PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
UvadalM ta «pcnvallki pveslerti ímT ft. Lawndala Ava.
OMn of Publication: MIT ftoatb Uwndale Am Soekwull 4804
jMiMiry 1«. im, M Um imMDm
m a« « cw—i— oí «m» i. im
Chicago, 111., torek, 16. mftjt (May 16), 1933.
ŠTEV.—NUMBER 96
In section 1108. Act of Oct. », 181T, autboriesd oa Juno 14. 101t.
Komentafji
dogodkom m rpralaiMMBt
Z^izjava neodvisnosti Nova ali druga izjave neod-
katero je «prejel kon-Stolni kongres za ekonom-i rekonstrukcijo pred deeeti-dwvi v Washingtonu, lahko nenja začetek nove zgodovinske v Združenih državah.
¡¿o je mejnik, od katerega bo
m doba datirala. Lvs po svoji formi precej Kuje prvi izjavi nedovisno-ki je bila sprejeta na prvem »tinentalnem kongresu Ame-i v Philadelphiji leta 177«, mak po svojem 'bistvu je to u popolnoma novega. Prva ,vs je poudarila politično nežnost - druga iijava pou-rjs ekonomsko neodvisnost. Politična svoboda v Ameriki it davno izgubila bintveno ednoat in danes je ie prazna ■m _ le nekak znak p* suk-posameznika. Svoboda, ki danes najpotrebnejša in naj-ije vrednosti, je ekonomska ¿oda.
Jledeči odstavek iz druge e neodvisnosti pove vse, kar bistvenega v tem dokumenti, predstavniki delavskih ftrmarxkih organizacij, zbrana kontinentalnem kongresu, livarno vse one, ki delajo, da organizirajo in doseiejo naj-ji cilj — nov ekonomski sis-, tloneč na načelih zadrvi-iti, javnega lastništva An de-kratične uprave, ki bo odprm-brematrtnoHt, potratnost in mičevalnost sedanjega reda r katerem bodo prirodna bih tva in temeljne industrije tie planirane in obratovans »kupne koristi v.ek. klavci in farmarji Amerike! xutvo in znanje, pridobljeno ndnjih stopetdesetih letih, n je na razpolago, ako se OT" iiziramo za oblast. Ne sme-itradati uredi vsega! Mi o večina! Delavci in farmar-tu ietele, zdrutite sel Agi-ijte, izobrazujte, organizi-to/ Nai bo sveti" ijsv» kaže v pravo smer: Mistični red!
tesedna oblika ni glavno.
vno je jedro, bistvo — in tu-«jasno.
kontinentalni kongres — 4600 efstov — se je izrekel za re-«cionarno, praktično eko-Mko rekonstrukcijo Ameri-Delejratje so sledili sociali-m. ne kakim plitvim refor-torjem, in to je prav. tongr«« je pustil za aeboj jno organizacijo delavcev in »»rjev, ki bo delala, da se iijava neodvisnosti ures-Odbori pojdejo na delo v Nrisvah; v prihodnjih treh bodo v vseh državah ki postavijo progi lokalnega de)a v smialu • izjave neodvisnosti.
jc važen korak, to zavedni delavci in farni Amerike morajo biti na j» Ne Kmejo pustiti, da bi
W Hoiesi.posnemnčl krpnll J IZill ekonomski sistem ln 1 delsvsko maso, da ao a _ v«e reAilj".
¡*vci in farmarji Amerike ^f vw,4ti' <l» je kontroli-«•Pitalizem le nova srajca •Urvm Menu, ki je vseskozi
f n.-*p„Kobno( da bi m *Ulo.
¡i^emo nov°. m^o, zdra-
fUo tek)!
•j*1'1" <lruge izjave ncod-■J«| v ceioti bo objavljeno v
"J; Prosvnti.)
P^irajo proti
> "pingu
X "• "*Ja. - Japon-
r/	"k "Parijo Pei-
mtlZ " ^^ ms.
Tirntsinn v se-
2y*\v
/ * " krepko odbijajo u ^	oe povaod
UTRJEVANJE KONTINENTALNEGA KONGRESA
i
V glavnem odboru no reprezen-tirane vne skupine, članarina en cent nn leto. Delo ne hn koncentriralo v državah. Green proti gibanju
New York. — Glavni odbor kontinentalnega kongresa farmarjev in delavcev je gnključil na avoji prvi aejl, da plača vsaka pridružena organizacija en cent asesmenta od Člana na leto. To se tiče vseh organizacij, ki imajo redne članake prispevke.
V	glavnem odboru, v katerem je 26 članov, ao zastopane vse skupine. Po pet članov Imajo u-nije, politične stranke, orgnni-zaclje brezposelnih in farmarji. Podporne organizacije Imajo dvp zastopniki ln po enega pa zadruge, mladinake organizacije, študentje in delavske vgsojevalne skupine.
V	politično grupo spadajo so cialistična stranka, Liga za neodvisno politično akcijo in far marsko delavska stranka iz Minnesota.
Kongres bo posvetil večjo paz-nost posebno pri zainteresiran ju mladine v gibanje. Delo kongre sa bo vodil ožji upravni odsek Predsednik eksekutive je socialistični državni poslanec Darling ton Hoopes Iz Readinga, Pa.
Na prvi seji eksekutive je bil izdelan program akcije. Jedrc tega programa je organizatork no in vsgojevalno delo v velikem obsegu in iirom dežele. Za splošne demonstracije in manifesta-
ctf*.
in Labor day, katera praznika bosta posvečena čitanju nove Deklaracije neodvisnosti na vseh javnih shodih.
Glavna pozornost pa bo v pri hodnjih treh mesecih posvečena sklicanju državnih konvencij in formiranju državnih organize cij. Kongres je namreč sklenil, da se morajo v tej dobi vršit konvencije v vseh državah v avr-ho, da ae gibanju da permanentna podlaga. Za vsako državo je bil izvoljen Hudi sklicatelj, k skrbi za sklicanje konvencije. Pozvane bodo vs« delavske in far marske organizacije, da pošljejo zastopnike na konvencijo njih države.
