ŠteV. 15.	Na Dunaju, 14. avgusta 1898.	Lcetnik XI.
Opasna taktika.
Slovenski drž, posl. dr. Ferjančič je porabil posebno priliko za izjavljenje, da je napačna tista taktika, vsled katere deluje, kakor se kaže, tudi Thunovo ministerstvo zgolj na spora-jumljenje med Nemci in Čehi, prezira pa jednako in še večo potrebo urejenja narodnostnega vprašanja med Slovenci, Hrvati in Malo-rusi. Pokazal je na nevarnost, ko bi se kakoršnsi si bodi sprava završila med Nemci in Čehi, ne da bi se ista analogno dognala tudi med zanemarjenimi, šibkejšimi, tu navedenimi slovanskimi narodi in njih nasprotniki.
Slovenski, hrvatski in maloruski listi so sevtda pohvalili in odobrili Ferjančičevo presodbo, oziroma obsodbo vladne taktike. Češkim in poljskim listom pa ta kritika ni bila po volji. Po svoje so jo zavračali tudi nemški konservativni in obstrukcijonisiiški listi in zajedno tudi oficijozni in vladi prijazni listi.
To, kar je izpregovoril dr. Ferjančič, ni bilo nič novega, najmanj med Slovenci; osupnula pa je ta kritika, ker je prišla od jednega najboljih slovenskih zastopnikov, od jednega, ki je bil vedno zmeren, in ki je člen tiste krščansko-socijalne zveze, katera sestavlja sedanjo državnozborsko, takozvano avtonomi-sdško večino. Za liste z jednakimi nazori se ne zmeni ne Peter, ne Pavel, glas takega poslanca pa je zadonel na uho, tu prijetno, tam odurno.
Dr. Ferjančiču so radi tega mišljeni šibkejši narodi zahvalnosti dolžni, ker je opozoril s svojim glasom, da ni vse v redu ne v sedanji večini, ne v postopanju sedanje vlade.
Mi s svoje strani pa bi opomnili, da je Ferjan-čičeva kritika sicer umestna, no za par let, specijalno od nastanka sedanje večine — prekasnal Tisto, kar obsojuje sedaj zastopnik dr. Ferjančič, je star greh, ki ga je stvoril najprej Badeni s sokrivdo Mladočehov. In da so Mladočehi zašli takoj ob nastopu gr. Bade-nija, ni kriv morebiti le kak še živ ali pa uže pokojni češki publicist, temveč tudi kak drug slovanski deja-telj in morebiti, nekoliko celo sain dr. Ferjančič. Znano je namreč, da so slovenski konserv itivci in oportu-nisti pred Badenijevim nastopom ogibali se določne zveze z Mladočehi in so se moralno opirali bolj na nemške krščanske socijaliste in seveda še posebe nem-
ške katolike, nego pa na Mladočehe. To se je bilo pred leti pokazalo tudi na posobnem slovenskem shodu v Ljubljani, na shodu, kateremu je predsedoval dr. Ferjaučič. Mladočehi so dobro čutili, da so tedaj bili nekako strašilo vsem slovanskim življem, kateri so češki liberalizem istovetili s popačenim nemško-židov-skim liberalizmom. Mladočehi so ob nastopu Badenijevim čutili se nekoliko osamljene, in tudi to je bilo vzrok, da so šli — na svojo roko pogajat se z Bade-nijem, ne da bi poštevali tisto slovansko vzajemnost, s katero so se oni dotlej ponašali pred vsemi drugimi izmed slovanskih strank. Posledice mladočeškega separatističnega barantanja z Badenijem so se pokazale v prvih jezikovnih naredbah za Češko in Moravsko.
Tedaj, takoj tedaj, so zapazili misleči slovanski poltiki prvo tundamentalno napako v mladočeški taktiki, in tužno je, da se mora na to stran ponašati ravno „Slovanski Svet", da je takoj po priobčenju istih naredeb in pozneje obsojal, ostro obsojal mlado-češko taktiko z jezikovnimi naredbami- vred. V tem ko je poprej kazal naš list na važnost momentov ob Badenijevem nastopu, ko je vedno zagovarjal dotedanje slovansko postopanje Mladočehov, bil je prisiljen, odtlej obračati se proti njim, kakor se je obračal poprej so-sebno radi zloglasnih punktacij proti Staročehom. Tedaj, ob priobčenju Badenijevih jezikovnih naredeb, je bil še pravi čas, zaklicati mladočeški in Badenijevi taktiki: >Stoj!* Tedaj so bili dolžni jugoslovanski in vsi pravi slovanski poslanci zažugati Mladočehom in vladi, da pojdejo v opozicijo, ako nc popravijo zagrešene taktike.
Ali se je od tedaj prmcipijalno glede na mlado-češko in vladno taktiko kaj izpremenilo ali celo poslabšalo? Da, vsebina jezikovnih naredeb se je pod Gautsc-hem in najbrže tudi v »osnovnih potezah« Thu-novih načelno izpremenila in poslabšala, a taktika je ostala načelno pri Mladočehih in vladah, torej tudi Thunovi, jedna in ista
Če se je torej dr. Ferjančič oglasil sedaj, opravičiti ga moremo le po izreku: Boljše pozno, nego nikdar! Sicer pa je dr. Ferjančič še v drugi koliziji radi svoja kritike. Potegnul se je kot dejanski Slovan ne le za Slovence in Hrvate, temveč tudi /aMaloruse. Radi Malorusov pa mu izvestno zamerijo v poljskem »Kolu«, dasi so tudi Poljaki zagovorniki jednega in istega programa sedanje večine. Pristaši sedanje ve-
čine ne morejo zaresno zagovarjati Malorusov, ker odločujejo v njej tudi Poljaki, in to kaže, če tudi so se razmere zboljšale nekoliko proti volji — poljskega plemstva, da sedanja večina nima prave in tvrdne podatave. Ali ne označuje šibkost sedanje večine ravno to, da mora zastopnik majhnega, oslabljenega naroda povzdvignuti glas za Maloruse, a ne skupno zastopstvo češkega naroda? Ali hočejo morebiti Cehi pote-zati se tudi za Maloruse tedaj, kedar doženejo spora-zumljenje z Nemci? Kdo je v tem pogledu slep?
Mladočeški listi in tista glasila, ki nekako vsaj sedaj podpirajo mladočeško politiko in taktiko, so se po Ferjančičevi kritiki takoj oglasili s tolaženjem, češ, da po spravi med Čehi in Nemci se bodo prvi potezah tudi za ostale zanemarjene slovanske narode in sosebno tudi za drage jim Slovence. A to tolažbo zavračajo tudi besede »Slov. Naroda«, ki tvrdi (št. 175 t. 1.), da bi »s parcijalno rešitvijo narodnostnega vprašanja« Slovenci »izgubili naj m očnejš8 svoje zaveznike«. Slovensko glasilo je, kakor se vidi, glede na Čehe jak« neverno in pesimistično, a pravega argumenta vendar ni navedlo proti zagovorom mladočeške taktike.
Mi smo bili in smo nepremično tega preverjenja, da, tudi ko bi ne izgubili „najmočnejših svojih zaveznikov", bi pa ti nas ne rešili, ker bi kljubu svoji moči ostali prešibki. Ake se mora češki narod v skupnosti, sedaj s svojim plemstvom vred, boriti celo za „na-redbe", za jezikovne naredbe; ako ta narod ni izbojeval niti jezikovne jednakopravnosti na zunaj in znotraj-— kako zmore kaj takega za druge? Kje se pokaže tista moralna in tehniška zunanja sila, da bi priborila šibkim narodom to, kar se odteza Čehom, kljubu moči, zgodovinskemu in ustavnemu pravu, uže 30 let? Radi tega, odločilno radi tega, morajo Slovenci, Hrvati ia Malorusi obsojati mladočeško in vladno taktiko, ki ne vidi sedaj drugega nego vprašanje med Čehi in Nemci, in še to le pristransko, zgolj gledš na jezik.
Čehom moremo še vedno verovati da bi hoteli pozneje pomagati šibkejšim narodom ; a v zadostnost njih sil za tako pomoč ne moremo verovati kratko-nikar, in naj to še toliko dobrohotno dokazujejo. Dobra volja z nepcvoljno močjo ne zadoščuje, in razmere so take, da Slovani zmagajo le v skupnosti, in še v tem slučaju bolj z moralno silo, nego z drugimi napori. Skušnja in očitni činitelji to preverjenje vsiljujejo mislečemu človeku. Mladočehi so zabredli, in šibki slovanski narodi se ne morejo dajati slepiti s tem, da bi se pokrile sedanje taktične napake mladočeške politike. Kdor misli možato, pokaže na napake, ne poskusi pa, da bi se s temi napakami delale še druge mnogo usod-niše. Usodno bi bilo, dajati se zavajati z napačnimi tolažili; dr. Ferjančič je pravo povedal, dasi pozno, prepozno. Spoznanje njegovo mora pa dovajati do preobrata v mladočeški taktiki in v obče do stvarnolo-gičnih izvodov.
Najčudnejše je, da so vladni listi nastopili proti kritiki dr. Ferjančiča. Vlada bi bila dolžna tako kritiko sprejeti z največim zadovoljstvom. Kajti Badeni, Gautsch in sedaj tudi grof Thun so si obtežili sami svoje državniško delo s tem, da niso napravili načrta v izvršenje narodne in jezikovne ali tudi samo poslednje jednakopravnosti za vse narode. Vsled te osnovne napake so izgubili ti državniki občo moralno pomoč pri pravično mislečih dejateljih raznih narodov. Iztrgali
so si sami iz rôk orožje proti tisti nemški obstrukciji, ki se najbolj boji občega izvršenja nacijonalne jednakopravnosti ker bi ta došla zlasti tudi Slovencem.
Oficijozni listi kažejo na obteženje položenja, ko bi se ista jednakopravnost morala izvrševati istočasno tudi za druge, tu mišljene narodnosti. Vprašama : Ali morebiti vladi bolj ugaja, da razsajajo nemški rozpo-sajenci ob izvršenju vsake jezikovne ali kulturne malenkosti za šibke narode?
V ostalem pa kaže bojazen vladnih organov na napačno taktiko vladnega postopanja, poštevajočega jedino Nemce in Čehe. Ako se stvari v jezikovnem pogledu snujejo in urejujejo tako, kakor se dela z jezikovnimi naredbami za Češko in Moravsko, potem seveda ni možno dognati vsega za vse narode istočasno. Dipauli in drugi pa so dokazovali najprej potrebo ne specijalnih načrtov za vsako deželo, temveč skupni načrt, nekak » okvirni zakon*. Ta bi se mogel in v smislu ustave tudi moral podeliti jednak za vse narode ; specijalno urejevanje bi trajalo potem tudi več let, in ta zadača bi ne pripadala državnemu zboru, temveč drugim organom ali zastopom. Te zadače pa, kakor so doslej pokazali, niti Čehi, niti drugi Slovani ne um°jo, ne poštevajo, in odtod prihaja, da se lové na limanice Čehi in drugi, in so se vjele tudi vlade.
Kako torej začeti? Težavno je postaviti Mlado-čehe na tisto stališče, katero bi bili mogli in morali nastopiti ob nastopu Badenijevem. Badeni je bil uže tj.daj v skrbeh radi pogodbe z Ogersko, in Thunovo ministerstvo je sedaj v istih, samo še mnogo večih skrbeh. Gr. Thunu je treba želeti, da bi dobil čas ; ako se to zgodi, more se z moralno in razumovo pomočjo ravno šibkih narodov še mnogo izpremeniti in v interesu narodov in države popraviti. Celo žel°ti je treba, da bi se drž. zbor letos ne sezval več, a potem bi bila dolžnost razsvetljenih slovanskih zastopnikov, da bi pomagali tej ali kateri si bodi vladi zasnovati primeren načrt o nacijonalni jednakopravnosti. Takô ali takô pa mora popraviti se dosedanja mladočeška in vladna taktika v smislu, sporazumljenje se mora po posebnem načrtu, t. j. v dovolj obsežnem okviru začeti izvrševati istočasno za vse narode. Na podstavi takega okvira izgubi sedanja in vsaka podobna ob-strukcija svojo moralno silo ; irredenta se mora umak-nuti v svoje meje, t. j. črez avstro-ogerske meje, in to pač mora biti tudi v interesu dinastije in ne le doslej tlačenih zanemarjenih narodov.
--—|--1->-
Na adresu slavenskih novinara,
le učestvovaše novinarskom sastanku u Pragu, 19. junija 1898.
(Konec.)
Sad je pitanje, kako da se riješi ta stvar« dogo-vornog rada«,kojirabi slavenski zastupnici u Beču za.ed-nički privodili u život ono, što je prvim uvjetom našeg života, one, naime, zivotne potrebe sviju Slavena austri-skih. Te životne potrebe sviju nas treba, kako veé gore rekosmo, saznati, treba ih razumijevati, pa treba i nastojati, da ih slavenski pak i tudji svijet nauči. Treba je (stara ta izreka, fraza 1), da se poznamo. Jer, badava se varati : mi se medju se nimalo neznamo.
Jer mogu bar reci za nas, da mi Hrvati, da mi Srbi nemarno ni pojma o borbi, što ju naša junačka braca Slovenci i Česi imaju sa Nijemcima, a oni prvi još i sa Talijanima. A tako isto više manje je i sa Poljii-cima, Česima i Rusinima. Pa pošto je danas, kako stojimo, teško i preteško, da mi saznamo potrebe jedni drugih i da im važnost shvatimo, pa pošto bi to i dalje pri ovim okolnostima trajalo, za to baš, s tog prvog uzroka, pak s uzroka, da ono, što je sporedno i što nas moguče slabi, ostavimo za poznije riješenje; pa s razloga, da bi slavenski zastopnici imali odredjenu direktivu u svome radu; s razloga, da bi svi S aveni austriski znali koliko rad svojih zastupnika, toliko bili svijesni svojih potreba zajedničkih, svojih zajedničkih prava pram tudjincu-protivniku, a svojih duhtosti medju sobom, kano i to, da več jednom trrba, da ih osvoji ideja i osvjedočenje, da moraju stati proti Nijemcu ne jedino kano Česi, Poliaci, Rusini, Slovenci, Hrvati i Srbi, več kano jedno tijelo, kano Slaveni, ter da samo tako možemo nešto izraditi, i da tak« »vi možemo im-ponovati; pa s razloga, da, pri faktu slavenske parlamentarne zajednice, čuti se potreba, nužda, da bi ta za-jednica imala svoj vlastiti organ; pak jošte i s toga nemanje važnoga razloga, da bi se i tudji, mimoaustriski svijet lakše mogao informovati o slavenskim težnjama, radu i položaju, jer, kao što mi Slaveni sami, tako i taj mimoaustriski svijet, kad hoče da sazna nešto o Slavenima austriskim, mora da pade na »Neue Freie Presse et Comp.«, ako 1' neče da se žrtvuje pak pro-štije što poljačkih, što čeških, što slovenačkih, što ruskih, što hrvatskih jedno 10—12 listova; s ovih svih razloga, što rekoh, držah se dužnim predložiti, da se podigue list, koji bi bio zajedničkim organom svih Sla-vena austriskih. Patriotskoj razboritosti zanimanika pripada konačna odluka, hoče li stvar primiti i kako če ju urediti, a ja, osvedočen o važnosti njezinoj, mislim, da se stvar može riješiti na ovo nekoliko načina:
List, baveči se aktuelnom politikom, imao bi pred očima samo ono, što nam je glavno, najpreče i zajedničko Davao bi u tome direktivu za rad slavenskim poslanicima u Beču, i tumačio bi i širio ideju o jedinstvenosti interesa austriskih Slavena. Eo ipso list bi približavao Slavene medju se i utvr-djivao u njima osječaj Slovenstva i slavenske solidarnosti (a ne na banketima i izletima).
