Znanje naših referentov ilustrira „Slovan" v 11. štev. XI. letnika, poročajoč skrajno površno o naši Kocjančičevi številki. Še za prepisanje si ne jemljejo dosti časa. Tako na prim. ve dotični neimenovani gospod poročati, da so „Venček na glavi se", „Bom šel na planince", „Pridi Gorenje" itd. Kocjančičeve kompozicije! O hrvaških proizvodih piše ta list cele knjige, za ocenjevanje slovenskih publikacij nima ne časa ne prostora.
Nove orgle v zagrebški prvostolni cerkvi je prenovila in povečala tvrdka O. Walcker v Ludwigsburgu. Orgle imajo 3 manuale (I. 19, II. 12, III. 15 registrov) in pedal (14 reg.), skupaj torej 60 registrov, manualne in pedalne zveze, zbiralnike, 4 poljubne kombinacije, generalni crescendo, odmevno omaro, tremolo za Vox humana itd. Sistem je elektropneumatični. Delo, čigar stroške je pokril zagrebški stolni kanonik dr. Feliks Suk, je stalo okrog 27.000 K. Kolavdacija se je vršila v zadovoljstvo vseh navzočih strokovnjakov. 12. junija se je priredil cerkveni koncert, pri katerem so sodelovali prof. Franjo Dugan v Zagrebu, Stanko Premrl iz Ljubljane in zagrebški stolni zbor pod vodstvom pevovodje Fil. Hajdukoviča.
Oskar Nedbal o nastanku „Kreutzerjeve sonate". Priznani češki dirigent pripoveduje v podlistku „Munehner Neueste Nachrichten" o nastanku slavnega dela jasnopoljanskega modrijana sledeče: Ko je Nedbal nekoč koncertiral v Moskvi, je bil povabljen h grofu L. N. Tolstemu. Nedbal je pri tej priliki vprašal Tolstega, zakaj je napisal „Kreutzerjevo sonato", ko vendar Beethovnova glasba ne omamlja čustev in ni opojna. Tolstoj je odgovoril, da je nekoč slišal igrati ono sonato od zelo nervoznega, histeričnega violinista; ta igra je izzvala v njem misli in razpoloženje, kakršne je potem izrazil v „Kreutzerjevi sonati". Ko je pozneje slišal prof. Hfimalega igrati „Kreutzerjevo sonato", je spoznal, da je tedaj podlegel sugestiji. Če bi prvič bil slišal igrati prof. Hfimalega, bi brezdvomno ne bil napisal „Kreu-tzerjeve sonate".
O znani Koschatovi pesmi: „Verlassen, verlasen bin i" se poroča „Slovencu" (štev. 227 z dne 3. okt. 1913), da se naslanja na slovenski original „Zapuščen, zapuščen sem jaz; kakor kamen na cesti, zapuščen sem jaz". Ne samo besede, temveč (z malo premembo) tudi melodija so baje last slovenskega Koro-tana, osobito celovške okolice (Vetrinj). Izvirno slovensko pesem so baje prepevali mnogokrat skladateljev oče, Andrej in Lambert Einspieler i. dr. v veseli družbi. — Zanimivo bi bilo, če bi kak Slovenec, ki zna še celo pesem v izvirniku, jo zapisal, ali dal zapisati, ker je zadeva vsekako velike važnosti z ozirom na Koschatovo ime in na priljubljenost, da, naravnost svetovno poznanost Koschatovih koroških pesmi, zlasti pa njegove „Verlas-sen bin i".
V ministerstvu za bogočastje in nauk se je ustanovil poseben departement za glasbo (sekc. svetnik dr. pl. Hartel), dočim sta bili doslej glasba in komercielno izobraževalstvo v enem departementu zvezani. Razen tega deluje poseben glasbeni svet (Beirat) pod predsedstvom prezidenta c. kr. Akademije za glasbo (drja. pl. Wienerja.)
Listnica uredništva.
Vse nestalne cenj. dopisnike in skladatelje, zlasti pa one gg. avtorje, ki si želč presoje vposlanih, a ne sprejetih skladb, prosimo, da nam blagovolijo naznaniti vselej kako šifro ali psevdonim, pod katerim jim moremo odgovoriti v listnici. Na vprašanja, katerih predmet utegne zanimati tudi širše kroge, odgovarjamo izključno le v listnici. — č. g. poročevalce uljudno opozarjamo, da moramo rokopise najpozneje do 8. prejšnjega meseca imeti v rokah.