Dasi je bilo na prvem kongresu v Washingtonu, ki je repre-zentiral štiri milijone organiziranih oseb, zastopanih več med narodnih, centralnih in krajevnih unij ter pet državnih delavskih federacij, gibanje nima sankcije ekaekutlve Ameriške delavske federacije. Green je ' pismu centralnim unU*m 611, da ne smejo imeti stikov i tem gibanjem. Koliko bodo unl je poslušale ta dekret, je drugo vprašanje, ki lahko izzove kon flikt med progresivnim ln kon servatlvnlm elementom v unijah.
Prihodnji kongres ae bo vršil v enem letu nn srednjem zapadu, v Chicagu aH kakem drugem mestu zapadno od Chkaga.
Federacija za ml
nimalno mezdof
-
Izrekla ae je tudi za priiRUtnje Rusije
Pawtucket, R. I. — (FP) —
Konvencija državne delavske federacije se je izrekla za minimalno plačo v takozvani Blacko-vi predlogi. Ce bi Green, Woll in drugi voditelji Ameriške delavske federacije, ki nasprotujejo tej klavzuli, znali o razmegah v rhodelslandskih industrijah, kjer nesramno izkoriščajo po sebno delavke in mlajše delavoe, bi bili tudi ti voditelji za mini* malno plačo, je rekel neki delegat.
Konvencija se je tudi izrekla za priznanje sovjetskf Rusije, kar je druga atvar, kateri vehe-mentno nasprotujejo konservativni delavski voditelji.
Moigaai mlade gorila najbližje človettlm
Imajo precej konvoluclj ali gub, ki no mak rasumaoeti
Washington, D. C — V Smithsonian zavodu so te dni naznanili, da je preiskava na možganih mlade gorile odkrila, da so mož-gani te opice najbližje človeškim možganom med vsemi stvori. Preiskava je bila izvršena na možganih mlade gorile Okero, tri leta stare, ki je umrla pred nekaj meseci v tukajšnjem zverl-njaku. To preiskavo je vodil dr. C. J. Connolly, profesor na katoliški univerzi.
Dr. Connolly je našel, da «o možgani te gorile nenavadno bogati na konvolucljah ali gubah v gornji skorji, kjer je
ku sedež govora"in mleHž J
vi možgani tehtajo 466.6 gramov ali mglo več ko funt Najlažji normalni človeški možgani tehtajo okrog 1100 gramov, to je dvakrat toliko kot najtežji o-pičji možgani. Teža Okerovlh možganov je torej zelo značilna; znači, da bi v svoji dogoreloirtl tehtali malo manj pd človeških, če bi gorila živela do svoje starosti.
Okero je bila gorila a hribov. Druge, ki so jih doslej proiakaii, so bile iz nižin. Zavod Jšmitheo-nlan pravi, da pogoraka gorila predstavlja najvlčjo stopnjo v razvoju opic.
Največje notranje penojlk» sov jc tov
Moskva, 15. maja. — Sovjet-aka vlada je ponudila v sub skripcijo bondno izdanje za tr milijarde rubljev, največje zgodovini Rusije. Bondi so i menjeni za financiranje "prvega leta druge petletke" ln nosijo 10% obresti ter imajo tudi opcijske loterijske dobitke.
Pleeknmkl pomočniki lantavfcaM
Philadelphia, Pa. — Uspešna stavka oblačilnih delavcev je v tem mestu navdušila tudi druge delavce, da so se uprli nizkim mezdam ali pa redukcijam. Med temi so izdelovalci kap ln pleskarski pomočniki, ki ao večinoma sami mladi faAtje. 81ednji ao zaatavkali proti redakciji teden, ake mezde od $12 na $6*0
NEUKA ZMAGA Rusija preti fašistični
■oblačilnih
KLAVCEV
Stavka je trajala le dva dni. Od. zlv na atavke je presenetil vae
Philadelphia, Pa! — (FP) — Prejšnji teden je počilo v tukaj* šnji ženski oblačilni industriji, ko je zastavkalo pet tiaoČ oblačilnih delavcev, večinoma ženske. Delavci so se po dvadnevnl stavki zmagoslavno vrnili na delo.
Odziv na atavko je bil tako popolen, da je presenetil ne le podjetnike, ampak tudi voditelje Internat'l Ladles Garment Workers unije, ki si je 12 let prlza-devala, da organizira tukajšnjo Industrijo. Pred stavko je unija Imela le okrog 300 članov. Vsled tega so bili podjetniki gotovi, da bo stavka fiasko. Bili pa so silno presenečeni, kakor tudi unija, ko so ob določenem času delavci ln delavke izpraznile delavnice.
Stavka? je trajala samo dva dni. Podjetniki so pristali ns skrajšanje delovnlka na 44 ur na teden, priznanje unije, tovarniških odborov ln nepristranske-ga posredovanja za izravnavo sporov in nesoglasij med podjetniki in delavci. Pristali so tudi na zvišanje mezde za 10 odstotkov. Unija je zahtevala zvišanje za 20 procentov.
Ta zmaga je še toliko značil-nejša, ker so bili flladolfljskl oblačilni podjetniki najzakrknje-nejšl sovražniki unije. 12 let so se uspešno borili proti nji. To delno vsled toga, ker so spretno negovali rasne ln narodnostne predsodke med delavci. Italijane ao «čuvali proti gidera in slednje preti • pprlm la eases pa druge narodnosti. Stalno pa ao poslabševali delovne razmere in končno reducirali vso Industrijo na znoj nični status, kaf je pognalo delavce na revolto. |
Voditelji unije pravijo, da bo ta zmaga olajšala boj proti allč nim razmerah ln sramotnemu izkoriščanju v tej industriji tudi v drugih krajih dežele.
Stavka svllnlh delavcev
Patterson, N. J. — 8est tisoč svlloprejcev Je bilo pozvanih na stavko v tem mestu, ki Je središče svil ne Industrije. Stavko v 200 tovarnah Je okllcala Aaao-clated Slik Workers unija, ki je pridružena Ameriški delavski federaciji. 8tavka Je za uveljav-ljenje osemumlka, 44 ur na teden ln zvišanje mezd.
reviziji mirovaih paktov
MiNsrJsv sgssl Rstcnhcrg
MM
530 oeeb aretiranih na Dunaju v izgredih med avatrijakiml In Hitlerjevimi failatl
_ 16. maja. — Dr. Alfred Roeenberg, posebni Hitlerjev poalanlk, ki je prišel v London, da "pojaani" Angležem nemški fašizem ln jih pridobi za Hit. lerjev režim, namesto tega pa jo zadnje dni lazval sovražne demonstracije proti Nemčiji, jo včeraj nenadoma gapuatll Anglijo. Na železniški postaji mu je velika množica komunistov in socialistov priredila odhodnico s sovražnimi klici ln mahanjem rdečih zaatav.