List bi izlazio u Beču onoliko puta na tjedan, koiiko se odredi, a bio bi organom slavenske parlamentarne sveže, dok parlamenta bude egzistovalo. U kojem jeziku da list ishodi, dade se riješiti ovako:
Pošto hi bilo teško, da list izlazi u sva 4 jezika : poljački, češki, slovinski, hrvatski-srpski, tada mjesto toga:
I. list ishodi u 3 jezika:
1.	ruski (radi vanjskoga svijeta mimo austriskog);
2.	poljački (s bilješkama češkim) ili češki (s-biije-škam poljskim, t. j. prema tome, u kom bi jeziku bio originalno članak napisan;
3.	hrvatski-srpski, (na bilješkama slovinskim ili slovinski (s bilješkama hrv. srpskim: a to za to, što su češki i poljački sebi veoma blizu, a hrvatski i slovinski takogjer. A uzevši u obzir, da su ovaki listovi za inteligentniju publiku, koja prati javne stvari, ovim bi se načinom zgodno širilo takodjer poznavanje sla-
venskih jezika, pak i za to, što je to za inteligentniju publiku, nebi niti trebalo bilježaka.
II. list ishodi u tri jezika, a to :
1.	nemacki (radi svijeta mimoaustriskog);
2.	poljački, respektive češki (s bilješkama kano
gore);
3.	hrvatsko-srpski, resp. slovinski (id. —) Isto kano gore samo mjesto ruskoga njemački.
III. list izlazi u dva jezika:
1.	poljački, resp. češki (id. —);
2.	hrvatsko-srpski, resp. slovinski (id. —).
IV.	list izlazi u jednane jeziku:
ruski (s bilješkama ili bez njih);
V.	list ishodi u jednom jeziku:
njemački.
S a svoje strane bih preporučio najprije III. pak IV., pak kad nebi moglo inače biti, V.
Što se tiče pak zavedenja samog lista, tu bi se moglo, prema tome, kako bi se listom jezika odredilo, ili:
1.	podignuti list sasma novi ili
2.	njemačku prašku »Politik«, pogodivši se s njome, prenijeti iz Praga u Beč, pošto je to list, koji ved dan-danas uživa glas ozbiljnog političkog slavenskog lista, ili
3.	»Slovanski Svčt«, koji je več u Beču, preuzeti sebi i preraditi ga prema tome, kako se odredi.
Što se tiče osiguranja lista, bilo n ovoga, bilo pre-uzetoga, u tu svrhu moglo bi se razpisati akcije na 25, 30, ili 50 fiorina, iz prodaje kojih bi se medju samim austriskim Slavenima sigurno utržila svota, koja bi skupa se pretplatom bila dostatna, da se lako pod-miruje svi troškovi listi.
Kako se lako dade vidjeti, glavnim povodom svega ovoga, te rekoh, bio je maleni, da, maleni narod slo-venački, a prinudio me na ovo napose onaj spomenuti momenat u parlamentu, gdjeno sva ostala slavenska brača podaše jasno dokaz, kako bi se oni u svakom odlučnom momentu potegnuli na svoja državnopravna stanovišta i u svoje sabore (u kojima im sreča udije-lila gospodarenje), a Slovence ostavili bez moči i pomoči, da im Nijemac po volji kapu s kroji. Da strah za život, za opstanek te šačice Slovenaca nije neoprav-dan, nije pretjeran, da nije piika provola pjesničkih čustava, a da bi naprotiv mogao udesan biti onaj dan, koji bi nam osvanuo, da vidimo pred sobom slomljen taj mali ogranak, što gaje slavenska lipa pružila k Al-pama, vidičemo lako iz ovoga te slijedi.
Kakva budučnost čeka austrougarsku monar-šju, u to se prtiti nečemo. Nas taru druge brige, pak čemo konstatovati činjenice. I, činjenica i fakatje, da Nijemstvo hoče na istok. Uprlo je svu svou snagu, da milom il šilom provede ono, što se krije pod pojmom »Drang nach Osten«. Ide li mu to od ruke, uspijeva li u tome, il je to samo piika želja, to je još glavnije pitanje, i to čemo vidjeti. Na svaki način, da se dodje do istoka, valja proči preko juga. To je jedini put, što tamo vodi. A da se dodje k jugu, tu treba preči
preko glava slavenskih, preko Čeha i preko Slovenaca IakosuČesi tvrda kost, ipak u ovom slučaju oni puta nezakrčuju. Jer Čehe se može mimoiči i običi pak udariti putem več utrvenim. Gornja Austrija i Salc-burg otvoraju put k jugu. Na tom putu jedinom je slavenskom stražom ona šaka odluonih boraca, naše zapuštene brada Slovenaca, kojima nedaj, Bože naroda, da tu nadju sebi termopilski klanac. Častan, dičan bio bi to grob za njih, al s njegovoga sjaja sramotom bi se tamnilo lice ostalih Slavena.
A kako je Slovencima? ustupaju li pred nasrtajem Nijemstva? prodire li German na jug, vrši li se »Drang nach Osten?«
Na te upite nije treba ni odgovarati. Koruška, zapadna Štajerska leže pod poplavom nezasitnog ger-manstva, a ta poplava provaljuje svom šilom sve to dalje u slovensko tijelo. Slovenačka Lipnica, sv. Ilja, Dobrenja, Leitersberg, Cirknica, Stehovac, sve to propade, i njemačko more doprlo je eto do Maribora. A kad je ovako danas. kad danas ovako ustupa sla-venski elemenat nastrljivome Nijemstvu, kako bi se istom taj proces vršio, kad bi se ostali austriski Sla-veni povukli svojim kučama a ostavili Slovence osamljene, predali ih uruke na milost i nemilost Nijemaca?! Obecaja se valjda »moralna«; potpora? al teško ti g t onome, kome je sudjeno, da o moralnoj potpori žive.
♦ Drang nach Osten« vrši svoju zadadu; polako, al sigurno krči sebi put k odredjenoj meti, i, bude li ovako, za nedugo če prevaliti i ostali dio puta na jug, što ostaje od Koruške preko Primorja i Gorice, i do-piijeti do svog željeuog cilja, do na more adrijatsko. Dalje mu netreba. Mor.-)! 7u je Istok.
A sad ustavimo se ozbiljno mišlju svojoin pri toj činjenici, da se je Nijemac usadio na moru adrijat-skomu, da je (recimo odmah) Trst njemački: pa na-stojmo za čas da, pogledom u budučnost a imajuci na misli Slavenstvo, zahvatimo zamašaj tog uspjeha nje-mačkog. Što če nam se sve našoj duši prikazati ? Ka-kove če nas teške misli prevzeti u povodu toga tako-vo%a uspjeha Nijemstva na račun Slavenstva? I što čemo u duši odutiti pri pomisli, da Nijemac. koji je do sada bio omedjen jedino na more sjeverno, našao je eto sad oduška svome razmetanju, raspinjanju i na drugom, na južnom, na povoljnijem moru: na Adri-latiku. Na Adrijatiku, koji je otvorenim putom na Istok, kojim upravo Istok pocinje; na Adrijatiku, koji bi imao biti, tako rekuci, jezerom Slavena balkanskih, velikim pristaništem sveg velikog Slavenstva, što se za njim proteže bez prekida gore k sjeveru, da to buduče veliko Slavenstvo iz tog svog naravitog pristaništa čini operacije dostojne njegove veličine. Taj Adrijatik. geografski važni, žilakucavica Evrope, imao dakle da pade u udio i neprijateljskome Nijemstvu: po tom našem, azurnom Adrijatiku dimio bi i »Deutschlend« i »Hohen-zollern« lo u kudi svojoj, na mjesto da njegove sinje valove siječ.e, kano ti na5e, recimo n. pr. »Sisoj veliki« il »Dimitrij Donski«, sam. bsz takmaca.
Kikva slika budučnosti pokazuje se tu pred nama? Pod tlakom upliva, što ga njemačka poznata energija znade da vrši (pak i nemečuči ovdje u ovom slučaju sudbinu polabskih i pomorskih Slavena u svoj njenoi gorkosti sebi dandanas na oprez), što bi bilo od Istrije ? što bi bilo od Hrvatske, koja i danas ved stenje pod azijatskom, mongolskom politikom, što ju podržava
pomoču Madžara njemačka sila? što bi bilo od dalmatinskih ubavih bregova i pristaništa, što 1' od Bosne i Hercegovine, gdjeno več danas imame čistih nje-mačkih sela kano Franzensfeld ili Dorf i podobno ? ! Što li bi i sama Grna gora, i nebi li se polomile i osnove i nade junačkog kneza njenog? kakova li bi tekar politika harala Srbiju, danas jur slavenskoj poli-tici izgubljenu? — Što bi sve bilo od Balkana? Dä, što bi sve bilo od njega, i kud li bi Carigrid, zlatna jabuka, kad nebi sreda dala, pak da uspjeh politike velikog slavenskog carstva sve to preteče?
A u takovom stanju slavenske stvari na jugu, pri takovom ojačanju Nijemstva, što li bi bilo od sje-vernih austriskih slavenskih plemena? Uzmimo n. pr., što bi bilo od bogate Češke, pak čak i u onom naj-boljem slučaju, gdje bi imala svoju državu? Kakvo bi stanje i življenje bilo Česima uz elemenat jaki, bogati, puni energije, uz siloviti elemenat njemački, koji bi — oslonjen kako je na majku Germaniju — primao od nje, pojačane, život i snagu neiscrpljivu, a Česi, op-koljeni odasvuda, bez zaledja, bez izgleda bratske pomoči, bi li se mogli i kako dugo bi se mogli održati? K tomu, uz pojačano Nijemstvo. posilio bi se Madžurluk.
A Poljaci? Tu nije treba puno riječi trositi, a j oš kad se k tome ima na misli ekonomsko stanje zemlje, niski stupanj obrta i onoliko broj analfabeta u puku. (Što bi pak moglo biti od Galicije u najbuljem slučaju, spominjati nedemo, jer tad bi trebalo dirati u opstanak Aus tri je. U ostalom dosta je pogledati na geografsku kartu.)
Eto, dakle. od kolike je važnosti, od kolikog za-mašaja ona mala, a od sviju zanemarena šaka Slovenaca, koja je danas još jedinom zaprekom german-skome elementu na njegovom putu k moru; koja, na onom trudnom položaju, što mu ga sudbina dodijelila, stoji kano živi nasip protiva udesnome „Drang nach Osten". Eto, kamo bi nas dovela ova današnja politika odjelita. a malo slavenska, koja je posljedicom konsekventne separatističnosti državnopravnih stano-višta i zlo shvadenog egoizma narodnopolitičkog Malo više prirodnosti u politiku, malo više prirodnog osje-daja u srdca svoja, malo više Slavenstva, i naš če rad biti, kaki biti mora, a bratsko trce neče moči niti pomisliti, a kamo li usta redi „Wir müssen die armen Slovenen opfern".
Morituri salutant! pružimo im bratsku ruku po-modnicu, pa ako ne radi njih, a ono spasimo ih radi svoga spasa, pa ako ne radi njih, a ono spasimo ih radi svoga spasa, rad svoje bududnosti. Tua res, Gallia, agimr!
Epilog.
Po našim novinama, ponajviše češkima, bilo je citati tužbe na to, što s<>, Nijemci iz jedne provincije pačaju u posle druge Što ga se imadu prtiti, pisalo se, Nijemci izvan Češke u posle domače deske? Kud boljeg dokaza, koliko su nam neki pojmovi tudji, ne-pojmivi! A zašta se nebi prtili? Ta to je sasma s njihove strane u redu. Nijemci su jedna cjelina, jedno tijelo, pa pričepiš li prst na jednoj noži, bolest dopre do moždana, i cijelo tijelo se potrese. Tim, što je Ba-deni htio, da nešto malo uštipne od njihove nepra-
vedne nadvlade na korist Čeha. podražilo se je. po-tr^slo se ne samo austriske Nijemce, mg i Nijemce v Reichu. Sve Nijemstvo bilo je na nogama. (1 starcu Mommsenu čutstvo srca prevladal > razbor uma.) To su momenti, koji su kadri u životu jednog naroda vesma lako da napisu jednu važnu stranicu. i p:eko kojih se nedade tako lako i bezobzirce preči na dnevni red. Mi takova šta nepojmimo, mi se tome čudimo, za grijeh držimo, u mjesto da i mi sami takovim preli-jepim pojavama opčeg interesovanja spremamo u sebe zemljišče, otvaramo pute. Kako bi n. pr. danas druk-čije objekivalo, kaki bi ini zamašaj imala stvar, kad bi današnje pitanje jezika u Českoj kretalo, kano opče pitanje, svima plemenima slavenskim preko sve Austrije od sjevera k jugu, uzduž i poprijeko. Mjesto toga, da na svaki najmanji kret aust.riskog Nijemstva, odjekve močni glas opčeg kreta Slavena austriskih, vidimo, gdje, dok jedno slavensko pleme vodi nejednaku borbu sa ujedinjenim Nijemstvom, sva ostala u naokolo ostaja pri tom pasivna; i ne samo to, več dapače svaka i najmanj a tekovina jednoga budi zavist u drugoga. Fali bratstva, fali slavenstva, pa za to i jedan neima vjere u to bratstvo i slavenstvo drugoga. Pišemo se lijepo ; sa sto poljubaca se preko dana poljubimo (ne-najdemo li da tu tamo ljudi bosonogi idju i slamku jedan drugome u uho uvlači .. .); al što kome iz toga? liiepe riječi drage, al čini još draži. Dok na Česku pada udarac za udarcem, nasrtaj stiže nasrtaj, dotle sve ostalo u naokolo miruje i spi; za smrtnu borbu, što ju Slavenac dolje izdržava. prima za uzdarje, na moralno pojačan:e hladnu rezignaciju bez srca i čutstva,
Nečudimo se, nezamjerajmo mi Nijemcima, što se oni preko provincijalnih granica prte u tudje, to-bože, posle. To je njihovo narodno pravo, to je njihova narodna dužnost. Griješili bi, kad nebi to činili. Neg mi, uzevši prlmjer od njih, idimo za istim,- e da bi nam naša slavenska svijest pokazala naša prava, naše narodne dužnosti; d? takova pojava nebude nam tudja i predmetom čudjenja, več, kad se jednoga nas dirne, nek se i drugi strese, a kad ima da se jedan krene, nek je tad opči močni pokret.1) Više če to vrijediti, neg sve one sjednice užih i širih egzekutivnih i ne-egzekutivnih parlamentarnih odbora slavenske desnice i njihovi buletini; jer riječima se ljudi neplaše, vec djeca, a ljudi se boje onog, što se može pipati, vidjeti i osjetiti, onog, iz česa se lako može da rodi nešto večega neg što je miš. Ljudi (osobito neki) se boje pokreta, što danas giblje austriske Nijemce a svraca brižnu paznju brace im iz Reicha. A čega se čovjek boji ... da bi ništa, spavati mu neda.
