogrevati že zdav« ! naj ovrženo trditev, da sta vera in ve« da nezdružljivi. Ali ni neovrglj'v do« kaz zmotnosti te trditve že samo dej« stvo, da so bili najodličnejši vrhovi ve» de skoro vsi verni in po večini tudi praktični verniki?... Ne gre tu samo za teorijo ali le za stvar zasebne veljave. Vse socialno in vsako javno vprašanje je koncem konca vprašanje vere in z njo tesno spojene morale. V nobenem primeru si človeštvo ne bo izgradilo boljšega družabnega reda na materiali« stičnih temeljih in tudi ne na zgolj idea« lističnih osnovah brez verske podlage.« Up naše bodočnosti je z zaupanjem in spoštovanjem poslušal učene razprave gospoda profesorja. Za nekatere so pa bile te reči preveč visoke. SENO V LASEH. šestošolec Lojze iz Ravnice je bil med razpravo v ozadju in si vtikal v po« končno frizuro suhe bilke. Po zadnji be« sedi je stopil pred družbo: »Gospod profesor, jaz sem poklican, da rešim so» cialno vprašanje. Na glavi noyiin legiti» macijo za uspešno socialno delo. V hle» vu me je mati rodila, še dandanašnji nosim v glavi spomine na tedanje lež » šče in tako morem razumeti potrebe ti» stih, ki so v prvi vrsti potrebni odre» šenja.« »Živio, reformator!« se vpili vsi fantje in ga dvignili na rame s takim navdušenjem in krohotom, da se je še Jernej v senci smejal. »Ja, ja! Lojze je vedno Lojze! Hm, hm!« Družba je šla veselo naprej. »BOŽJA NEDELJA« IN »MALORA«. Čez nekoliko časa je prišla mimo sku» pina romarjev iz Bovca. »Božja nede» Ija, malo več ljudi bi pa vendar mora« lo tudi pri nas hoditi v cerkev « Tol« minski novomašnik je menil: »Malora, saj na ta način še misijona ni mogoče imeti. Če bi jaz bil klobučar z majhno črko, bi pobral klobuke in odšel dru» gam, malora!« »Mladi ste še, božja ne» delja. Ko boste starejši, beste razume» li, da se moramo zadovoljiti tudi z majhnim. Nekaj dobrih pa ja le — in zanje mora tudi kdo skrbeti, božja ne» delja.« »MEČ NOSIM!« Kdo sta pa ta dva? Mož dobrih 50 let, močnih obrvi in strogega pogleda. Je visok cerkveni dostojanstven k in ob njem hodi mlad duhovnik izredno prikupnega vedenja in bistroumnega po» gleda. Končala sta en del rožnega ven« ca in spravila molek. Pri kapelici sta skupno pomolila še eno zdravo Marjo. Nato je spregovoril starejši gospod z zeleno vrvico