Dunaj, 16. maja. — Včeraj sta bili na Dunaju dve proslavi 260-letnlce zmage nad Turki pred Dunajem (leta 1606). Bna slavnoat je bila oflclelna, druge pa so vodili avstrijski Hitlerjev-cl, ki ao v ta namen povabili dva fašistična ministra Iz ¿ismčlje ns Dunaj. Avstrijski monsrhlstl (Heimwehr) so v hudem sporu s Hitlerjevimi fašisti ln med obe. ma frakcijama je včeraj prišlo do pretepov ln streljanja. Več oseb je bilo lahko ranjenih In policija je aretirala 680 hltlerjev cev.	«
Berlin, 16. maja. — Dr. Oster-' mann, komisar za evgenHto, je naznanil, da fašistična vlada pripravlja zakon ga sterilizacijo vseh nesposobnih za "trnja ce.
m m m^a^^iff BR.11M_,.	I JtM n m tlrtM
^ TOtUTin TUrCIK) upoiion-
nI "čisti Nemci" bodo smeli ro-dltl otroke. Katoliško glasilo "Germanfa" je takoj napsdlo ta naklep kot "teptanje božjih konov."
Jeruzalem, Paioetlna, 16. maja. — Tu so bile včeraj velike židovske demonstracije proti Hitlerjevemu režimu v Nemčiji. Na javnem trgu ao sežgsli več Hitlerjevih podob. PoUdJa jo preprečila napad na nemški konzulat.
Nov rekord v krizi
New York.—"Facta for Workers," mesečna publikacija, katero izdaja Delavski blroj, pravi, da je bil z mesecem, ki se je končal 16. marca, dosežen nov re-	. . ~. kord v padcu mezd In zaposle- Italijanska vohunka ne bo ustre
nosti. Rekord v brezposelnosti,	I jene
ki je bil julija lanakega leta, Je Rim, 16. maja. -- Smrtna kabli prekošen za 02%, Izplačane zen nad vohunko Camlllo Agll-mezde pa so padle v primeru z ardl Je bila spremenjena v do-januarjem tega leta za 6.7^. Po- smrtno Ječo. Njen ljuteek Trs vprečne plače so v snem letu vlglla, kateremu J« P«™*»1« padle za 17%. Plače na farmah utlhotapltl tajne načrte Italijan so dosegle najnižjo točko v zad- ske mornarice Francozom, Je bil
njih 88 letih.
Obrnila ae Je od Nemčije In na-giblje ne k bloku, ki se shira okoli Francije
llleokva, 16. maja. — Sovjetska Rusija je spremenila svoje stališče. Dočlm Je doslej vodila neisprosen boj proti versajskl mirovni pogodbi, bo odslsj pobijala program Hitlerja in Musso-linija sa rsvlzljo Iste pogodbe, čeprav to pogodbo še vedno sovraži kakor doslej. Toda nova orientacija taktike je potrebna.
Tako piše Kari Radok, oflclol-nI publicistični propagandist sovjetskega zunanjega urada, v moskovski "Pravdi." Radek piše, da "rapallska alljanca," slo-neča na snani rapallakl pogodbi med Nemčijo (n Rusijo lz lota 4982, nI več efektivna; moskovski nova politika sdaj bszlra na sklopu, da versajska mirovna pogodba mora ostati nedotaknjena, dokler se na realizira svetovne, komunistična revolucija.
Radsk ostro krltlslra Hltler-levo vrsto fašizma in meni, da 1 Hitler rad zamenjal vorsaj-skl pakt i novim poniževalnim paktom, podobnim brestlltovaka/i mu Is leta ItlS, s katerim Ja kajzerska Nemčija ualllla ruskim boljšovlkom sramoten mir takoj po revoluciji.
Versajska pogodba — plšs Radek — Je bila vsg povojna Ista .velike pomoč boljševlški propagandi po vsem svetu, zato Je najbolje da ostane. Vseka začasna revizija te pogodbe bi še bolj razburile Evropo In issvala no-
VA bMiStMa
Kakor ves kale, ae bo nova sovjetska politika orientirala na ta načia, da se približa protlrs-vizionlstlčnsmu bloku Francije In podčrta prijateljstvo s Poljsko. Na ta način bodo sovjeti u* činkovall kot močan protiutež napram Hitlerjevim ambicijam v koridorju ln na poljski meji.
t
Sovjeti Ignorlranl na konferenci o pšenici
Moskva, 16. majs. Sovjetska vlada je užaljena, ker nI bi-tla povabljena na mednarodno konferenco glede pšenice, ki se vrši v Ženevi. Mnenje sovjetskih krogov je, ds si nameravajo Združene države, Kanada, Av-strslija ln Argentina razdeliti svetovni trg pšenice med seboj.
Se uprli redukciji
Rocky River, O. — Rocky River Bssket kompanija J# umaknila redukcijo plač, ko sozastav-
zadnjl teden ustrsljen v hrbet.) kali delavci, 60 po številu.
(četrti ed dseae), Italijaaaklh faMeUv
faM
IIIImaIaLI e------- »■	.11
iiiiaovsu rarmarji Koaoaii mlekarsko stavko
IsvoJevaM se vlAJo ctfio tu wloko v razpečevanju na drobno v
Chicago. — Organizirani farmarji v sevsrnem Illlnolsu, ki prodajajo mleko mlskarsklm družbam v Chicagu, ao v nedeljo končali Itrajk, ko so Jim bUs zagotovljen«» višje cene. Posledica tega ja, ds ss ja mleko za odjemalce v Chicagu podražilo sa e-den cent pri kvortu. Nove eene ao: kvort JOc, pajnt 7c. Neodvisni mlekarji so tudi dvignili osno na 9c kvort. Kot poročajo, bodo illinoiskl farmarji v bodoče do-bivali $1.76 se sto funtov "beslč-nega" mleka. '
Iz Wlsconsins poročajo o nemirih. V okolici East Troya, Wls„ Je okrog 400 fsrmsrsklh pik c to v uničilo 80,000 funtov mleka, ki Je bilo namenjeno v Chicago. Bilo Jo precej spopadov s šerifskiml deputijl in štirje farmarji so bili ranjeni.