V. Iljadica Grb ene.
* * *
Op. ur. Iz te zanimive in dobro premišljene razprave, ki jo je napisal mlad hrvatski naobraženec, gori ljubezen do vseh avsro-ogerskih Slovanov, sosebno pa Slovencev. Da, sam povdarja da radi1 bojazni za Slovence je zasnoval svojo kritiko o današnji slovanski politiki. Da bi se zboljšale razmere med Slovani, nasovetuje tudi on, naj bi isti zasnovali kak skupen list na Dunaju. Teoretiški je pokazal na razne oblike v katerih bi izhajal tak organ. Nemško izdavanje priporoča kot poslednje, torej ki bi ne bilo možno drugače ukrenuti jo. No, razmere so take, da
') a tomu bi imao mnogo da doprinese zajednički slavenski
list.
per eliminatisnem smo prisiljeni dojti ravno do nemškega izdavanja Važnejše, nego vse drugo je danes v Avstro-Ogerski to, da Slovani pokažejo Nemcem in drugim narodom in vladnim krogom, kako oni sodijo politiško postopanje 5 njimi, in kako mislijo o ložeh, sofizmih in raznih argumentacijah, pojavljajočili se v neslovanskih novinah. Ta odločilna potreba narekuje izdavanje skupnega slovanskega glasila na nemškem jeziku. Naposled se mlademu Slavja-ninu zahvaljejuino, da je hotel v svoji razpravi poštevati tudi »Slov. Svet« za predočeni namen.
■—• S i-—•
Drago Obrenov!
U duši me neko nespokojstvo mori, Ni jednoga easa nafi nemogu mira, Mrzak mi je svijet. mješavina pusta, Pogled susret svaki nemilo me dira. —
Sjedit mi se neče, a hodit nemogu, Pa bez cilja lutam ni sam neznam kuda, Uz varoš niz varoš, od kuče do kuče, Tamo — amo, a jednako sve i svuda!
Lutajuci' tako pogled mi se ote, Na jednoga starca, gdje o štapu ide, Guraju se mnogi i pitaju k' njemu Mož da da ga pozdrave il' da ga vide . . .
Pa i nehotice okrenuh i ja. I za tren od oka pored njega stado, Čuteči gledani, al' ga ne oznajem I nehteči pored njega stajah rado! —
Izlomljene ruke oči ga izdale, Siromaško ruho pokriva mu grudi,
0	to\jazi tužan teke se pomiče, Oko njega samo šaputaju ljudi:
To je oni slavni Obrenovič Drago, Arambaša stari dika od jnnaka, To je branič raje Ercegovac ljuti, Din — dušmauin pravi gonitelj turaka!
Pomrča mi sunce, nestade mi sv'jeta, Kad ideal vidjeh ljudi i junaka, S prosjačkijem štapom — mjesto džeferdara Diku domovine — a sada prosjaka! —
1	s' bolom u duši osjetih tada, Kolika je danas nezahvalnost ljudi, I kako se širi u narodv motne Neblagodarnost običaj zli i hudi.
Cetinje.	Isail T. T oni ič-Drob nj ak.
.—H- ž • ■
0EE3BHHA.
KpeCTLHHIIHli Ha 3<ipt, CI> C0X0H ha^t noaocoii CBoeii tjiv^imcji. TpJAMCH TaKT, KpeCTbaHHH1> M O H, tIto rpaflojeb nott ct. Hero katiuca. My3KHKt paoOTHIIKTj 6blJTh npHMOII. 3aTO, K to mhmo HH npOXO^IITT>, O t t. Bcixi. eMy: crracii6o, itcuojraTi.!
MapTBIIHKV 3to bt> 3aBHCTB bbo^htt.! XBa.iti npiiMaHHiiBBi, — KaKt wxi> He nosKejtaTb!
MapTBimKa B3,a,yMa*Ta Tpy,xiitbch: Ham.ia hvpoant, h hy ha^t hiimt bo3htb&h ?
X.ionoTi. MapTBiniKi ho.ioht> pon.: UvpóíuiT. oHa to iioiieceTt, To TaKt, to chktb ero OÓXBaTlIT'b. To noBo.ioneTi., to nokatinti PÍKOH cb Ót^hhlkkh .TBeTCH hottb; II naKOHen,!. OHa, hbixth naeiiay ^biuiiit-b: A Bee hii o ti» Koro noxBa.tb ceói. He c-ibiihiit-b.
II He ^HKOBIIHKa, MOH CBÍjTTj! Tpy^iiihbch MHOrO tbi, j;a H0.tb3bi bt» stom-b httt,.
Coxa, ruski plug. ki orje jako plitvo. - IIo.Toca, mu. iio-hocm, kos njive (prira. pleha, pleša). — rpaji, -a, toča; rpa-¿om-i, KaTH.ica, kotalil se, kakor toča, rpapoM-i. je abl. modi. — UpiiMuii, -Ah, oe, kakor se gre. — Cnacnoo = cnacn Boi% Bog plačaj! t, j. ti si vreden, da bi ti Bog povrnul. — Hcno.iatt = eis polla eti (= si; noThi i T/]), na mnoga leta, — MapTumica ■= ooeataHa = opica. — XBaaa, = pohvala. npuMaHiDBiiS, kdor ali kar mami. — Ba^aTE, izmisliti si. — Hyp6a.ni,, -a, tnalo. — Bo3iit£ch ct> lin^, pečati se, mujati se.— Sjonom, ž. trud; no.-ioin, pora = polna usta = mnogo; to —to, zdaj — zdaj; taki, — chkt., tako — tako. iiobojiohntb, — aoky, — joneniB, povleči, nemnogo vleči. — BiMUHJKKa, -n, obč. sp. revišče. — Haciuy, komaj; in.ixT-i.Tt, -xiy. -imut, sopihati. — ^iiKOBHiiKa, čudo. — Moit CBiT-tl laskateljna beseda, kakor ro.iyoyiiiKa, ro-jiy6niKi,. 11 o.i t ;s a iz (no—.itr — ja). korist.	X—kt..
Hena CBHjeT CBoje 36opw . . .
Heica CBnje-r CBoje sóopir, Ja kv J'BjeK 3ÓopnT' hcto: ^a he aa Te cpue ropn; rT^a te .t>yónir pymo, hiicto.
Hefey uasiiT' ppyre mojie, Hiit' mu APyra ."ByaB Tpeóa; Tu je^HHa cpn,y momo Jecn flynio, ncuo^; Heóa.
y TeÓB ce 3a.T>y6n.io Moje cpue jom o^aBita, A nuje Teóe óii.io. Pana 6n My ÓMa cnpaBiia.
BAP (B,pHa Topa) 1898.
Bep Teóe ónx jiop'o Mp'jexn K'o óo.iecHiiK óea j>eK-npa, ^a are nor.iefl TBoj cap, CBera He Bece.m u o^Mapa.
C'jinjyj mii ce, Moja bii.to, nomTO 3Hajeni o,yóaB Jiojy, Pp'jex Be.iuKu ón cas óh.to, ^a mu He Aam pyKy TBojy.
PasroHD mu cpiia TaMy. ^a ra jap,n He nopyine; ,P>yónT Teóe oíiy caMy Hs CBer cpu,a, n3 CBe riynie.
M. JoBOBnh.

Sklepi
prvega splošnega zbora slovenskih in istrsko-hrvatskik posojilničarjev.
Na poziv »Centralne posojilnice slovenske« se je vršil prvi obči shod zastopnikov slovenskih posojilnic v Ljubljani v mali dvorani »Narodnega doma«, in sicer je bilo v nedeljo, 31. julija zvečer ob 9. uri predzborovanje, na katerem se je vršilo posovetovanje o predloženih resolucijah za glavno zborovanje. Glavno zborovanje samo je bilo pa drugi dan ob 10. uri do-poludne s sledečim dnevnim redom: 1. praznovanje cesarskega jubileja od strani slovenskega posojilništva ; 2. načela in 3. organizacija slovenskega posojilnišlva ; 4. strokovno izobraženje upravnikov slovenskih posojilnic.
Od oglašenih 40 posojilnic je bilo kljubu nasprotovanju »Gospodarske zveze« in »Zveze kranjskih in slovenskih posojilnic« (v Ljubljani in Celju) zastopanih 25 posojilnic in prisotnih oba dneva 30—40 rodoljubov.
Predsedovala sta gg. Lapajne in dr. Danilo Majaron. Počastil je bil shod tudi g. župan Hribar. K temu zborovanju so bili povabljeni vsi slovenski posojilnicami, t. j. odborniki, nadzorniki in členi posamičnih slovenskih posojilnic in vsi, ki se zanimajo za razvitek slovenskega posojilništva. Udeležniki slovenski tega shoda so hoteli v prvi vrsti pokazati, da je tudi slovenskim posojilničarjem, ki se sicer bavijo les suhoparnim denarnim gospodarstvom, zvestoba do cesarja in avstrijske domovine prva državljanska dolžnost. V drugi vrsti pa so se zjedinili o načelih in organizaciji slovenskega posojilništva v duhu našega cesarja, ki uže toliko let s svojim zlatim izrekom »Viribus unitis« opominja na slogo vse svoje narode in vse podložnike.
Sprejeli so se naslednji stavki: I. Resolucija v zadevi praznovanja cesarskega jubileja (poročevalec g. J Rupnik): a) Ustanovi se v ta spomin dobrodelna zaloga, h kateri naj doprinašajo slovenske posojilnice in hranilnice po svoji moči. Ta zaloga se porabi v korist slovenskega posojilništva, osobito slovenske poso-jilniške literature. — Da se izvede to, pooblasti se Zveza slov. posojilnic v Celju, ki sprejema v to svrho došle novce in jih priobčuje v javnih listih slovenskih ter nalaga v »Centralni posojilnici slovenski«. Vse posojilnice določijo 2 yft vsakoletnega dobička za »Našo stražo« (predlog g. Stembergerja.)
II.	Resolucija v zadevi načel slovenskega posojilništva (poročevalec g. Bezlaj): a) Načela, po katerih so sedanje slovenske posojilnice osnovane, so v obče dobra, b) Starejšim in večim posojilnicam sploh ne kaže, svoja pravila spreminjati, dokler jih v to členi ali zakoni ali važne okoliščine ne primorajo. c) Mlajšim posojilnicam pa, katere delujejo na kmetih, kjer je še majhna izobraženost, kaže, da svoja pravila vrav-najo v smislu zakona od 1. iun. 1889 , ako še niso urejena v tem smislu, č) Kmetske posojilnice naj so osnovane sploh bolj v duhu Raiffeisenovem, kolikor le to zadružni zakon dovoljuje, vendar naj bode načelst.vo previdno, da jedna sama oseba ne dobi v svojo oblast celega zavoda, d) Kjer je sodišče, pa posojilnice še ni, pa naj se prej ko prej osnuje. V velikih sodnijskih okrajih je prostora tudi za dve posojilnici V tem slučaju naj se terén razdeli. Ti zavodi so pa potrebni tudi v drugih večih krajih, kjer je slovenska narodnost v nevarnosti, n. pr. na Koroškem, na Primorskem, v kočevskem osraju, ob Dravi in Muri na Štajerskem, e) Kjer ste v majhnem kraju dve posojilnici, naj se združiti. Kjer ste na sedežu sodišča za dotični okraj tudi dve posojilnici, naj ima vsaka po nekaj občin, oziroma župnij, ali pa naj se združiti, f) V svoja pravila naj vseslovenske posojilnice vvedejo določilo, da členi načelstva morejo od svojega zavoda na posodo dobivati le v skupni seji z nadzorstvom. Poroki pa ne morejo biti.
III.	Resolucija v zadevi organizacije slovenskega posojilništva (poročevalec g. Ulčakar): a) Vsaka posojilnica imej svoje nadzorstvo, obstoječe iz najmanj treh oseb. b) Vsaka posojilnica pripadaj kot člen h kakemu društvu, katero nadzoruje po svojih pravilih posojilnice, c) Slovenske posojilnice naj materijalno podpirajo tiste denarne zavode, od katerih dobivajo one same jednake podpore, č) Vsa društva, ki so namenjena v podporo slovenskim posojilnicam, naj po-
stopajo vzajemno, naj imajo svoj organ, s katerim bi se slovensko posojilništvo in vse slovi-nske gospodarske zadruge pospeševale. Ta organ je zajedno glasilo vseh slovenskih posojilnic in gospodarskih zadrug, katere naj ga podpirajo materijalno in duševno, g) Slovenske posojilnice naj podpirajo tudi tiste slovenske gospodarske zadruge, katere niso na škodo slovenskim trgovcem in obrtnikom.
IV. 0 strokovni izobrazbi členov načelstva slovenskih posojilnic (poročevalec g Peče). Prirejajo naj se v to svrho poučni tečaji, ali pa pošiljajo k posojilnicam vešči poučevatelji.
Da se izvršijo sklepi tega shoda, v to se pooblašča „Centralna posojilnica slovenska" v Krškem.
Zbor se je zaključil s slava-klici na cesarja •——•
RUSKE DROBTINICE.
Ct Mipy no hdtk-b, rojiojiv pyoaxa.
Julija in avgusta je v Kijevu arheološki shod z razstavo.
V Petrogradu je umrl Evzebij Mihajlovič Feoktistov, urednik ruskega znanstvenega časopisa ministerstva za narodno prosveto. — Spisal je poleg žurnalističnih razprav: „Ruska diplomacija v dosego grškega osvojenja", »Poljske intrige v prvi četrtini tega stoletja«, »Ruska politika na vzhodu pred krimsko vojno«, »Rusija in Srbija pred poslednjo vzhodno vojno«, »Intimno dopisovanje poslednjega poljskega kralja«.
Car je daroval 500.000 rub. podpore onim krajem, kjer je bila vlani slaba letina.
Petrograjski vseuč. prof. A. M. Pozdnejev je šel na vzhod zlasti, da prouči libetsko medicino in njeno literaturo ter preloži tibetsko-mongolske medic, knjige na ruski jezik.
Bolgarska kolonija v Odesi je podala knezu Ferdinandu, ko se je ondi mudil na potovanju v Petrograd, krasno izdelano adreso in več dragocenih daril.
Gospa Lesnikova je podarila baltiškemu pravoslavnemu društvu 9000 rub. za izdavanje prostonarodnih spisov v lotiškem in estonskem jeziku. Tako »barbarski« Rusi podpirajo tuje literature v svojem carstvu.
Car je iz garderobe Petrograjskih in Moskovskih dvornih gledališč dal izbrati popolne kostumne oprave za 100 gled. iger ter jih daroval Bolgarom. Dar, kateri je posebna ladija donesla v Varno, je vreden nad 60.000 rubljev in sestaje iz 8700 posamičnih komadov.
Bolgarski emigranti, ki so živeli v Petrogradu, Odesi in drugih mestih, so se sedaj iz Rusije vrnuli in, po želji bolgar. kneza, vstopijo v bolg. vojsko in sicer dobč iste stopinje, v katerih so njih tovariši, ki se niso bili izselili.
V Petrogradu so pričeli zidati ogromno porodniško kliniko, ki je proračunjena na 1,700.000 rub., a nje vzdržavanje na letnih 250 000 rub. Klinika bode tako izborno vravnana, da bo prva v Evropi. Stavba je proračunjena na 3 leta,
•—-i—f---
Iz novin.
Namere turške vlade, da nastavi pri Vatikanu diplomatsko misijo, papež ni odobril. Rusko „Nov. Vr." pripisuje ta neuspeh Turčije vplivu Ruske in Francoske. Ustanova bi imela v nasledek, da se pri Porti nastavi papeški delegat. S tem pa bi se vpliv Francoske na vstoku poslabšal. Protektorat Nemčije nad
katoliki na Vstoku bi provzročil nesogla-je med Rusijo iu Nemško, poleg t-ga, da bi Nemčija s tem dobila novo sredstvo, da vpliva na Porto. Zato je mnogo bolje, da Francoska ohrani svoj vpliv.