D. Ž. na Vojskem. Vaš Andante naj bi bila dvoglasna in-vencija, a je v obliki zgrešena. Vrhutega pa kaka dolgočasnost in koliko usiljivih spominov (Bach, Bertini)! Nič za nas! „Nove Akorde" blagovolite naročiti pri knjigarni Lav. Schwentner v Ljubljani in hkratu uposlati naročnino.
V. L, Jurjevica. »Tvoje sem glase pil ž njimi srce pojil
vbogo srce",   brrr! Bolje je vsekakor, da pije te glase, kakor da sami pojete. V koš!
Gdčna. E. R. v Mariboru. Vaša koračnica „Vrlo naprej' je zdrava glasba brez pretencij, a prešablonska. V 3. taktu pred koncem trija bi bil na mestu kvartsekstakord, ne pa temeljni akord. Za naš list skladba ni prikladna. Radi tega gre Vaš „Vrlo naprej" — vrlo nazaj! Pa brez zamere! Morda o priliki kaj drugega ?
V. Š. v Kranju. „Makovo polje" je iskana, manirirana reč. Patetični tekst zahteva primerno žarečo glasbo. Vaša skladba je tako motivično, kakor zlasti harmonično revna. Neprestani postopki v oktavah dolgočasijo. Enoglasnost je na mestu, kjer se slika pustost, melanholija, enoličnost, srčna praznota ali kaj sličnega. Ne glede na to ekstemporirate zopet nad dopustno mero. Nič za nas!
Anzov Jože v C. Zbor „Fautič in dekle" brez vsake vrednosti.
Violinist v G. Pozavn za Bruchov koncert v g ne potrebujete, pač pa štiri (ne samo dva) rogove. Proti Mendelssohno-vemu koncertu ni pomislekov. Čajkovskega koncert v D je z Vašimi močmi vsekako neizvedljiv, ne glede na to, da uporablja tudi Čajkovskij štiri rogove. Izmed navedenih treh torej samo Mendelssohn!
Gdčna. M. H, v K. Nezrela reč brez fiziognomije. „Im-promptu" za nas ni poraben.
F. K. v Belemgradu. Vaše zbore „Misli", „Zvečer" in „S!adko spavaj, ljubica" smo prejeli. Vi ste se bavili doslej samo z instrumentalnimi kompozicijami"? Čudno! Pri kom ali po kateri šoli se učite? Navadno se začenja ravno z dosti enostavnejšim čveteroglasnim vokalnim stavkom. Nam se zdi, da navzlic temu, da izvršujete glasbo po poklicu, v komponiranju le diletirate. Skladbe kažejo malo čuta za obliko, še manj znanja v harmonijoslovju. Nobene izmed njih ne moremo objaviti.
A. J-t. v Ž. Začetek Vašega zbora „Naše gore" ni ravno napačen, konec pa nesprejemljiv. Torej nič za nas.
„Slanca" v R. Kuhačeve „Južno-slovjenske narodne po-pievke" se ne dobijo več v knjigotržtvu, ker so poprodane. Graška vseučiliška knjižnica pa ima vse 4 zvezke. Morda Vam pa zadostuje, če Vam naznanimo, da je narodna „Slanca" v istini zabeležena v omenjeni zbirki, in sicer v I. zvezku str. 30 kot »Slovenska iz Štajerske" v 7/4-iaktu in str. 31 v Jenkovi obdelavi za en glas in klavir v 4/4-taktu. Drugih harmonizacij in obdelav je seve nešteto. Preveč zahtevate od nas, ko želite, da Vam sestavimo vse.
J. Goričar v P. Češki list „Dalibor" ne izhaja več. Glede drugih vprašanj najdete vsa pojasnila v predležeči številki.
O innnpj BTHBPB Icmidi 0 PSH nOBTI
Vsebina: Dr. Pavel Kozina: Kako sem poučeval petje. (Konec). — Koncerti (kritike). — Muzikalne in književne novosti (ocene). — Glasbena društva. — Slovenski glasbeni svet. — Naše skladbe. — Izza tujih odrov. — Odmevi iz koncertne dvorane. — S knjižne mize in iz glasbene mape. — Glasbeno-zgodovinske drobtinice. — Pele-mele. — Listnica uredništva.
NatUnila Učiteljska tiskarna v LJubljani.
24