71,000 eeeb obiskale raaatave
Chlcago. — Zadnjo nedeljo Je 76,000 ljudi, novi rekord, posett-lo proetore svetovne razstave In al ogledalo poslopja ter nekatere znamenitosti. "Začarani otok" za mladino Je bil prvič odprt In tam se Je gnetlo najvsč ljudstva. To Je bila zadnja nedelja za o-bisk pred odprtjem. V sredo, 17, maja, bodo prostore zaprli po-setnlkom in odprejo Jih Šele na dan ofleJeln« otvoritve 27. maja, ko bo glavne vstopnina 60e. Deževje zadnjih tednov Je preeej zadržalo priprava In mnogo paviljonov Je še v koaatrukcljl.
Domač
Marx nadomeatl Alfonui XIII
Madridsko mestno načelstvo je sklenilo na svoji amlnji suji prekrstiti 73 "monarhlatičnih" ulic ter jih nadomestiti t drugimi imeni. Odstranili bodo vsa imena, ki s|K>minjaJo na kralje, kn«<xe in svetnike, ulico kralja Alfonsa XIII. bodo prekrstili v ulico Karla Manta. trg kraljice 1 tabele pa v trg stotnika Galo-na. ki a» ga taradi njegovega republikanskega prepričanja kratko pred rassulom španske monarhije ustrelili v Jaci.
AIORIZMI
Največji svetovni problem Je, kako bi ta tajili milijoni- braspo-selnlh.
Človek nI nikdar pametnejši kot toliko, da laMto uporabi ra-
«»stane in še nadalje vvftt vašno
nalogo itobraševanja delavcev.
kupčiji
«AJA.
gAPimcfw
TioMtiki 9 fcjsve, ds
m af Smr
boril dalj«
¿verna dnevoma, dne Z* .¿pričel p red izrednim ! pr^es proti vodttelju I «dičevcev, odvetniku
aretiran in zdaj ob-¿n« po »konu o zašči-Dvoje prestopkov ga obtožuje: da je podpisal ^ Mgrebške punkta-joterih bo naštete zahteve opozicije, in drugič: W xastopnikom inozem-,ka, predvsem New York intervju ve o političnem | v Jugoslaviji in o stali-licije. z obema prestop-.skušal zbuditi v driavi j »je prepričanje, da je državno obliko" spreme-r razkosati Jugoslavijo, goTori sodišče zmei gn opoziciji le za ureditev države, hrvat-poricionalcem
pa pred-
od«tranitev srbske beta pravičen odnoe med
Srbi.)	h2
ed nekaj dnevi je dospel, nd odvetnik dr. Ante tudi opozicionalni po: «den tistih državnikov, 1918 postavljali teme rviji, a so sedaj v opo-Dr. Trumbič je prišel v da bi zagovarjal dr. kar bi napravilo na jav-tacijski vtisk. Eden glav-kionalcev na obtožni rujri opozicijski politic
zagovornik, ko je bila 24. aprila ob izprava otvorjena, je dr. »prosil sodni senat; naj prevzeti njegovo zago-dr. Trumbič. Sodni ee«-kratkem posvetovanja sšnjo z motivacija, da je bič tudi v preiskavi žaga delikta. Zaradi tega zagovarjati dr. Mačka, prevzel zagovorništvo zemunski odvetnik dr. je že [Kigoeto zagovar tske upozicionalce, med tudi že dr. Mačka, i je ob otvoritvi raz-prečitan tudi dopis ne drugih hrvatskih opozi-, ki »o tudi podpisali in-zno punktacije. V dopi-»odiče izjavljajo, da so podpisali punktacije in •iidarizirajo z dr. Mač-
«s I—rtsillag
čuti krivega. Dr. Maček je odgovoril mirno, da je obtožnico raz umel, krivega p« se ne čuti. Obtoženec je zelo miren in zbranih misli, odgovarja naglo in pogumno ter vztraja v načelih, ki jih* js včasi javno, kasneje tajno propagiral. V svojem zagovoru je poudarjal, da je zanj vpraša-» nje državnih mej rešena zadeva ter da je imel v mislih le notra« njo ureditev države v sedanjih mejah. Priznava sedinienje, ki' da se je zgodilo le v Ženevi, z zahtevo po vrnitvi v stanje leta: 1918 pa misli le, da bi se vrnili; v čas, ko smo si po svobodnem preudarku sami urejali notranjo ureditev države. V takem stanju bi voditelji opozicije vpošte-vali bridke izkušnje teh 15 let skupnega življenja ter poiskali nov način sožitje-
Predsednik: Toda vi pravite v svojih punlctacijah, da bi se moral nekdo umakniti iz prečan sirih krajev. Tu so jugoslovanske dblaeti, državni uradniki in drugI uslužbenci. Ali naj bi se vsi ti umaknili?	<
Dr. Maček: Ne, mi smo mislili, pri tem samo na to, da bi se mo-
Nato je govoril državni pravd-nik dr. Marocchio (italijanske ime?) avoj obtožilni govor: tožilec je poudarjal, da so Mačkovi delikti eminentno političnega enačaja h» taki, da jfh je nam, sovražni tisk izrabljal za proti-1 jugoslovansko psspagando ter u »tvarjali videz, kakor da ee bo Jugoslavija zdaj razkosal« & bi bil dr. Ifcčok dal tujim, listom tako fejavo, kot jo je dal T>red sodiščem, (da namreč lecija ni naperjena zoper vo), bi vss zsdevs bils popolno-
S £úi umakniti predstavniki. srt>- ». *pr. dbpoWw. she hegemonije. Pogajanja med Akademske de
rov
bila prečitana obtož-pripoveduje: V dneh f„ ovembra lani se je vrši-Tebu konferenca raznih »lnih politikov, na ka-» pogovorili o »kupnih ter sestavili svoje za-"punktacije" so kmalu ' "koro v vsem inozem-če/ n«*kaj tednov pa Jih listih, seveda samo »ih, ker vsebina punk-* prr»tikom<.ntarjev nI "« natisnjena nikjer. ** *> udeležili za-,
KmetskiMlemokratake
federaliitov (pristaši nbl,*> in frankovcev.
o)K)zicije je po-^'^objavil italijan-«očasno pH je izMo v tisku več intervju-•«arkom, v katerih 4eVlara< ij(». y
izpovedal, da U f htla namenjena za
" «ed ljudstvom, mar-
nj-rm ie ožjemu «Jov. pt hf)t<l||
f poročit i osU-*** "P"*'rije, ki naj t-h zahtev svoje 7-nano» ae je wkam te zajrrebike Priključil s posebnl-iJaaii tudi dr in
J'J"! 3* V
<is bi hoteli
NHev države, spre.