»Slov. N.« poroča, da vlada namerja v Gradcu ustanoviti tečaj za slovenščino za one jurist \ ki se hote posvetiti sodništvu med Slovenci, ter te podpirati s štipendijama. Zakaj noče podeliti podpore slovenskim juristom, (kakor n. pr. bosenska vlada)? Omenjeni kurz nikakor ne bi zadoščal svojemu namenu ter le dospeševal germanizacijo pri naših sodiščih.
O spojenju Trsta z Istro (za katero se je izrekel poleg rovin.jske »Idea Ital.« in tržaškega »Indip« tudi zabrebški »Obzor«) pravi »Naša Sloga«, da bi ono bilo naša smrt. Iredenta in vladina politika ste napravili Trst v najzagrizenejše središče tujstva ; Trst je kriv, da je vse avstrijsko pomorstvo, vsa trgovina v Primorju. vse uradovanje središčnjih oblastij v laškem duhu.
V	Trstu je poštno in brzojavno ravnateljstvo za Pri-morje in Kranjsko a napis mu kaže, da ne mara za naš-jezik. V Trstu je pomorska oblast za Dalmacijo, a o Hrvatstvu ni sluha. V Trstu je ravnateljstvo drž. železnice istrske, a imena in napise na kolodvorih so samo laška. V Trstu je avstr. Lloyd, kateri ne bi bil možen bez Hrvatov, a za hrvatski jezik on ne zna.
V	Trstu ni namestništvo, ni sodišča, ni finaneijelne oblasti, ni drž. odvestništvo, ni pošta, ni kaka druga centralna oblast ne mara za naše število in za naše prava.
V	Trstu ostane ali postane vse italijansko. A naj bolji dokaz tend^ncije se vidi v tem, da službeni list izhaja samo v laškem jeziku, ter da ta list goji do nas iste misli, kakor kakor zagrizeni sovražniki. To imamo od Trsta. A Istra sama je preslaba, da zruši vsa ta laška nasilja. Dokler se v Isti borimo z Italijani, moremo jih premagati, vsaj po številu; kedar se spojimo s Trstom, izgobili bi i to. Spojiti bi se morali tudi z Gorico in Gradiško, torej vse Primorje; šele tedaj bi bili proti Italijanom v večini. Ako s Trnova, se boriti s uspehom, mora se Slovenija in Datmacija drugače obnašati. A kranjska se briga sama zase ali pa udaje se Nemcem, a ne vidi, da je Trst točka, za katera bi se morala i ona zavzeti. V Dalmaciji je pa mnngo slabše . . .
Mestni šolski sovet se je bavil s prašanjem, kako naj se šolska mladina udeleži cesarskih slavnotij. Okrajni š. nadzornik nemških šol Ljubljanskih pa je nasoveto-val naj se učenci nemških ljudskih šol izključijo od jubilejnih slavnostij, katere priredi mestna občina, ker učitelji na ljudskih šolah nimajo toliko upliva, da bi mogli preprečiti demonstracije. Učitelji teh šol torej niso kos svoji zatlači, ne morejo ali nečejo vzdrževati discipline in vzgajati avstr. mišljenja. — ali pa hočejo sami demonstrovati proti jubilejski slavnosti. — (Po »Slov. Nar.«)
»Grazer Volksblatt« piše o ogerskih razmerih razmerah, da tam nima nobena druga kultura pravice do obstanka kakor le madjarska. Na nobeni gimnaziji ne trpe slovaškega jezika kot obligatni predmet. Vsi uradni dopisi so izključno madjarski. Župnik Kmet je bil ob-sojjn na 50 gl globe, ker je, sklicuje se na zakon, zahteval slovanski zapisnik. Na Ogerskem je vsakdor panslavist, ki zna slovanski jezik.
»Neue Fr Pr.« objavlja zopet pogovor z Momm-senom. Razgovor je bil o Bismarcku in seveda tudi o Avstriji. O Bismarckovi pravi Mommsen: Bil je
ostvarjen državnik. Ni velikega državnika, kini zajedno despot in prekueuh! On je bil oboje. Ni pa bila sreča, da je nekoliko časa bila vsa moč Nemčije združena v njegovi osebi. Treba je biti pravičnim njegovemu spominu: Tudi ko je \odil Nemčijo, ni ta izvršela diktature nad svetom in je ni hotela izvrševati. Iz velikih Bis. uspehov se je kazal respekt pred Nemčijo, in to klicali k razsodbi tudi tedaj, kedar ni bilo to Nemčiji nič mari. »Ali je bila morebiti sreča za nas, daje 1 1878 kongres za poravnanje vstočnih stvarij zboroval o Berolinu. O Berolinskega kongr sa je nastalo sovraštvo Nemčije z Rusijo . . . Kar se dostaje Bismark spominov, mogli bi biiti velezanimivi, ako bi bil n. pr. B. pisal o odnošajih Memčije k Rusiji. — Položenje v Avsteiji se kaže Mommsenu tužno. Od 1. 1866 se je poslabšala usodu avstr. Nemcev. Sedaj j'a še tro-zveza; ali ta bi se zrušila, ko bi trajalo slaviznvanje dalie (!). Gledš na Praške slavnosti je omenil: Ko bi sto po volji panslavistov, morala bi se Nemčije razdrobiti Slovanska Avstrija bi bila naravna zaveznica Francija, in bi želela zajedno Nemčijo poteptati. Denimo, da bi prišlo do francosko-rusko-avstr trozveze, glavno vlogo bi imela Rusija. Od Rusije pa Nemčiji ne grozi nobena opasnost. V Rusiji je panslavistov, toda ruska vlada ni panslavitiška in ne namerja ponižati ali uničiti Nemčijo. Sicer pa je naše zununja politika v dobrih rokah. O nadarjenosti ßülowi imam najboljše mnenje Srčno bi se veselil, ko bi se tu državno modni, fino naobraženi in razvetljeni mpžak nekdaj pozval, vzeti krmilo Nemčije v roke S svojimi govori v državnem zboru se je izborni vvedel. Od Bismareka nisi slišal več tako državniški govoriti. Poroglivo je naposled ivlommsen omenil: Če pojdem zopet keda.j v Avstrijo, popeljem se le po noči črez Češko, kjer so me na smrt obsodili in offigie«.
Osebna svoboda pri nas —„Soča" poroča: „Zaradi sodelovanja pri „Slov. Listu" je deželni primarij dr. V. Gregorič prišel v dolgotrajno disciplinarno preiskavo, ki se je sedaj končala tako, da je kranjski dež. odbor dal dr. Gregoriču, kakor načelniku konzorcija »SI. Lista«, disciplinarno kazen, in sicer ukor. Dr. Gregorič mora prijaviti svoj izstop iz konzorcija dež. odboru."
Moric Busch priobčuje pismo Bismareka grofu Andrassy-ju iz leta 1870. Iz njega se izpozna, da cesar Viljem I. dolgo časa ni vedel, ali se naj priklopi Avstriji ali drzi Rusije. Rajši bi se bil pridružil Rusiji, a car je pisal list, kakor da se temu protivi. Bismarck je rabil dolgo, predno je cesarja pregovoril.
-Pester Lloyd« glasno zavrača nemške obstrukci-joniške liste, ki so pozivali Ogersko, da jim pomore pri boju proti pogodbi. Uže oblika sama je bila neprimerna za boj. Vprašanje o pogodbi naj bi postala rana, ki naj bi zastrupila organizem monarhije, in ker merodajni krogi ne bi hoteli, da se to zgodi, morajo preklicati jezikovne naredbe, da se rana zaceli. Tako so računali Nemci. — Da se rana prikaže kmalo zopet drugje, to Nemcev ne briga, samo da dosežejo svoj namen, vse drugo jim ni nič mari. Ako se Ogerska odtegne, ter ravna samostojno, izgube Nemci najvažnejšo presijsko sredstvo. Zato hočsjo Madjare pregovoriti k pogodbi, ne kot jednakopravne pogojevalce, temveč kot sobojevnike proti jezikovnim i aredbam. In zakaj? Nemci se bore za svoj obstanek! To so si toliko časa zatrjali, da so res pričeli verovati v to; a
a ne posreči se jim, da o tem prepr.čajo trezne ljudi izven Avstrije. V planinskih deželah so Nemci v narodnem oziru v nevarnosti, ako v mešanih krajih na Češkem nemški uradnik mora znati tudi češki! Mari ni to velikansko pretiravanje? In ako imajo tudi jezikovne naredbe mensikaho trdost. o kateri se opravičeno pritožujejo Nemci, zakaj potem zavračajo uže kar naprej vsak poskus, da se ustanovi definitivni zakon, ki naj olajša te tvrdosti? Jeli tudi to potreba boja za narodni obstanek in ne boj proti obstanku Avstrije? — — — Ta židovski list, organ madjar, ke vlade, govori 100 krat v smislu nemške obstrukcije; sedaj je pisal proti njej.
»Uradni panslavizem« očitajo madjarski listi vladi, ker je rainisterstvo podelilo trem največim kulturnim društvom v Turč. St. Martinu »Emka«, »Femka« in »Musealna společnost slovenska« po 300 gl. podpore. Dasi omenjeni madjarski društvi ne spadati k muzeal-nim društvom in torej ne bi smeli imeti deleža pri tem določeni podpori, vendar kljubu temu Madjari zavidajo borno podporo slovaškemu društvu ter piva-rijo, da vlada podpira panslavizem.
Libereška »D. Volkszeitg.« piše : »Čim više dospe kultura človeštva v svojem razvitku, tem močneje se vse manj vredno in slabo zavrne v svoje meje; da, zadnje se mora celo uničiti, ako to zahtevajo okol-ščine. — Narodi, ki so zavira kulturnemu razvitku človeštva, morajo se kar najodločneje pobijati. S preživelimi narodnimi •eksistencijami, in to so slovanski rodovi v Nemčiji in v Avstro-Ogerski, morda tudi oni zunaj nje — ni možno stvarjati zdravih in trdnih socijalnih in političnih razmer. Tu nedostoje v prvi vrsti duševne dovzetnosti in mišljenja, kakoršno nahajamo n. pr. pri Nemcih, in bez česar ni možna nobena višja človeška kultura«. Židje se sami smatrajo izvoljenim narodom; sedaj se jim pridružijo nemški šovinisti.
Visoško češka društvo, ki 7. avg. napravilo izlet na Krkonoše, je bilo od Nemcev s kamenjem napadeno. — O tem seveda nemški schmock molči; če se pa takoj pridiguje križarska vojna proti Slovanom.
Mrzel curek oboževalcem Bismareka v Avstriji je donesla »Breslauer General Anzeiger«; ki piše, da pojavi sožalja v Avstriji imajo tako eksaltovane oblike, da se morajo za njimi smatrati politične demonstracije to je odločilnim krogom v Nemčiji neprijetno.
■—H—ž——•
CROBTIM.
Ogerski minister Vlassits je nakazal 3500 gl. v razdelitev slabo dotovanim — rabincem.
V Slavonskem Brodu se je osnoval odsek pod predsed. N. Gjurgjeviča, da kupi rojstno hišo Brankovo in v njo vzida spomensko ploščo.
Sultan Abdnl Haiuid je črnogorskemu knezu daroval parno ladijo.
Kaj je provokacija, poučujejo nas »Saazer Nachr.«,— ki pišejo: »Naši Čehi uže zopet pozabljajo, da žive v nemškem mestu. Skoro ni dne, da ne bi se od češke strani kaj storilo, kar Nemce provokuje. Sedaj se ne zadovoljujejo več, da na cestah in trgih v mestu govorč glasno in izzivajoče češko, celo skušajo, da odvzamejo našemu mestu nemški
značaj s tem, da napravljajo češke napise. Seveda se po-zivlje policija, naj ne trpi, „da se nemški narod, ki je vsled političnih dogodkov, kakor umevno, razdražen, izzivlje tako samopašno!«
Nemški nacijonalci so po smrti Bismarckovi sklenuli prirediti pojave žalosti iu sočutja; to tudi po nekaterih slovenskih krajih. Tudi na zunaj hočejo dokazati svojo žalost. in sicer se jim veleva, da ima do 8 dnij po pokopu veljati »divja žalost« (»wilder Schmerz«), tedaj morajo nositi na rokavu črn ovoj, v gumbah plavice, a udeležiti se ne smejo nobene veselice in nobenega zborovanja. Temu sledi jednako dolga »mila otožnost« (»sanfte Melancholie«); tu nosijo plavice, a ne več ovoja, in se zopet udeležujejo zborovanj. S tem, da se nočejo udeleževati nobenih slavnostii, razun nacijonalnih, hočejo demonstrovati tudi proti jubileju našega cesarja.
Praški župan dr. Podlipn^ slavi 24 avgusta svojo 50 letnico. Da to proslavi dostojno, se je osnoval v Pragi odbor najveljavnejših rodoljubov.
Narodna slavnost v Sežani je donesla v prid »Narodnemu domu« v Trstu 373 gld.
Ravnatelj deželnega arhiva v Zagrebu, dr. IvaD pl. Bojničič-Kninski, slavi 1. sept. 25 letnico svojega književnega delovanja. Napisal je mnogo zgodovinskih in starino-slovnih razprav ter veče d^lo o hrvat. plemstva in o postanku kraljevine Slavonije.
Vdova pok. dr. Jovana Subotiča je izzročila Matici srbski avtobiografijo Subotičevo, katero je književni odbor sprejel za letopis.
„Bela Ljubljana" se zove nov valček skladatelja V. Parme.
24. jul. je bil češkemu pisatelju V. Benešu Tfebiz-skemu postavljen spomenik v Klečanih pri Pragi. Ves kraj je bil okrašen s prapori, razven cerkve in šole.
Pri občinskih volitvah v Poljčanah je zmagala slovenska stranka v prvič.
Mariborski mestni sovet je sklenul, da se bodo sprejemali v službo mestnih stražnikov podčastniki, ki so služili v „domačih nemških polkih".
Zaupnik grofa Thuna dr. Stummer, ki je sostavil „načala" za pogajanje o jezikovnem vprašanju, je poklican v ministerstvo v sekcijskega šefa. Rodil se je 1834 in služboval kot politični uradnik na Češkem. 1878 je bil voljen kot nemški ustavoverec v deželni zbor. 1881 je, po imenovanju sovetnikom v dež. namestništvu, odložil mandat.
Učimo se ruščine! kličejo „Hlasy z Podfipska", v oči-gled vsestranske germanizacije, da spoznamo bogato rusko literaturo, da moremo biti s širno Rasijo v trgovskih zvezah. Učenje rnščine mora biti prvi korak k uresničenju zbli-žanja slovanskih narodov, k duševni jednoti.
Slovani v Aleksandriji so si osnovali društvo »Sloga«. Proslavili so složno praznik sv. Cirila in Metoda.
Turški vojni minister zahteva 170 milj. za preuredbo in pojačanje vojske, češ, da Srbija, Črna Gora in Bolgarija pomnožujejo svojo vojsko.
Pok. grof. Pejačevic je volil 20.000 gld. za osnovanje realke v Vukovaru.
Ces. akad. znanosti na Dunaju je na predlog prof. Jagiča odredila, da se na njene troške proučavajo narečja slovanskih narodov na jugu monarhije in na Balkanu. Po Bosni in Hercegovini potuje v ta namen docent dr. Rešetar, po dalmatinskih otokih gimn. prof. v Spletu, Aranzov.
V	Varšavi je retrospektivna razstava poljskega slikarstva. Najstarši od razstavljenih umetnikov je Siemigi-novvski, običvjno Eleuterij zvani, ki je umrl 1711. Od njega so slike kralja Sobieskega in nekaterih članov njegove rodbine. — Znamenita je slika, katero je malal kralj Stanislav Lesčinski, ki je bil diletant-slikar. Plodoviti Simon Cze-cliowicz je na izložbi le slabo zastopan, mnogo bolj umetniki 18. veka. Od teh so najznamenitejši Bsrnarod Bellotto, Fr. Smugle\vicz, Jan Norblin in Aleks. Or!owski.