Tskšns
kvečjemu v
* 'v'opeke vojne.' .
^ "Mo*,lce je
^ dr. Mačka
'''^nieo in tU m
hegemonije. Pogajanja med opozicijo in vodstvom države so možna, a samo pod enim pogojem: da se zatre srbska hegemonija. Borbo za te zahteve bom nadaljeval, jaz in moji somišljeniki. Treba je urediti državo tako, da bodo zadovoljni Srbi, Hrvatje in Slovenci.
Predsednik: Ali se te spremembe ne bi mogle izvršiti v o-kviru sedanje ustave?
Dr. Maček: Ne, to ni mogoče. To aoloh ni ustava, ker je ni sestavil narod.
Nadalje dr. Maček pojasnjuje, da so bite punktacije namenjene le ožjemu krogu politikov, ne pa za javnost in ilegalno Širjenje.
Na drugo točko obtožnice (glede intervjuvov) odgovarja obtoženec, da je sicer res dajal intervju ve zastopnikom tujega tiska» vendar pa so Intervju vi Izšli nepopolni in netočni, kar izhaja pač iz tega, da dr. Maček sam sploh ne zna gladko ne francoeko ne angleško. Zagovornik dr. Kostič predlaga, naj zasliši sodišče priče, ki so bile prisotne pri teh razgovorih. Državni pravdnik se temu predlogu u-pre. Tudi sodni sonat je predlog odbil.
S tem je bil pn^ dan procesa zaključen. Naslednji dan so začeli s čitanjem ' inkriminiranih intervjuvov v italijanskih listih. Dr. Maček je izjavil, da ni imel nikakih stikov z italijanskim ti-skom. Priznal pa je, da je dal izjavo za pariški "Temps," da ps ni izšla v natančni reprodukciji. Zato za vsebino ne odgovarja.
Nato so prečitali izpovedi nekaterih prič, med njimi tudi izpovedi Mačkovega botra in prijatelja Prpiča ter RadiČeve hčerke, ki oba trdita, da sta prosila dr. Mačka za en izvod punktaci j, da pa jih nista dobila, češ, da ao punktacije le za ožji krog. To naj dokazuje, da hjjsve n bile za Javnost.
PtgamtM da oprali
Res, vsak bi lahko dočakal stol let, skopeav so mu obraz in roke posejane s pegami. Nič drugega ni, kot mala lepotna nsps-ka — sa one, kateri jih ntas. «i, pa potrebno študirati iadkriduak no psihologijo in ne nauk s» duševnih učinkih, da se uvidi, ko-, liko trpe mlada dekleta, drugače prikupna in mična, valed ne<k>l-, žnih pag. Kako ae valed te malenkosti ukorenini čut manjvrsd-.
ne, posrečilo oadravitl tudi ostale kožne napake, kakor so to motriti 4n za*edAci. Tu as ie Meg ndenufla bsrmona. Sa
nih krvnih teles Jajčnika
rume-. Splo-
no dobro obsesel hormon
i. spio-
M - - - j • ^ i n ¡ ..
js, vi preje nennt
tfteričnosti. Malenkostne barvne ti mati, «da se bi keAa polepšala
ma drugačna. Toda dr. Maček ni nosti, nabiba k eametarstvu, nikdar preklical tsga. Da je bi-j ljubezenski nesposobnosti in hi* la resolucija namenjena za to da se razširi med Javnost, je. po mnenju državnega prav d ni ka dokazana Zaradi tega je zakrivil dr. Maček najtežji zločin politične narave, o katerem govori zakon o zaščiti države.	*
Branilec dr. Kostič je v svojem govoru pribil, da je dr. Maček brez vsake krivde. Resolucija je, bila namenjena ožjemu krogu ljudi in se dejansko med ljud stvo nI širila. Intervjuvl v tujem tisku pa niso nobena dokazila, posebno še, ker je dajal ob toženec te izjave preko tolmačev. (Dr. Kostič je imel daljši govor, a javnosti ni znan, ker ga listi niso priobčili)
S tem je bil proces zaključen in sodba bo razglašena v soboto
v «nas n
o leas In čista. V dobiatv ramean krvna telea-aa v spolnih ilensh prekomerno razvijejo kr »v veliki meri pre. plavajo kr4 s svojimi hormoni In prav <fc> moča» ázlovanjs šls^ In proievajanje tega hovmona ae Je dalo sklepati e polepšanju kole. In sedaj Ae ni potreba posta
Akademske demonstracije
Dne 24. apr„ ko se je v Zagrebu začel proces proti dr. Mačku, je velika množica zagrebških akademikov uprizorila na zagrebAki univerzi demonstracije ter manifestirala sa dr. Mačka. V univerzo je vdrla policija, razgnala demonstrante, 22 pa je aretirala ter bodo izročeni sodišču.
Vsa javnost z zanimanjem pričakuje, kako se bo glasila razsodba. Posebno še zaradi teg%, ker se preiskava Zaradi podobnega "zločina" vrši tudi proti o-stalim zagrebškim punktacljam ali pa so sami sestavili svoje zahteve. Proces proti dr. Mačku, torej otvarja sezono procepov proti tem meščanaklm opozicijam in od izida tega procesa zavisi, a}i naj postopanje proti drugim e-stavijo a« tirajo dalje do proce-sdv.
Ce bi sodni senat osvojil stališče državnega pravdnlka, da je namreč dr. Maček zagrešil najtežji zločin po zakonu o zaščiti države, bi ga moraH obsoditi na več let robije, saj predpisuj* zakon o zaščiti države kazni od 6 do 20 let robije. To ee pa seveda ne bo zgodilo, ker je razlika med opoeicfonslstvom kakšnega Mačka in delom kakšnega delavskega agitatorja, ki ddbi lahko za en sam letak nekaj let Ječe.
«k /"Novem mestu
Cm««' ^ kavarn ar in nek#anji posestnik Rudolf Sitiola, star 7S lat, niz Vrhniki notar Anton Kemošar, star 79 let, v Zagrebu Je tramvaj ubil trgovabegn potnika Petra. Jeraja Is LJubljane, v ljubljanaki hiralnici 834etna kuharica Lojzka Dolžan i, v Milnem pri Bledu posestnik MsteJ Butar.
Cim bolj sovražiš, Um bolj si nerazsoden.
Kdor ne dela« četudi "mu nf živi na stroške drugih
pege pod kožo in vsled njih visi — akoprav le vsled neumne ničemurnosti — marsikatera Človeška usoda. In prav vsled tega je samo pozdraviti medicinski napredek.
Nekemu vodju dunajskega] kozmetičnega ambulatorija, dr. F. Winkler ju, ee je posrečilo najti uspešno sredstvo proti pegam. Predelal je nek hormon, ki «a je pridobil Iz podaMka ledvic ter ga predelal v tablete Veak dan se zaužije po eno tableto in še v pričetku tretjega ted ns se spssi izginjanje neprijetnega barvila ped koto. Postopek se tps še pospeši, ako se podaljška ledvic
tom, kateri se prklebtau rumenih krvnih teiost tonskih spolnih Clet.
In kako Je dr. Winkler priapel do tega srečnega zaključka in u-spešnega zdravljenja te liprtaz^ napake? Redka je bolezen, da je, koža tako nagoeto posejana a pegami, da dobi bolnik skors bronasto barvo, — vsled tega bronasta bolezen. Vzrok te bolezni je že pred več leti dognal angleški zdravnik Addison. Prišel je do pozitivnega zaključka, da je vae kožne pigmentacije krivo o-bolenje podaljška ledvic. Najbr-le ta organ ikrbl, da se barvilo pod aožo preveč ne nabira. Ako torej oboli podaljšek ledvic, te-ddj se poleg drugih znakov po-kažejo še pege v večji *U manj BI množini, ki se lahko stopnjuje celo v bronasto bolezen, hi ično se mu je a pomočjo vce-jem novega ledvičnega pa»' ka, aH kakor Je nove*« pa-, a vbrizgavanjem ekatrah» tov posrečilo ozdraviti bronasto
Obolenje ledvičnega podaljška» je najbrše znak prerane losti, posebno še, akl^Mmjj* vajo velike pege m redših ljudi, starcem in ster-ksm Je vbrizgaval pridobljeni ekstrakt iz ledvičnega podaljška in jih n* ta način oadvavil ate-aostnlh peg. Ali kakor se je njegov pscijent izrsztl, "pege Je i»-pral". Pravilno, izpral Jih Je, a ne z zunanje strani, kakor ae to; napravi pri madežu a pomočjo mila, ne, s hormonom, ki Je prešel v kri. Kakor vetfke pege star-cev fn bronasta bolezen, prav tako Je tu4i vzrok pegavoati, primanjkovanje hormona, katerega proizvaja ledvični podal jšek. In ako ae telesu doda manjkajoč hormon, ae pege foperejo.
S tem pa vloga ln uporaba kr vnega soka v modemi kozmetiki še nI Izčrpana. Dr. Winkler poroča v nekem dermatološkem strokovnem Časopisu. li if lM
Zadostuje, da se krvi prkkjo po-trebnl hormoni, katere pridobivajo iz Štvaldkik žlez. Trofesor Stelnach ln itHrov asistent dr. Kun sta dokazala dvospolnoet ženske; vHed tega proizvajajo ženske žleze moški kUknr tudf Ženski hormon.
Izvor moškega krvnega aoka pri Ženski pa nI nič drugega kot rumena krvna v Jajčniku. Ihr. Winkler Je 8tehmbeve poizkuse na ffva-Hh prvič poizkusil ns človeškem telesu. Namesto okstrakta menih krvnih'tslesc Js preparat moških spolnih ftles ln je na koši dosegsl prav Isti učinek. S tem je 4okaaa1, da as a uvedbo hormonov v veliko lažje ln
vije napake v koli kakor a katerimkoli droit* aredetvem.
B. Ri.
Plaaia IÍ Olavalaaía
Kanonada v motropolú Hozea irapnel

V naši dični metropoli je te dni grozovito aagrmelo. Bum, bum, bu-bu-buuml In aočela Je «trahovlta nekrvava ofenziva A. D., dnevnika za izobrazbo milega naroda v gongwersko-plrčevjanakem duhu, koristi tvojih lastnikov ln priporočanje "new deals" in zmranjsnlh, bank, proti Bnakopravnoatl. U vodna kanonada, Id Je bila tako tttna, da se je ves Aenkler tra-adl tn «klepetal, Je bila Jake sna-čttna aa razjarje« uredniški
^ A. D., saj očitajo E. pred-	^ tj
lam ^Hi ffdlj svoje listne gre»	vedeli, kdo je avtor
he: blufanje, zavajanje našega ljadatva, nedostojnost, laganje ki aesnačsjnoet. ltea ta počt, ie od strahu, temveč od
Je z njegovim pre|yratom. ja-teri vedbujejo potrtbne hormoni
rsds podtakslM
M
la

silovitega bonamrdl-ranja glavnega «tana sovražne B. Je prtfrčal Iz nove trdnjave A. D. tudi ta)e irapnel: da Je urednik V. potem, ko je dobil od cev "ogromno vsoto
čana, da nihče drugI ne zaaluži časti največjega aaatajnlca med «ismi ki ne bo depustAs. d« bi se la medalja, ki Je bila že neštetokrat peiznana A. D., blestela kje dnugje kot na jana-škfh prsih urednikov A. 9.1 Za-slutili se jo več ket tisočkrat I in psav tako ao aaalušlk aseds-l^o nedostopnosti, kaiti njim v šast moram sspisati, da ae ee še ■gpafti a vaemi ara vi I i Btike, kar to ame-dokezujejo svojim psnvovsrnim.