V	Rojanu pri Trstu dela župuik Jurizza zopet zgago. Pri procesiji na dan sv. Mohora in Fortunata je hotelo pevsko društvo „Zarja" peti. Župnik pa je to prepovedal, in ko je odposlanec društva pripomnil, da se vjsled tega pritožil na višem mestu, je zahteval od policije, naj ona zabrani petje! Res so »Zarjani« peli v veliko jezo župnikovo, ki je veleval policiji, naj jim zabrani pri po-vratku pristop v cerkev. Pevci so se vsled tega razvrstili pred cerkvijo in tu peli tako krasno, da so jim to priznavali tudi nasprotniki. Ker župnik ni pustil v cerkev katol. Slovencev, bila je ona napolnjena tržašiih Židov. Ti so mu vsekakor ljubši.
C. k. obrtne strokovne šole v Ljubljani. Šola za obdelovanje lesa je imela te oddelke; za figuralno podobarstvo, za rezbarstvo, za strugarstvo, za pohištveno in stavbeno mizarstvo, za pletarstvo in za risanje (javna šola). Dekliški zavod je imel oddelke za umetno vezenje, za šivanje, za pletenje čipk in poseben tečaj za absolventinje. Moških učencev je bilo 77 rednih, 14 hospitantov in 103 obiskovalci risarske šole Po maternem jeziku 6 Nemcev, 184 Slovencev, 3 Hrvati, 1 Italijan. — Na strokovni šoli za umetno vezenje je bilo 90 obiskovalk, med temi 68 rednih učenk.
Biskup Strossmayer je rekel v odgovoru deputaciji Hrvatov v Slatini: „V turškem taboru pred Dunajem je bilo vsakovrstnih Ijudij, ali Hrvata ni bilo med njimi. Ko pa je bilo treba rešiti Dunaj, so to storili Hrvatje, a na čelu jim je bil Slovan — Poljak. To je torej znamenje, da so Slovani vsekdar bili najzvestejši narod svojemu kralju, svoji dinastiji, da so bili vsekdar pripravljeni vstati za dom, vero in kralja." —Na banketu pa je rekel: »Ni ve-čega blaženstva nego uživati udanost in ljubezen svojega naroda. Umreti treba raje nego izdati vero in dom.« Naposled je prosil prisotne, naj vse žrtvujejo za narod, pa bode svoboden.
Knezoškof Jeglič je slov. pripravnikom o priliki abi-turijentskega koncerta daroval 50 gl., slov. učiteljem o priliki jubilejnega koncerta 50 gl.
V	Brnu je imel »nemško-avstr. učiteljski zbor« 8. avg. glavno sejo. Došlo je kakih 1200 udeležnikov, med njimi tudi iz Nemčije. Vse zborovanje je bilo bolj židovsko-liberal-nega duha. Zato so tudi mahali po Luegercih. Prva točka je bila: «Razvoj in gojenje nemške narodnosti v šoli«. Poročevalec je povdarjal, da učiteljstvo mora biti zanesljiva podpora svojega naroda. Ta potreba je globoko vkoreninjena tudi med Čehi. Narodna vzgoja ne škoduje vzoru obče človeške odgoje ; krivo je misliti, da nemška vzgoja moti pogled za dobro in lepo pritujih narodih, in da dovaja k sovraštvu drugih plemen in k nacijonalni domišljavosti. Treba je gojiti v šoli nemške kreposti. Učitelj naj bode nemškega rodu ali pa vsaj uže za rana vzgojen v nemškem duhu, zvest narodu in narodno zaveden. Bojuje naj se za nemštvo proti romanizmu in slovanstvu. Proti romanizmu koristi dober pouk v nravstvenosti v smislu uemškega vzora; proti slova?istvu pa obuj en je pravega, samo po sebi opravile-
nega ponosa. (To daje Slovanom misliti, je jako značilno. Op ur) Razpravljali so tudi o načrtu o drž. zakonu za osnovne šole. § 1. tega predložnega načrta povdarja, da šola ima namen, otroke vzgojiti nravstveno, tvrdne značaje, razi-viti jih telesno in duševno, podati jim znanje in ročnost, potrebno državljanu, in obuditi pa gojiti ljubezen do svojega naroda. Nemškonacijonalni učitelji so rekli, da ko bi bila potreba, bi v stanovskih vprašanjih šli tudi s slovanskimi učitelji Omenili so, da analfabetnih otrok je v Avstriji 29 od sto, in da bez pouka ostaje 900 000 otrok; od teli jih pa pripada na Galicijo 600.000! Mnogo zanimivega je bi'o na tem shodu Tudi tu se je pokazalo, da iz Nemčije smejo prihajati Nemci na shode in zbore avstrijskih nemških društev in zborovanj, a iz Avstrije Slovani ne smejo v Nemčijo.
Občinsko starešinstvo pri sv. Luciji je sklenulo, da pristopi kot ustanovnik k društvu »Šolski dom« z zneskom 100 gld.
V St. Vidu nad Ljubljano je nadučitelj Zirovnik praznoval 25 letnico učiteljstva. Šentvidčani so mu priredili serenado in banket. G. Žirovnik je strokovno in literarno neumorno delaven ter zlasti za slovensko yetje zaslužen. Pevci šentviški so mu v priznanje za trud podarili zlato uro in briljanten prstan.
Goriški policaj, ki je vzel slov. de^vcema slov. zastavi, ko sta ji nesla od »Šolskega doma«, je bil zato kaznovem pri goriški sodniji z 2 dnevoma zapora, oz. 10 gl. globe in 9 gl. za stroške.
Povodom učiteljskih slavnostij je bilo Ljubljansko mesto v zastavah. Gostilničar v hiši v igriških ulicah, ki je last kranjske hranilnice, je dobrovedoč, da gospodje pri kranjski hranilnici ne marajo slovenske trobojnice, razobesil sauio cesarsko zastavo. A tudi to je moral odstraniti.
Radikalni hrv. list »Narodna Misao« je prenehal izhajati.
Pevsko društvo »Hajdrih« na Proseku slavi 4. sept. svojo desetletnico ter blagoslovljenje svoje trobojne zastave. — Ono vabi vsa bratska društva, naj se udeleže slavnosti. Polovica dohodkov bo v pokritje stroškov za zastavo, polovica v podporo revnim družinam okoličanov, zaprtih radi volilnih izgredov.
Andrija Lukič, srbski gled. igralec, je slavil v Novem Sadu 25 letnico svojega delovanja na pozorišču.
O bosensko-herceg. razmerah piše dopisnik S. Petbg. V ed.: Potroško se je nekoliko milijonov, da se stvoii v Ilidži pri Serajevu svetovna kopelj. Plačale so se neverojetne vsote listom za reklamo, a kljubu temu se ni moglo pri-zvati tujcev. Dočim v druga svetovne kopeli prihaja na tisoče gostov, imele so Ilidže v poldrugem mescu 193 tujcev (z 232 osobami).
Badenski prof. dr. Reinohl je imel 30. jul. v Trais-kirchenu na Niž. Avstr. pri zborovanju poddružnice nemškega šolskega društva govor o prodiranju Čehov na Niže Avstr. — Spominjal se je izgub, katere so pretrpeli Nemci v zadnjih desetletjih na Ogerskem, Češkem, Moravskem in Kranjskem, ter se čudil, da je na Niže Avstr. tako malo razuma za važnost jezikovnega prepira, dasi je češka meja le par ur oddaljena od Dunaja. Uže 30 let traje nernško-češki prepir, in vendar vlada med Nemci in Čehi na Dunaju najlepša sloga, kar priča o dobrodušnosti in miroljubnosti Nemcev (?). Vendar se to morda spremeni. Čeških delavcev dohaja vedno več na Dunaj in Niž. Avstr. To se ¿uti na Dunaju, v Floridsdorfu in zlasti v Modlingu. Od
1880—1890 se je pomnožilo prebivalstvo t?ga okraja od 26.000 na 34 000; češko pa od 1800 na 4600. Novi domovinski zakon in § 19. tem. zak pospešujeta slavizacijo nemških krajev, in vendar § 19. dovoljuje tudi Nemcem brambo njih posesti. Nobena dežela in nobeno mesto ni z namerami Čehov o zasnovi češke narodne države v toliki tevarnosti, kakor Niže Avstr. in Dunaj, kateri hočejo Slo-\ani ponižati v provincijalno stolico.
Cesar je češki vdovi Kolišek, povodom posvečenja njenega šestega sina v duhovnika, poslal brzojavno čestitko. Vseh 6 bratov duhovnikov služi v brnski biskupiji.
V	Spletu je hotel nekdo gledališki igralki med gled, igro izročiti venec s trakom v italijanskih barvah, a polic, komisar je trak konflskoval, in darovalec je bil obsojen na tri dni zapora.
V	Gradcu je bil pekovski pomočnik Gschiel radi zelo nevarnega hujskanja proti bosenskim vojakom ob priliki demonstracije 17. maja od drž. pravdništva tožen radi prestopka proti varnosti življenja in obsojen na 6 mesecev težke ječe.
Memorandum, kateri bosenska deputacija v Carjigradu, ima te točko : 1. Biskupi se volijo od vsega duhovenstva in zastopnikov posvetnjakov, potvrdi jih ekumenski patrijarh. 2. Oni dobivajo plačo od srbskih občin, ne kakor doslej od vlade. 3. Grško vstočno svečenstvo ima pravo, da konstituje konsistorijalne sode in rešuje najvažneja cerkvena prsšanja. 4 Ono more sklicevati i okrožne sbode, ki so zavisni od ekun. patrijarha in ne od vlade. 5. srbsko-vstoi-na cerkev se ne loči od ekunemskega patrijarha, temveč je ž njim povsem spojena.
»Tu felix Austria nube«. Pod tem naslovom je slavni češki slikar Vaclav Brožik izdelal po naročilu našega cesarja veliko krasno sliko, poroko otrok češkega kralja Vladislava II. Jagelonca, z vnuki Maksimilijana I. Habsburžana 22. avg. 1515 pri sv. Stepanu na Dunaju; in sicer: Ljudevika II. z Marijo, in Ferdinanda z Ano. Umetnik je na sliki vpri-zoril v treh velikih skupinah nad 80 znamenitih sovreme-nikov, večinoma so to verni portreti. Za sliko, ki je 8 m. dolga in 4 m. visoka, ki prirede v novi cesarski dvor na Dunaju, in ki je bila uložena v Parizu in na Dunaju, je dobil umetnik 80.000 gl. honorarja. Umetnik sam je po naročilu min. preds. grofa Thuna napravil kopijo to slike v mali obliki. Po tej so narejeni posnetki za prodajo.
Avstrijci v Worishofenu hočejo v proslavo cesarjevega jubileja osnovati ustanovo za bolne otroke. Urednik „Kneipp-blatter", Slovenec Okič, proti vse, ki so se zdravili ondi, za radodarno doneske v ta namen.
Bismarckove žalnice z velenemškimi demonstracijami so priredili na pr. v Opavi v izredni seji obč. soveta in pri posebnem komersu (tu je F. Hofmann pozival Nemce, naj vedno vstrajajo v borbi za svoj rod); — v Gradcu kjer je »Bismarckov odsek« položil venec na grob B., — v Mariboru, kjer je društvo Germanov: »Walsungenc in Lemškonac. dijaštvo priredilo žalno slavije, i dr.
Nemške žene iz vsega cesarstva so poslale saškim ženam, ki so lani bezuspešno — šle prosit vladarja pomoči proti madjarskemu nasilstvu, adreso, ki broji nad 16 000 podpisov.
Deželna vlada za Bosno in Hercegovino je ukazala, da se prof. J. pl. Radiča »Vočarstvo« (Sadjereja) uveda kot nagradna knjiga za učit. pripravniški zavod v Sarajevem, za vse narodno osnovne šole in vse kmetijske in vinogradske stanice v Bosni in Hercegovini.
„Narodni Listy" so v Srbiji izgubili poštni debit »vsled sovražnega vedenja do Srbije«, to je, vsled nepri-- jaznosti do Milana.
V Rab v Istri je došlo z malim brodom 6 Lošujakov. Na brodu so razvili hrvatsko trobojnico, a na prsih imeli take trakove. Sošli so se na brodu z rabskimi Hrvati, peli in tamburali A mestni načelnik poslal je k njim žandarma, ki je odvzel hrvatske trakove. Tako se proganjajo povsod slovanski znaki.
Velikodušnost. Celjskih Nemcev se kaže tudi v tem, kako podpirajo dijake. Na nemški gimn. se je nabralo 202 gld. 20 kr. podpore, a od te vsote so gotovo darovali polovino Slovenci, — na sloven. nem. pa 882 gld. 10 kr., katere so darovali jediuo Slovenci; poleg tega se je od narodnjakov vzdrževala »dijaška kuhinja«, ki je stala nad 1500 gld. ; in zasebniki in redovniki so dajali mnogim dijakom kosilo.
Na niži gimnaziji v Kočevju je bilo letos v vsem 91 učencev.
Celjski abiturijenti so SI. jul. v Št. Jurju priredili koncert, katerega čisti dohodek pripada za Prešernov spomenik.
Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju prejelo je m. julija raznih daril. Darovali so p. n. gg. Stanko Pirnat, c. k. notar v Mokronogu. 10 gld., dr. Nikolaj Tonkli, odvetnik v Gorici, 5 gld.; gospa Karolina Lapajne v Idriji 5 gld.; g. Ivan Šepic, župan okolice konjiške, itd. 5 gld.; gospica Franica Picek v Ribnici 3 gld.; vč. gd. Anton Ledenik, župnik v Ločah pri Konjicah, 3 gld.; vč. gd. V. Kola provizor v Reki v Savinjski dolini, 3 gld.; vč. gd. Ivan Plevani, župnik v Soteski, 3 gld.; vč. gd. Jos. Jurčič, dekan pri sv. Lenartu v Slov. goricah, 2 gld.: Jurij Pfeifer, v Novem mestu, 2 gld.; ve. gd. Val. Mikuš. župnik j.ri sv. Juriju ob južni železnici, 2 gld.; vč. gd. Jak. Krušič,župnik pri sv. Andražu pri Velenju, 2 gld.; dalje so darovali vč. gg.: Vilibald Venedig, župnik v Ormožu, Jos. Zagajšek. župnik na Muti, gg. L. Fürsage v Radovljici, Egidij Fux. c. k. poštar v Ljubnem, Janez Pušavec, c. k. sodn. uradnik v Kranjski gori, France Güstin, trgovec, mestni sovetnik itd. v Metliki, Janez Detiček, v Poljčanah, Jos. Mihelič, c. k. dež. sodni sovetnik v Šoštanju, dr. Ruuert Bežek. c. k. notar v Zatičini, Jernej Ibl, trgovec v Mokronogu; po 1 gld.: vč. gd. Fran Rajčevič, kurat, v Trnji in gd. Martin Poljak v Ajdovcu po 50 novč. Za vse darove bodi iskrena zahvala, ker je društvo letos podpiralo nad 50 revnih, vseskozi vrednih dijakov ter je v namen razdelilo v«ak mesec več kot 100 gld., treba je novih daril za bodoče šolsko leto. Darove bode tudi nadalje hvaležno sprejemal vč. gd. Franč. Jančar, monsignor. župnik nemšk ega vit. reda, papeški častni komornik, Dunaj I., Singerstrasse 7.
Nemške univerze in druge nemške velike šole so uže priobčile kataloge o predavanjih za zimski tečaj 1898—99, Zopet navedemo predavanja o slovanskih jezikih in predmetih. Dunajsko vseučilišče: Jagič: Skladuja slovanskih jezikov, 4 (ure); Narodopisne razmere vstočnih in zapadnih Slovanov, 2. — Jire-ček: Bizantinci in Slovani v prvi polovini srednjega veka, 4. Trgovinska zgodovina balkanskih dežel v srednjem veku. 1 (Publicum. V semenišču za slovansko filologijo: Čitanje srednjeveč-nih pisanih spomenikov, 2 uri. Vondräk: Zgodovina češke literature (od srednjega veka dalje), 2. pl. Rešetar: Osnovne poteze srbo-hrvatske dijalekiologije s posebnim poštevanjem p o-vdarjanja ali naglašanja, 2. Naglasovne vaje, 1, — Menčik: Začetki češMne z vajami, 3. Češka prevajanja in čitar.ja za napred-njiše, 1. Češko pravopisanje. — Praška nemška univerza: Ludwig: Slovnica s^aroslovanska. 3. Staroslovanski in litovski teksti. — Graška: Krek: Tolmačenje »Slova n polku Igorevč«, 3. Izvor in pomen kulturnih slov slovanskih jezikov, 1. Seminar za slovansko jezikoslovje, 2. — Št rekel j: Zgodovinska slovnica brbohrv. jezika, (II. del) 2. Staroslovenska slovnica, 2. Slovanske vaje, 1. Vadbe v slovenski stilistiki, 1. Črnoviška: Kaluz-niacki: Staroslovenska slovnica, 3. Vvajanje v učenje slovanske mitologije, 2. — Smal-Stocki: Predzgodovina maloruske literature, 3. Delež bukovinskih Malorusov pri maloruski književnosti, 2. Lipska: Leskien : Slovnica starobolgarskega (staro-slovanskega jezika, 3. Slovnica litovskega jezika, 3. Vaje v či-tanju litovskih tekstov. — Soerensen: Primerjalno oblikoslovje severoslovanskih jezikov. — Berolinska: Brückner: Zgodovina in slovnica ruskega jezika, 3. Slovanske in litovske staro-žitnosti. Bretislavska: Nehring: Vaje v slovansko-filološkem
semenišču: a) o pismu muniha Chrabra 1 b) o verskih staropolj-skih jezikovnih in literaturnih spomenikih; vvajanje v znanosti slovanske mitologije, 3. O Gunduličevi epični pesmi Osman, z vvo-dom o starohrvatskem pesništvu, 1. O pesniških delih A. Micki-wicza, 1. A b i c h t: Poljščina, II. tečaj, 2. Poljsko, I. tečaj, 2 uri. Ruščina, I. in II. tečaj. Trgovinska šola v Lipsiji: Schlo vi n: Slovnica moderne ruščine (za začetnike), 3. Društvo za podpiranje vseučiliščnikov Petrograjskih je tekom sedanjega 25 letnega obstanka izdalo 28.712 dijakom 358-516 rub.
■ -:> -ž-—
RAZGLED PO SLOVANSKEM SVETU.
A) SLOVENSKA DEŽEjLKu
Kranjsko. Ljublj. dež. sodišče zahteva, da se mora tudi pri sloven. strankam namenjenih eksekucij-skih odlokih rabiti notranji uradni jezik, t. j nemščina. To je nov poskus, utesniti in zabraniti slovensko ura-
dovanje.
Ljudski shod v Sodražici sta 31. julija priredila drž. posl. dr. Krek in Vencajz. Posl. Vencajz je poročal o gospolarskem programu, dr. Krek o nadvladi kapitalizma in o velikem vpliyu trgovine in obrtnije na odločitev političnih vprašanj. Izrekla sta se za slogo in sporazumljenje vseh Slovencev. Vsprejele so se resolucije za vseučilišče in nadsodišče v Ljubljani in za >Našo stražo«.
Odvetniška zbornica kranjska josklenula, da bode odslej uradovala izključno slovenski. V predsedstvo sta voljena dr. Papež in dr. Mosche.
Pravila »Naše Straže« je vlada odobrila.
Slovensko učiteljstvo je Lin 2. avg. se zbralo v Ljubljani v proslavo cesarskega jubileja in 10 letnice „Zaveze slov. učit. društev". Došlo je nad 400 učiteljev in učiteljic. Na južnem kolodvoru je bil slovesen sprejem došlih udeležencev in gostov. Pozdravil jih je g Režek, zahvalil se g. Jelenec in Čeh g. Schuster iz Prage. Na večer je bil sostanek v »Narodnem domu«. Cehi so pozdravili Hrvate, na kar se je zahvalil duhovnik, g. Matica iz Zagreba, ki je napil pesniku Ganglu, kateremu je sledila ovacija. Drugi dan (1. avg.) je bilo v jutro zborovanje upravnega odbora „Zaveze", potem pevska vaja in seja odseka „Jubilejska samopomoč". „Zaveza" obsega 32 društev, ki so imela tekom leta 119 zborovanj. Dohodkov je imela 238 gld. 72 kr., troškov 1S2 gld. 37 kr. — V Sokolovi dvorani je bil »jubilejni koncert« katerega so se udeležili knezoškof dr. Jeglič, župan Hribar in mnogi odličnjaki in dostojanstveniki. Pele so se zgolj skladbe slovanskih glasbenikov. Koncertu je sledil ples. — V torek (2. avg.) je bila v stolici služba božja; potem otvoritev »Šolskega muzeja« in za tem slavnostno zborovanje v vel. dvorani »Narodnega doma«. Udt-ležil se ga je i knezoškof dr. Jeglič. Dež. glavar Detela je pozdravil zbor imenom dež. odbora; župan Hribar imenom Ljubljanskega mesta. Slavnostni govornik, nadučitelj Ravnikar, je prečital adreso na cesarja, katero je posebna depu-tacija izročila dvorn. sv. Schemerlu. Po slavnostni seji je bilo zborovanje »Zaveze«. Naduč. Cesnik je poročal o desetletnem delovanju društva; učit. Dubrovič pa opisovat britkosti sloven. učiteljev v Istri.— Slavnostnega banketa se je udeležilo nad 200 oseb. Učitelj Dimnik je napil cesarju, uč. Dubrovič županu Hubarju.
Ta je v odgovoru povdarjal, da je Ljubljana središče Slovenije. Uč. Gangl je napil Cehom. Prof, Ivkavee iz Zagreba je spominjal na to, da so Slovenci vedno pomagali Hrvatom. Poslal se je brzojav biskupu Stross-mayerju Dr. Tavčar je napil svobodomiselnemu naprednemu slov. učiteljstvu. Dr. Ferjančič je opisoval neugodne politiške razmere. Prof. Bezenšek je sporočil pozdrave iz Bolgarske.
Prvi vseslovenski shod kršč. socijalnih delavcev bode 18. septembra v Ljubljani. Spominjati se hočejo 50 letnice cesarjevega vladanja, da je podelil svobodo organizovanju tudi delavcem; kazati na pogubnost internacijonalizma in dobičke delavskega stanu v hrambi narodnih prav; razgovarjati se o vzrokih bednega po-loženja delavcev in sredstvih za njegovega zboljšanja. Blagoslovila se bode v isti dan tudi zastava kot vidno znamenje vseslovenske kršč. socijalne organizacije. Vabijo se delavci in njih društva iz vseh dežel slovenskih na shod Dopisi glede na shod naj se pošiljajo glavnemu tajniku: Zuka Smolnikar, stolni vikar v L ub-ljani, prispevki za zastavo pa uredništvu „Glasnika". Ped dotičnim pozivom so podpisani zastopniki za vse slovenske koronovine.
O položenju Jugoslovanov je izpregovoril drž. posl. dr. Ferjančič na shodu slovenskega učiteljstva v Ljubljani. Rekel je, da se za Slovence in Hrvate snujejo jako neugodne razmere. Po poročilu »SI. Nar.c je to pojasnjeval tal6-le: Na visokih, na odločilnih mestih prezirajo nas Slovence in se za nas ne menijo. Vsakogar kličejo na posovetovanja, da izrazi svoje mnenje o položaju, samo Slovencev, Hrvatov in Malo-rusov niso poklicali, dasi so ti najbolj zatirani v naši državni polovini. Slovenci in Hrvati čutimo to kot žaljenje, proti kateremu bo treba nastopiti z vso odločnostjo. To priča, da hočejo na odločilnih mestih napraviti spravo samo med Cehi in Nemci. Ce se to zgodi, če se med Čehi in Nemci dožene sprava, potem smo Slovenci, Hrvati in Malorusi potisneni nazaj. V tem mučnem položaju, katerega ne moremo premeniti sami, ker smo premajhni, in ker je ponekod tudi premalo odločnosti , — zanašamo se na prijateljstvo Cehov. To prijateljstvo je naša nadeja. Zanašamo se, da se slovanska vzajemnost, ki te je naglašala ob raznih pri-l.kah, izkaže v tistem kritičnem trenutku, ko se odloči, naj li bomo Slovenci in Hrvatje zavrženi ali ravno-pravni, kakor nam jamčijo osnovni zakoni. Beseda o slovanski vzajemnosti naj po-tane kri in meso in naj obrodi tisti sad, ki reši slovenski in hrvatski narod krutih sovražnikov. Govornik je napil slovanski vzajemnosti. — Besede Ferjančičeve so šle takoj v širni svet, in specijalno avstro-ogerski listi so s svojega stališča pretresali izjavo slovenskega zastopnika. Vese i nas, da je dr. Ferjančič spoznal in pripoznal zvezo češkega vprašanja s posledicami za Slovence, Hrvate in Maloruse. To spoznanje se opira na taka dejstva, da ga ni možno omajati. Ta dejstva smo mi dokazovali uže pred zloglasnimi Dunajskimi punktacijami in posebe ob izdanju Badenijevih jezikovnih naredeb. To spoznanje je lani odločno povdarjal tudi »Klub avstrijskih narednostij na Dunaju.« Mi le želimo, da bi prodrlo prek in prek med Slovani naše države, sosebno tudi med Čehi.
Goriško. V Tolminu je bil 17. jul. ljudski shod 7.a zgradbo železnice po soški dolini. Tudi tu je g.
Klavžar dokazoval korist, potrebo in važnost železniških zvez med Trstom in drugimi avstr. d želami, ter da bi vtem oziru najbolj ustrezala predelska črta. Za njo se je sklenula resolucija.
Štajersko Odbor »slov. katol. polit. dr. v Slatini« je sklenul odposlati peticijo na naučno min. za slov. vseučilišče v Ljubljani, — odposlati oklic na vsa županstva svojega okraja, da se pridružijo tem peticijam, ter poslati posebno izjavo drž. posl. dr. Gregorcu glede njegove izjave v drž. zboru, tičoče se nemškega drž. jezika, isto naznaniti načelniku »sloven. krščan. narodne zveze« in objaviti v vseh Slovencem prijaznih listih.
Celjsko pevsko društvo v zvezi s slov. pevskim dr. v Ptuju je hotelo o priliki blagoslovljenja svoje zastave 14. avg. prirediti veličasten sprevod s cesar-javo podobo načelu in z godbo, igrajočo avstr. himno, po Celjskem mestu. — M-stni urad pa je sklenul, prepovedati javni nastop, češ, da bi bil s tem jevni mir in red v nevarnosti. Nemci pa svobodno prirejajo svoje prusaške slavnosti, razobešajo črne zastave povodom Bismarckove smrti (to je stvoril tudi mestni urad sam !) i t. d. —
Slov. odvetniki zahtevajo samostojno odvetniško • zbornico za južno Štajersko s sedežem v Celju, ker Graška predrzno prezira slovanski jezik zavrača vse slov. v!og\ dasi je ona tudi za slov. del dežele. Kakor se je svoj čas dovolila ustanova posebne notarske zbornice, isto tako se lehko doseže i zbornice odvetniške, dasi se ji protivijo Nemci, češ, da hočejo Slovenci raztrgati deželo. A vendar ima Galicija 4, Primorska 2, Tirolska 5 in Dalmacija 3 odv. zbornice.
B) ©STILI 8LOYAHSKX STCT,
Notranje položenje. Letošnji pasji dnevi ne daiejo avstro-ogerskim državnikom običajnih počitnic; oni so prisiljeni misliti, kakó bi odstranili občo krizo. Ker pa na zunaj niti najintimniši izsledovalci domače publicistike ne zvedó nič določnega, imajo vsaj novine posel pasjih dnevov, t. j. ugibanje sem ter tje, in takó pripravljajo vsak dan drugo mnenje o načrtih ogerske in tostranske vlade. Obstrukcija, dasi si daje pogum, boji se vendar, da bi gr. Thun ukrenul kaj odločilnega, sosebno gledé na izpremembo sedanje tostranske ustave. Govoré, kakor da bi on hotel drž. zbor sestaviti drugače, na pr. po prejšnji sestavi, v kateri so bili zastopniki odposlani iz dež. zborov. Obstrukcija pa grozi, da tudi potem ne bode ukročena, dokler se jej ne da, kar zahteva. Z druge strani hočejo vedeti, da sept. meseca se skliče drž. zbor po sedanji sestavi, da bi gr. Thuu poskusil še poslednji poskus z Nemci. Gledé nato raz-našajo, da v ministerstvu še nadalje »cimprajo« na dosedanjih jez. naredbah in na Thunovih« osnovnih potezah«, in da hočejo takó na škodo Čebom — še nadalje približevati se Nemcem. Vsled vsega teg i govoričenja in domnevanja izvajajo slovanske stranke, da položenje postaje kritično celó za Cehe in vse Slovane avstrijske. Bazlagajo si to sosebno iz stiske, v kateri se nahaja tudi monarhija in zlasti tostranska poiovina radi težav, ki nastajajo gledé na pogodbo z Ogersko. Da se težave vsaj kažejo velike, razvidno je iz tega, da sta začela med našo in ogersko vlado posredovati celó skupna ministra pl. Kallay in gr. Golu-
chowski. Poslednji se je vrnul iz Francije, se je udeležil skupne konferencije obeh vlad (tudi Banffyjeve) na Dunaju in je šel potem cesarju poročat v Ischl. Kon-ferencija ni določila nič in se bode vsled tega najbrže nadaljevala. — Nemška obstrukcija se sosobno boji, da bi se udal Banffy za nadaljnji provizorij; radi tpga priporoča zlasti po židovskih glasilih, naj bi Banffy ostal tvrden, da se udä le — kakor je bil razglasil lani — ako se tu začne delovati zopet s parlamentom. Stem misli obstrukcija v še veče stiske spraviti gr. Tliuna, da bi toliko rajši ali odstranil Gautscheve itak načelno in dejanski poslabšene jez. naredbe, ali izpremenil jih v toliko, kolikor se zdi primerno Wolfovi irredenti. Cehi tvrdijo sicer, da se to ne more zgoditi; a oni sami vedö, da bi ostali zadalje časa oni in drugi Slovani onemogli, ko bi se ukrenilo kaj njim in ostalim S'ovanom na škodo. No, glede na take okolnosti je bolje, da so Slovani pesimistični, in da začnejo poštevati vsak in tudi najhujši slučaj ter pripravljati se bolje, nego — doslej! Dosedanja politika trostranskih Slovanov je bila premalo zaresna tu in tam celo med Cehi — preotroška. Slovani potrebujejo svojih dobrih skupnih voditeljev, katerih doslej nimajo!