V zahvalo pa naj povedo, koliko denarja ao to dobili od
Merske «tessokracide v pla- . čUo aa zavajaait slosenskega naroda v nutropoli? Nič? Rež'-let —
• • *
A. D. se Je začela zanimati, tudi sa rudarje ter psotakatl krokodilove solae zaradi krivic, ki ae jim gode. To pomeni to večji skok kot ga je napravila B., namreč akok iz tabora bivših akebakih oalatovalcev med uaijshe rudarjel 6aj Je A. D. nekoč prinašala akebake oglase, mar ne? Nu, rudarji ae bodo najbrž lepo aahvallli aa dobrohotno "pomoč" A. D. Ur Jo hvaležno odklonili; kdo neki bi aa-upal svojemu včerajšnjemu sovražniku? No, A. D. aeveda zgolj nerodno maaovrira, da bi dobila to veš naivnih kalinov na svoje llmanloe, a jaz upam, da ae ji najnovejši bluf ae bo posrečil. Mislim namreč, da je med aadlm narodom to tbllko pameti, da ne bo naaedal zavajal oem, ki ee norčujejo il delavcev, češ, to veseli ao in zadovoljni, to Jfch kdo hoče iakoriščatl in iztomatl, tako veseli, da pri teškem ln mučnem delu, kaUre-«a sadove večinoma pošto drugi, radostno pojo in tvižgajo in se srečni, Če smejo pri Um še stradati l
e e •
"Največ sveta otrokom iltšl slave,w Je zapisal peanlk Franoe Prešeren. To Je Jako dobro povedal. Jas bom pa povedal še eno boljšo: da največ Ipetlra pride med motom In leno, kadar ae ga on natrezka, ona pa ne ln nI ravnotežja. Itd. AH
U
ras od sile "duhovite" bsivMna-olje? Mislim, ds nstota*» u-ganiti, Saj Imatno ameriški Slovenci med seboj eamo enega ilo-veks, ki Js amsšsn takšnih bedarij * neslavnega, nedubeviUga in to adavnaj Is ravnotežje vrženega "humorlsU" A. D. — Ja-kaU. Ubogih na duhu bs neba-ško k rsljestvo! , , i
tonsrja" in 4<gs J« celo Msoriee
spoznsl in tsvrgel" — "naredil kravjo kupčijo s socialisti tar ee Jim pridroM, do-štor seclsllsti ne bodo zopet ne-kegs dse morali žalostno priznati, da so bili itrshovfto po-
VarjamiU ml, da ml Js U šrdtffitl ksr sipo vzel! "I J ust wonder . . ." sem zstol snglsMri Ur uglbsl slovenski, "aH Je W1 dhsjčsn, kallfornljton ali gaf U kdaj smo ski socialisti tabo trdne aaspeli, dls smo ssmudIH to "ksavjs kapljo" ki ds nič ne vame a nji? OpatfH smo aieer, da Je 4C spra-menile svoje pMitične trnimtm, krenile boH as leve ter espst račsln pisati dsisms v interesu delavskegs razreda, amp* «da M ee nam kU vradnlk S. topit pridružil, se nssn pa eea ni aa-nfaiel te kdaj Je aopet pristopil K nem? Ml aič «le o tem. fn on sam «slovo tudi ne da C. Zdaj aapiše fcaUre V ko-Itoenja, kar Je to vonder to ni pa-Js s svolšm eeekjem sssielistlčael Od
UaaánJfttvo A
A P. J«] dn#epe*a*ala, de ae npmi uradniki ed eMt skraasnl molje, saj sraawy vo sdktonjajo aeit agj-
teepšae v Ameriki tor Jo ¿ kisnjsje sveti sosedi M tem as peeltoa UMa ns praa: (kw|*od, nisem VNŠHI • • • AlŠ* pak la« komer Ama to k aUdjo a tosaanestjo in trsmsUJNai Jej Ho wanton aspredaa Javas v Ameriki Je do fcatU
Nova laJaa tlolm
N spoved ameriškega
Ravnatelj Perklnsovega ob-servatorja na ualverti v Ohlu, astronom Harlss SteUoa Je dal izjavo, v kaUri pravi, da Ji po dolgolotnem proučevanju prišel do praričaaja, da se billa nova ledna doba, bi bo peearaMla as-pričakovane preaeljevanje narodov na eemljl. Severni in Južni tečaj ae keete po njsgovl sodbi močan ras I »galla k tod bo
^Bdiglenlk drle v. Ca ''tMl^št' verni Evropi ae ns obsto aič boljša usode. Tudi U kraji boga asvsrnsgs tsčsjs in bodo potisnili prabivalstvs globeke pro ti Juga.
Pradsa pride do Ugs, pe bodo nastopile na lemjji šs drag« yslikeasks apramembe. Dsest ln bo aavila esmeljske oble m«gis. Nastopile bodo alies pe-devine v pedofil dsžjs la nlh metežev. Vae U bo izzvalo gravitacijsko raemor-Je med maaanam Is aemlja. Pro-tosor atsUon Js ns imhUs«! teh ssključkov poeta vil teorijo, da so Uklns dobe to ponovno nastopile in da ee bodo vedno po-navijale. Vsakekor pe Je bk a-meriŠM sstronom dovidj pravl-den, ds nI povsdsl kdaj et bo zetoU^to^uaodae dobe sejaovej-
Vsak mlati, da ao njepovl pa-zori nezmotljivi, to ae družni od dragih.
e
Ko Je prtí
bo
užaljen, se naj-t upanjem, da a«

—	Pisma ... Je vsdlhnlla An». Prebrtdko, da bi povedala Marti reenico o njih.
To je od žaloati, ai Je dejala MarU. Preide, v«aka bridkost mine. Vzela je knjigo, Jo odprla »redi nekje ln se zatopila v branje. Zunaj je bilo vroče, aoparno, tu pa hladno, tiho in mirno, ker »o bili ljudje na polju, voznikov pa v teh popoldanskih urah ni na ceati.
juatin je prišel v adbo, čemeren, z rokami v žepih, ln dejal medlo:
—	Soparno je danes. Nič se mi ne ljubi!
gedel je leno, malomarno na posteljo, ae naslonil na končnico in ae zagledal v Marto.