O pogodbi z Ogersko. Slov. držav. posl. vit pi. Berks priobčuje v »Politik« od 10. avg. poseben članek o pogodbi z Ogersko. On tvrdi, da stvar potrebuje mnogo več časH, nego ga ¡mati obe vladi na razpolaganjema kvota ni glavna točka, pač pa doslej skupna banka in carinska pa trgovinska zveza. Opiraje se na obojestranske zakone, predlaga torej naslednje: 1. Ker se s kvoto uravnavajo skupne (pragmatiške) stvari, naj se ista določi po pogodb, zak. od 1867. Vsled tega naj obe kvotni deputaciji nadaljujeti svoje delo in, če se ne zjediniti naj pa se predložijo mnenja deputacij obojestranskima parlamentoma, kar se ni zgodilo doslej, Še le, če se ne zjednita parlamenta, odloči cesar po istih §. §. Glede na nepragmatiške stvari, torej banko, carinsko in trgovinsko zvezo naj se izreče princip gospodarske ločitve, vsled katere dobi vsaka polovina svojo banko in carinsko ozemlje. Ta misel pa naj se izvrši še le 1903, ko prenehajo pogodbe s stujimi državami. Do 1. junija 1903 naj pri avstro-ogerski banki ostane status quo, jednako tudi sedanja carinska in trgovinska zveza. — Berks meni, da Ogerska bi se ne branila take oprtega provizorija, tostran pa bi imeli na-dejo, da bi se potem zlajšala naša dosedanja bremena.
Dunaj. Dolnjeavstr. dež. odbor je želel, da vlada skliče izredno zasedanje dež. zbora; to pa je minister-stvo zavrnulo. Nemci so si to želeli, da prično debate zaradi nepotvrjenega Koliskovega zakona.
Češko. Zasnovo „zveze nemških mest na Češkem" je namestiiištvo prepovedalo, ker se ista zveza po po danih pravilih kaže kot politiško društvo, in ker je jurist.iškim osebam, torej tudi občinam, prepovedano snovati polit, društva. Našim čitateljem je uže znano, d „ nemške stranke hočejo tudi z zvezami mest na gloma delovati na politiško postopanje naroda.
V Litomericah je imel 7. avg. »der Bund der Deutschen in Böhmen« svojo slavnost. Pri slavnostnem sprevodu so bili tudi mali otroci, še za šolo ne-godni, z velikonemškimi trakovi. Za to priliko se je to »heilovcem« zdelo potrebno, a proti otroškemu sprevodu v proslavo cesarjevo na Dunaju so dan za dnevom pisarili in hujskali po svojih listih.
Moravsko. Na Moravskem so 5. t. m napadli nemškega trgovca Spitza ter ga smrtno ranili. Po vseh nemških listih se je pisarilo o tem, kot o političnem umoru, češ, da so Čehi usmrtili svojega političnega nasprotnika. »D. V.« je pozival Nemce, naj planejo po Čehih, »lopi ga, vse jedno koga, saj vedno zadeneš smrtnega sovražnika.« — Kaj zato, da je preiskava dognala neosnovanost teh trditev, namen — hujskanje proti Slovanom—je bil dosežen Tako se godi povsod.
Galicija. P. Stojalovski je bil 5. avg. od policije zatvorjen. češ, da je razdajal „hujskajoče" brošure.
Profesorji Krakovske in Levovske univerze so napravili peticijo do poljskega kluba v drž. zboru in s tem posredno do vlade, da naj ščiti prava podanikov, prava svobodnega obče^ja z mislimi prava narodnih in znanstvenih interesov. V peticiji kažejo, kak6 postopa pruska vlada v slučaju, da so se hoteli avstr. učenjaki udeležiti zdravniškega kongresa na Poznanjskem. Nem-cam sa laka svoboda ne krči. naj prihajajo iz Nemčije v Avstrijo, ali pa obratno. Isto se mora dovoliti tudi Slovanom v Nemčiji in Avstriji, Peticija je. po takem zasnovana na istih načelih pravičnosti, kakor je bilo razlagano posebe tuli v „SI. Sv."
Mitropolit gališki, kardinal Silvester S">mbratovič je umrl 5. avg. v 62. letu življenja. On je bil prvi pastir unijatske cerkve v Galiciji; on je bil dolžen braniti vSe to, kar pripada v organizacijo in okrep-[jenje interesov te cerkve. Delal pa je ravno nasprotno; uže kot profesor bogoslovja in potem kot škof in par-tibus infidelium kazal se je prijatelja tiste politike, katero nepretržno uganjajo Poljaki proti Maloru-som. Ista poljska politika je pospeševala njegovo povišanje, tako je kot mitropolit dosegel tudi čast kardinala. Njegovo postopanje se po namerah da nekoliko primerjati z vedenjem škofa Flappa v I«tri ali poprejšnjega knezo-škofa Ljubljanskega dr. Missije. Razmere v Galiciji pa so take. da se tu da še več porušiti, nego v omenjenih južnih deželah. Sembratovič ni bil proti temu, da je poljska propaganda prepoveda'a trirameni križ med unijati. Udal se je, da so ukazovali protivniki unijatske cerkve, ne pa on. Udal se je »novi eri«, katera je začela zatirati staro rusko pravopisanje, katera bi bila rada odpravila tudi stari jul. koledar; bil je zato, da bi se odstranil zakon med unijat^kim duhovenstvom. Dal je zatvoriti Dunajsko semenišče, ki je vzgetjalo unijatsko svečeništvo. Zatvorilo se je istočasno generalno semenišče v Levovu, namesto njega so se vstva-rila škofiiska semenišča v Levovu, Peremyšlu in Sta-nislavovu. Dopustil je vvedenje fonetike, kakor je hotal K. Badeni, poznejši min. predsednik. Hotel je v vesti v Galiciji »Liubljinsko unijo«. Poslušal je glas poljskih politikov. Mnogo, mnogo je ali ukrenul ali pa molče dopustil v oslabljenje unijatske cerkve na korist in željo poljskih latiniza-torjev, in naposled je izgubil ljubezen večine unijatskega svečeništva in maloruskega skupnega naroda. Dijaki so si dali odduška prilično s tem, da so na Dunajskem kolodvoru 9, junija 1893 metali gnjila jajca vanj. V očeh Poljakov je postal tako mučenik za — poljsko idejo, in sedaj poljski listi naštevajo njegove zasluge za poljsko politiko in cerkovno »reformo«, kakoršno so oni hoteli. Latiniza-torski vpliv deluje sedaj doma in v rimskem zavodu za porušenje unijatske cerkve. Upogljivost in nerazum pok. kardinala sta zapustila žalostne sledove, in tako se tudi maloruski narod bode spominjal z neprijetnimi
čustvi tega hierarha, ki je deloval v smislu latiniza-torjev in poljske politike. Deloval pa je v isti čas, ko je cvetlo na Slovenskem delo Mahničancev in proti-slovanskega sistema.
Ogersko. Slovaki so, kakor vsako leto, slavili 2. avg. v Turč. št. Martinu kulturno slavnost »Živene« in »Muzealnega društva«. Poleg zastopnikov Slovakov iz vseh krajev je bilo tudi več gostov Čehov iz Češke in Moravske.
Črna Gora. Iz Rusije je bolg. knez Ferdinand došel neposredno v Črno Goro, kjer so ga slovesno sprejeli uže na meji in potem na Cetinju. „I\j. UpHoropna" je izšel v slovanskih barvah. Na Cetinju je bila knezu na čast tadi parada. Pri glavnem obedu sta si kneza Nikolaj in Ferdinand napil* drug drugemu. Nikolaj je rekel: Črnogorci globoko ljubijo bolgarski narod. Ta ljubav je porodila oduševljenje, s katerim smo tebe (kneza Ferd.) sprejeli jaz in Črnogorci. Staro znanje med nama in čuvstvo sorodstvenih odnošajev najinih narodov je vstvarilo realno unijo. Ta unija se slovesno razglaša danes, v trenutku ko si prišel iz Rusije, od liašega velikega bratskega naroda, od našega mogočnega in velikodušnega pospešitelja. Vaša kraljeva in moj dragi brat, zahvaljujem se ti na radosti in časti, da si obiskal mene in Črno Goro. Vzdvigam čašo na tvoje zdravje, srečo in slavo in bodočnost tvojega naroda. Moj glas je glas mojega naroda. Živi ti, kneginja Marija Lujiza in prestolonaslednik Boris in bolg. narod! — Nato je po bolgarski odgovoril knez Ferdinand: Prišedši s svetih mest našega osvoboditelja, iz Rusije, sem vesel, da mi je se izpolnila stara želja, obiskati tvoj dom in junaški črnogorski narod. Najina naroda sta zvezana po krvi, utvrjena po zgodovini in blagoslovljena po jednaki veri in imata skupno dolžnost delovati za intelektuvalni razvoj in napredek; njuma kneza pa imata dolžnost hraniti ozko in iskreno prijateljstvo. Ti si predhodnik svobode in napredka na Balkanu; tebe in tvoj narod cenim in ljubim. Verujem, da se vedno bolj utvrdi to čustvovanje. Zahvaljujem se ti na bliščobnem sprejemu. Vzdvigam čašo na zdravje nj. visokosti mojega dragega brata, nj. visokosti kne-ginje in nj. visokosti prestolonaslednika, vsega knežjega doma in na napredek in slavo hrabrega črnogorskega naroda. — Knez Ferd. je odlikoval prestolonasl. Danila z velikim kordonom Aleksandrovega reda v briljantih, črnog. zunanjega ministra Vukoviča i dr. V noči 10. avg. je knez Ferd. odpotoval črez Kotor, kjer ga je slovesno sprejelo avstr. vojaštvo. Pot kneza Ferdinanda v Rusijo in odtod v Črno Goro je izvestno ne le delo dvorljlvosti, temveč tudi polit, pomena.
Rnsija »Otvorjeni list carja Nikolaja določa iz-vanredni deželni zbor Finlandski za prih leto. Izraža žeijo, da se finski brambeni zakon zjednači z ruskim. Kar je Finska združena z Rusijo, bo ta 12. dež. zbor. Prvi je bil 1809 po premagi Finske, drugi šele 53 let potem, 1863; potem so se sklicevali v 3 do 5 letnih predsledkih dež. zbori; zadnji je zboroval 1897.
Tvrdijo, da Rusija je dobila košček zemlje ali vsaj stacijo v Rudečem morju, da bode imela odprto pot za svoje ladije v vstočno Azijo. To novo pozicijo da je ruska diplomacija izposlovala od abesinskega kralja Menalika po svojem zastopniku Viasovu. Zanimivo je. da omenja to v posebnem članku tudi Duuajska »Abend-post«. Ta govorica pa se z ruske strani oporeka. An-
glija ne more trpeti, da Rusija napreduje v Aziji, in da si pridobiva tvrdnejša tla zlasti tudi v Kitaju. Angleži bi radi naperili vojno proti Rusiji. Proti njej množe svojo brodovje.
Nemčija. Bretis'avski knezoškof kardinal Kopp je tudi poslal sožalnico v Friedrichsruh z besedami: »Občemu žalovanju se pridruži tudi on z globikim sožaljem in hvaležnimi spomini. — Znano je, da je ta hierarh prišel na svojo stolico s pomočjo Bismarckovo. To je tisti škof, ki zahaja tudi v sileški dež zbor, kjer se je po-tegnul v poslednjem zasedanju za nemški kot drž. jezik v Avstriji.
O Bismarcku. Kakor je bilo videti naprej, izrazila se je in se še nadalje izraža obča žalost Nemcev, ob smrti Bismarckovi. Za nobenim potentatom ne more noben narod bolj tugovati. V našem listu pa je treba naglašati le to, kar je pomenljivo tudi za slovansko bodočnost. Na prvem mestu je treba povdar-jati, da nemški cesar Viljem II., je razglasil pred vsem narodom: »Mene teži srce, v imenu vsega naroda stvo-riti obljubo, to kar je veliki kancelar stvaril za cesarja Viljema Velikega (sc. I.), ohranititi, d oz ida ti in, če potreba, braniti z blagom in krvjo« Ob drugi priliki sedaj je cesar Viljem povdarjal, da hoče gojiti in bez-obzirno braniti nacijonalno misel. Kaj pomenja dozi-davanje v smislu Hohenzollerncev, kaže dosedanji razvoj te dinastije, in pripovedujejo tudi besede pok., 90 dnij vladavšega cesarja Friderika, ki je ob posebni slovesni priliki izrekel besede, da Hohenzollerrci morajo posta za Nemčijo to, kar je bil pred 1000 leti Karol Veliki. Učeni profesorji in uajtreznejši nemški politiki izjavljajo, do Bismarckov duh bode nemški narod pro-šinjal stoletja. Sam Bismarck je poskrbel z deli, beseao in, kakor, tvrdijo z zapuščenimi pisanimi spomini, da se ne izgubi njegov duh iz nemšktga naroda. Sedanji r >d je prošinjem od njega. Vsa nemška mlada generacija, visokošolska mladina se vnemlja le za take idejale, kakoršne vidi v Bismarckovem duhu. Nemška diplomacija ima drž. sekretarja Biilova, o katerem govore, da je po duhu in postane tudi dejanski dostojni naslednik Bismarckov. V Avstro-Ogerski so na prvem mestu nemški nacijonalci, ki širijo Bismarckov duh, in ta je najmočnejši ob nemško-slovanskih mejah in se pojavlja najognjevitiše med slovenskimi in češkimi renegati. Majhna mestica, obkoljena od Slovancev in Čehov, najbolj proslavljajo Bism. in devotno pošiljajo brzojavke v Friedrichsruh na ime kneza Bismarcka Herberta pa njegovega brata gr. Viljema. A tudi z nemške konservativne in krščaasko-socijalne strani se čutijo dolžne, iziažati sožalje ob Bism. smrti. Bismarckovo truplo se še lejeseni shrani v posebnemmauzo-luju, ki se začne zidati sedaj v Friedrichsruh na holmcu, ki si ga je B. sam določil zato. Dotlej ostane truplo na Bismarckovem domu v sobi, kjer je umrl. Sam si je napravil nagrobni napis, na katerem naj bode poleg dne rojstva in smrti jedino dodatek: »Ein treuer deutscher Diener Kaisers Wilhelm I.« Da je služil nekoliko mesecev tudi ces. Frideriku in ces. Vil. II., to se mu ni zdelo vredno omeniti. To se tudi sklada z dejstvi. Cesar Viljem II. je hotel, da bi se B smarckovi ostanki shranili v veliki protest, cerkvi v Berolinu; družina B. pa je izjavila, da se hoče držati volje očetove, in takö tudi ostane. Bismarck sam je rekel, da hoče, imeti po smrti mir, ker urke so uganjali mnogo z njim za-življenja. No, miru ne bode imel, ker v Friedrichsruh
bodo Nemci romali tudi po smrti njegovi, in razkrivanje tega, kar je doslej tajno, bode dajalo povod raz-govarjanju in celó ostri kritiki. Od 1866 leta so se Nemci bavili najbolj z Bismarckom, in to zanimanje se je večalo do odstopa in še najbolj po odstopu njegovem. Dobrih 30 let je imela Evropa opraviti z Blsmarck., in dalje jej bode dajal opraviti njegov duh, globo.ko zasajeni v nemški narod, njegovo mišljenje, stremljenje in, kakor se vidi, uže jako obsežno, na vse površje zemlje razstezajoče se delovanje in titanje. S sledovi Bismarckovfga duha bodo imeli največ opraviti Slovani, sedaj tu, sedaj tam, v obče pa tudi v skupnosti. Bis. duh je -am za se siguren, da prekosi Slovane in da jih užene tje, kamor se zdi njemu pra - ; naj gledajo Slovani, da jih Bism. duh v resnici ne premaga.
Ubogi Židi! Iz Rusije se nam piše : V srednjih učnih zavodih v Rusiji na obče število učencev more biti sprejeto 5% Židov; tako tudi v vseučiliščih. V vseučiliščih šteli so se odstotki od občega števila dijakov vseh fakultet. Ker Židi državne službe, razen zdravnika v armiji, ne mogo dobiti, jasno je, da s j vstopali posebno na medicinsko fakulteto. Tudi na juri-dičnej jih je bilo dosti— bodočih advokatov. Ministerstvo je nedavno odredilo ukazom, da v vseučiliščih odstotkov zanoprej ni šteli od občega čisla, nego za vsako fakulteto posebe. Ako je bilo torej, recimo, vseh dijakov v vseučilišču 2000, moglo je od njih biti 100 Židov ki so bili večinoma na medicinskej fakulteti. Sedaj je to inače: od 300 medicincev, recimo, moglo je doslej biti 100 Židov, ako je bilo obče število vseučiliščnih dijakov 2000; sedaj pa jib bo moglo od 300 biiile— 15. Mnogi Židi so se krstili pro forma, no tudi ta »fortel« jim je ministerstvo prečrtalo, postavivši v uslovje dolg obrok pred vstopljenjemv vseučiliščeza krščenje.— V ženskih gimnazijah dosedaj za židovke omenja ni bilo. No očevidno ministerstvo želi pravice žensk-Židovek »sravnjat« z možkimi: nedavno se je obrnulo s cirku-larom k vsem direktorjem, naj presodijo pedagogični soveti in kuratoriji ženskih gimnazij, ali bi ne bilo potrebno, vvesti tudi za ženske gimnazije »procentno razmero«, kakoršna je v možkih, t. j. da bi se sprejemalo le 5% Zidovek na obče število gimna-zistek! Bezdvomno bode odgovor ne na koristi »izvoljenemu narodu«, no v vsakem slučaju na blagor Rusije. In nastane zopet vrišč in pišč v Israelu! Poljski Židi ki sedé v redakcijah raznih »stanczykovskih« organov, zaženo hrup o proganjanju — Poljakov, katolikov, kajti ko bi oni govorili o proganjanju Židov, ne peli bi z njimi »unisono« vsi latinizatorji, psovanje pa doseže tisti rezultat; mislili bodo, da branijo katolicizem, a branili bodo le judaizem v svojej slepoti, no se veda, koristi ne prineso ni prvemu ni drug mu, kajti prvega se v Rusiji ne dotika nihče, z drugim pa Rusija sama zna, kako postopati. Mimoshodom naj omenim, da za karajime, t. j. Jude, ni ne priznavajo talmuda in ki talmudiste smatrajo »za nečiste« in se jih ogibljejo kakor gobovih v Rusiji v ničen ni nobenih omenj: Oni so popolno ravno-pravni z Rusi, kakor so ravno pravni i muhamedani.
/ ?!
—i--*-—• Književnost.
Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko. V 3. itev. t. 1. se je začela tiskati razprava dr. Fr. Kosa: Iz zgodovine Jugo-
slovanov v VI. stoletju po Kr. — P. p). Radica podaje: 3 zgodovinske pesmi v slovenskem jeziku. Mali zapiski obsezajo se tudi zanimivi. „Mittheilungen" istega društva prinašajo nadaljevanje 2 prejšnjih razprav in v posebnem priloženem zvezku: Repertorium zur 50 jährigen Geschichtschreibung Krains 1848—1898. Zur Feier des Kaiser-Jubileums. Von dr. Oskar Gratzy. Enthaltend ein alphabetisches Autorenverzeichnis und ein Namens, — Ortsund Sachregister Avtor pravi v predgovoru, da se je znanstveno zgodovinsko gradivo nakopičilo v 50 letih, da pa se ni moglo porabljati, ker ni bilo registrov; da bi učenjaki mogli iskati do-tične spise. On pa se je trudil 2 leti, da je pregledal skupne publikacije dotienih društev in časopisov in tako je podal spis, ki omogoči uspešno delovanje v domači zgodovini. Zaslužno delo, katero naj bi kdo dopolnil s tem, da bi zasnoval jednaki imenik tudi za snovi, pisane na slovenskem jeziku in raztresene po raznih knjigah in časopisih.
Nova Doba, list sjedinjene hrvatske, srpske i slovenačke omladine za književnost, politiku i socijalna pitanja. Debel, lep zvezek, za št. 8., 9. in 10., ja izšel sedaj z bogato vsebino. Navajamo: 50 godina našega narodnoga naprezanja, — Ant. Dermota: O konsumnih društvih. — M. K.: Ekonomska pitanja u hrvatskoj politici. — Vojislav Milosevic: Pogled na unatrašnju politiku Srbije od prvoga rata za oslobodjenje do ustava 1869. — Öt. Radič: O pripravi za rad u narodnoj politici. — D. Ranojevič: Zemljo radničke zadruge v Srbiji. — Ad. Cerny: Narodni napori Lužiekih Srbu. — Dr. Iv. Sotlän : O morali naše studnjoč" mla-deži. — Potem dopisi, varia, književnost in bilješke. »Varia« se pišejo slovenski, in večkrat smo opazili, da so tu nameščene jako primerne in tudi dobro zasnovane opomnje, katere naj bi uvaže-vali mladi, a tudi stareji čitatelji. — V obče pa se »Novi Dobi« vidi, da njeni marljivi mladi sotrudniki vrlo napredujejo; da bi jih le tudi dovolj gmotno podpirali, in da bi se jim manjšali „historično znani" čitatelji, ki se ne zmenijo za plačevanje, temveč jedino za — čitanje lista ! »Nova Doba« stoji na leto 3 60 gld za dijake, učitelje, delavce in male obrtnike 2-60 gld. Naročnina se pošilja uredništvu v Prago, Kr. Vinohrady.
Poljsko-književno društvo »Poljska čitalnica« izdaje od 1. avg. nadalje vsak mesec po 2 zvezka, obsezajoča znamenitosti iz zgodovine, potopise povesti itd. Posamni zvezki imajo 10—12 pol in veljajo po 30 kr. Kdor se naroči za vse leto, dobi 24 zv. za 6 gld. — Naročbe na »Czytelnia Polska«, v Krakovu, ulica Slawkowska liczba 22.
V Libohovicih je pričel izhajati vsakih 14 dnij Podripsky Obzor. Program mu je kratek, jasen in točen: boj proti frazi, ker smo uverjeni, da je glavni vzrok naših polit, neuspehov nejasnost naše politike. Pri Slovencih bi tega bilo še mnogo bolj treba nego pri Cehih.
Srbska književna zadruga javlja, da je njen glavni komisar za Avstro-Ogersko in Bosno-Hercegovino „Srbska štamparija v Zagrebu", ki bode izvrševala administracijo in ekspedicijo njenih izdanj -a te dežele. Za 1898 izidejo: Subotičeve epične pesni I. zv. — Lazaričeve^ povesti I. zv. — Iskrice Nikole To-masea ali pa Slike iz Selškega života II. zv. — Zitje Gerazima Zeli|'ja II. zv. Vekfildski svečenik (prevod znanega angleškega romana). — Ujedinjenje Njemačke, zgod. načrt.
Srbi v Rusiji "v 16—18. veku. O tem razpravlju Stepan Di-mitrijevič v svoji bogoslovni disertaciji. Kijevske duhovne akademije. Oba ocenjevatelja sta razpravo označila kot izvrstno. Razpravlja o srbskih svečenikih v Rusiji. Tudi iz sedaj bolgarskih dežel so vladike prosili Rusijo pomoči kakor Srbi za Srbe.
„Kdyzhvezdy padaly" se zove nova zbirka povestij priljub-ljubljene češke pisateljice Gabriele Preissove.
Slovanska knjižnica (Gabrščekova v Gorici) je poslala v svit. snopiče 78—81 v skupnem zvezku pod naslovom: „Osmošolce
Na razstanku". Str. 275. Cena 1 gld. Vsebina pesmi in proza. Poslednja ima tudi razpravo: „Ruski realizem in njega gkvni zastopniki." Poslednje zaglavje tega obsežnega spisa se glasi: Še nekaj ruskih realistov in Slovenci.
Glasbena Matica. 1872—1897. Zbori za štiri moške glasove. Uredil Josip Čerin, koncertni vodja. Izdala in založila »Glasbena Matica« v Ljubljani 1897. Cena 2 gld. 50 kr. Na zunaj čedna, lepa, na znotraj po vsej vsebini dragocena knjiga omenja v predgovoru prve poeetke slovenskega umetnega petja, podaje potem živrtopisne črtice 29 za razvoj slovenskega petja zaslužnih skladateljev in nato na 238 straneh 80 zborov, gledč na katere pravi urednik knjige: »Vsako leto ie podala »Glasbena Matica« svojim članom mnogo skladb domačih skladateljev, in letos (1897), ko slavi 251etnico sv<jo, jih podaja toliko, kakor še nikdar poprej: najboljše moške zbore pošilja s to knjigo v svet, s to knjigo, o kateri se ob jednein zrcali razvoj pesmi za Matičnega obstanka.« G. Jos Čerin je pri vestni sestavi imel veliko truda, a je pedal „Gl. M." in po njej Slovencem zares zaslužno delo,
František Palacky. Na;,sal Jan Hejret, člen redakce „Plzen-sltčho Obzoru". Cenou poetena prace si. pražskou porotou pro posouzeni praci o Frant. Palackčm. Nakkdem vlastnnn. 12 vel. stranij, s podobo Palackčho. Delo, stvarno sestavljeno, je dobilo tudi med narodom obče prizuanje, in se je mnogo tisoč izvodov takoj razprodalo. Slovani bi se mogli naročati na knjižico pri pisatelju v Plzni.
^jropoBaiKa ejiernja, nova knjiga kneza Vojnoviča, ima 15 pesnij v prozi.
„Contes de la Bosnie^ (Povesti iz Bosne). Spisal M. Colonna. S 34 slikami Leop. Brauna. V Parizu. Cena 3 franke 50 cent. Poznata pisateljica grofica Colonna podaja v ti knjigi plod svojih študij « narodnih običajih in narodnem življenju slovanskem. V I. delu knjige opisuje narodne običaje bosenske, v II obseg nekaterih narodnih pesnij, v III. 7 narodnih povestic.
P y e c k a a B h o-ii o t e Ka. H3flame IIejiexa 1898. Bmi^ckt, V. h VI. (MafinJOm). Vsebina: M. H. Bojikokckih. Khh3b unkirrd IIcTopnHecKin poMairi. b-b Tpexrh HacTHXi, (CTp. 129—256). 12 zvezkov na leto 2 gld. 40 kr. Adres: „lIsAaTe.i&CTBo PyccKoii Eiio-inoTeKii-' bo .itbob-b (Lemberg), PyccKaa jji., No. 3. — Slovenska mladina more s pomočjo Hostnikovega slovarja in njegove slovnice uspešno porabljati to knjižnico, v kateri se po nizki ceni objavljajo najboljša dela prvih ruskih pisateljev.
„XpncriancKoe iTeHie" za mesec julij prinaša med drugim: XpioTiaHCTBo n 6yn^uawh Ha aana^t (z raznimi za-glavji). H. H. llncapeBCKaro. — IIponaxo>K.ienie hch3hh. Ilpoij). C. C. r.ioro.ieBa. — IoaH-b Ckoti. 9pnrena u ero OTHOineme ki. 6oro-cjobiio b0ct0'-ui0.wy n aananHOMy. A. iT. Epn.i.iiaHTOBa. — Anocro-nt-ckih ¿niTypriu boctoihoh II,epKBii. A. B. IleTpoBCKaro. Itd. Katoliškim bogoslovcem priporočtmo posebe to izdanje, iz katerega več in belje zvedo o vstočui cerkvi, nego iz drugih, zapadnih virov. Za granico stoji 7 rub., združeno s „Il,epK0BH&iMi. B£ct-bhkoji-b (tednikom) le 10 rub. Adres: Petrograd, HeacKiii npo-cneKTi. 182.
..Povjest književnosti hrvatske i srpske", spisal dr. Gjnro Šurmin. Cena 3 gld.
Jugtslovanska akademija je izdala za 1893 te knjige: 1. Rad. knj. lc-i obsega: „Rečenice s konjunkcijama: „ako, noka, li, v hrvat. jeziku" (dr. Avg. Musič). »Primorski lekcionari XV. vijeka« (dr. M. Rešetar). »O Dositeju Obradoviču« (dr. Iv. Scherzer).
»Rodoslovje knezova Vrbavskih od plemena Gu'ié (Vj. Klaič). 2 Rad. knj. 135. obsega matematično prirodoslovne spise. 3. Letopis. 4. Zbornik za narodni život i običaje južnih Slavena. Zv. III. prva polov. 27 slik. Uredil dr. Radič.
Fripomnja upiavništva „jŠIoV. Sveta".
Nekaterim naročnikom, ki so dalj časa zaostali z naročnino, smo posebe pisali koncem julija. Večina na naš poziv — molči. Ali je to vljudno, naj p. n. gospoda odgovori sama. No nevljudnosti smo uže privajeni ; za to pa, kar nam gre, nismo še izgubili pravnega čuvstva. Na isto apelujemo tudi pri naših naročnikih ; prosimo torej vljudno, da dotična gospoda izpolni svojo dolžnost.
2faznanje. Slovencem in drugim Slovanom na Dunaju, ki prebivajo v III. okraju in njegovem obližju, se priporoča znana restavracija našega rojaka, g. Josipa Plischauniga, III., Seidlgasse lO. — On toči na Duuaju dobro znano češko »Protivinsko eksportno pivo« in ima tudi izborilo kuhinjo in jako dobra avstrijska viua. — Vsak dan slovanska družba.
Upravništvo „Slov. Sveta"
ima še nekoliko iztisov vsakega letnika tega lista na prodaj. Letniki se oddajejo po dogovoru. Starejših, v katerih so obsežne kritične razprave o cerkvi, zgodovini rimske liturgije, značaja jul. in gregorijanskega koledarja itd., je le malo več. Svečenikom jih posebe priporočamo — Učeči se mladini, ki ima sedaj rusko-slovenski slovar s slovnico profesotja Hostnika v rokah, priporočamo izbomi ruski prevod Levstikovega „Martina Krpana" od istega prof. Hostnika. Izvod stoji s poštnino vred 15 kr. Glede na prevod omenjamo, da so ga srednješolci povsod drugod kupovali v večent številu, nego z gimnazij na Kranjskem. Med vseučiliščniki so ga jemali hrvatski v jed7iakem številu, kakor slovenski. — Knjižico: „Rusko pravopisanje za učeče se" oddajemopo 10 kr.; brošuro „Naši knjižni grehi" po /2 kr. — 100 vel. stranij obsezaiočo brošuro „Das Parteiwesen der Slaven in Böhmen" po znižani ceni 55 kr.
SLOVANSKI SVET' izhaja v 10. in 25. dan vsakega meseca, in sicer na 16 straneh. Stoji za vse leto gld. 5, pol leta gld. 2.50, četvrt leta gld. 1.25. — Za učitelje, učiteljice in dijake za vse leto 4, za pol leta 2 in za četvrt leta 1 gld. — Posamične številke se razpošiljajo po 20 kr. — Zunaj Avstro-Ogerske na leto 6 gld. 50 kr. — Inserate sprejema upravništvo. — Naročnina, reklamacije in vsakovrstna pisma naj se pošiljajo F. Podgorniku na Dunaj (VVien), IX., Eisengasse Nr. 13.
Izdatelj, lastnik in odgovorni urednik: Fran Podgornik, Tiskli Bratri Chrastinove ve Valašskem Meziriči.