Anina nosečnost ga je vračala vedno nazaj, nikdar ni podvomil v ženo, ki mu je zrušila v»e • načrte. Včasi il Je predstavljal zakon kot nekakšen večno trajajoč praznik, nekakšno po-zabljenje posvetnega in zemeljskega, sicer pa so bile to sanje nezrelega fanta. Zakon je pač tak, kakršen je.'Tako mora biti. Vse na svetu ima svoj prav, zato se ni mučil s poglabljanjem, kako tudi, za božjo voljo, ko je vendar toliko bolj važnih in nujnih stvari l Hiša je naprodaj, zavrta) misel, kje dobiti denar, to, to — zakon Je zavezan in blagoslovljen, ta ti ne uide l
Obrnil je pogled v svojo ženo. V črni obleki je bila še bolj bleda kakor po navadi, oči so jft. bile zatekle od nepretrganega žalovanja, mnogokrat Jo Je napadla slabost, neprestano šiva In^rhvavlja za otroka.
AVJi' zazehal, hudič naj vzame vse skupaj !
—	Kaj te tako jezi, Justin? ga je vprašala Mart®-
—	Tudi tebe bi, «e bi bila v moji koži. Pa
kako bi tet	„ • f „ .
—	«Ne vem, je dejala Marta mirno in odločno. Najbrže nel
Justin je hodil po sobi sem in tja in njena mirnost, ravnodušnost ga je dražila.
—	Seveda, kaj je tebi l Tiste panže naučiš brati in pisati, pa ai opravila. Otročarija kakor nalašč za ženske l Nimaš pojma o trgovini!
—	Morda ga nimam, vsekakor po več kakor ti o mojem delu. Ne zamerim ti, če tako govoriš, ker pač ne vel, kako je. Kaj bi dejal, če bi ti rekla, kakor pravi pisatelj Gorklj v nekem romanu: Trgovina je po zakonu dovoljena goljufija?
—	Požvižgam se na vse plsune tega sveta, jo je jezno prekinil Justin. Zame Je bedak, kdorkoli Je to rekel. Potem ima toliko pojma o vsem tem kakor ti.
(Nikoli se še nista z Marto sprla. Justin je bil do nje vedno obziren in jo je spoštoval, danes pa bi rentačil n» vse kakor priklenjen pes.
—	Justin, prosim te, ne prepirajta se zaradi tega, se je oglasila Ana. Zelo me vznemirja. Glava me boli t
Justin je vse te dni molčal, sam zaHe je prenašal to poparjenost. Znašal se je le nad vajencem v trgovini. Sprva se je premagoval, poražen od grozote smrti, potem je zakrknjeno premišljal to usodo in samega sebe, saj je padel v ts polom kakor v povoden j, ki ga je presenetila. Zloveftče se je spačil, kakor bi ga pičil gad, zavrtel se je na peti in se zasmejal zbadljivo, aovražno:
—	Kaj vae tebe ne vznemirja! Ta je lepa, kakor bi jaz v samih rožicah ležal, kakor bi moral le jaz vae to lepo mirno prenašati? Hudiča, to je vendar od sile, ogabno, če pomislim, kako brez potrebe moram jaz to prenašati! Kaj ml Je bilo treba tega? In čemu, pro-aim te, to mi povej? Za kakšno ceno? Zato, da moram aedaj požirati očitke, da je bil moj
kmalu
tast požigslec in goljuf, ki
veeti nedolžnega človeka, mar zato, da bomo zdaj povezali culo in šli s trebuhom za kruhom, vrag vedi kam in kako? Da, vidtf, to pa mene vznemirja. Tebe? Ti si izgubila očeta — vse drugo ti ostane!
Na oči mu je sedla hudoba, zelenkast blesk je olinil njegov obraz, stiskal je pesti in tolkel z njimi po okrogli mizici, na kateri je bila porcelanasta vaza. Prevrgla se je ln koaci čre-pinj so se razleteli po tleh.
Marta je z razprtimi očmi gledala v aestro, ki jo, je prevzela ta čudna, neverjetna sirovost, da je na mah silno zasovražila tega človeka. Obrnila se je od njega in sedla kraj Ane. Dela ji je roko okoli vratu, toda Ana je vstala, šla k njemu in mu mirno, brez očitka dahnila:
—	Nič mi ne ostane, če si tak! Justin, rodila bom. Zakaj me biješ?
Tako je atala pred njim. Črna in bela kakor angel smrti, grozeč in preteč s svojim prodi-rajočim pogledom. Njeno telo je bilo napeto in je merilo vanj in klicalo: Ti si, ki nisi! Bila je revna v svoji potrtosti in zagrenjenosti, močna v materinstvu, ki se je razklepalo.
Ta hip se Je zavedel. Pretreslo ga je, črepk nje ns tleh so se zagrizle vanj, ga zbadsle in rezalo. Martin pogled ga je zadel in oblil ga je ostuden pot premaganosti in osramočene zavesti nad samim seboj. Naglo se je okreniL Ni mogel prenesti razgaljene krutosti svoje jeze, ki še je je sam ustrašil. Skočil je k omari, pograbil revolver Iz predsla in stekel v vežo.
—	Justin! je zakričala Ana.
Marta jo je potegnila od vrat. Položila jo Je v posteljo in dejala:
—	Vrne ae!
—	Ali je konec? je zašepetala čez čas, ne da bi odprla oči.
—	Ne, ni še konec, je odgovorila Marta. Komaj začetek!
—	Ali se res vrne?
—	Da, ne dvomi o tem!
Potem je odprla oči in so jo zabolele. Kako je to hudo, če nima človek več solz! Prijela je Marto za roko in dejala:
—	Marta, odpuščam mu! Zaradi otroka mu odpuščam.	? \
—	Zaradi sebe ne, Ana?
—	Tudi zaradi sebe, Marta ... je odgovorila po dolgem premlšljanju. Nasmehnila se Je ln zopet zamižala.
, V sobi se je že stemnilo. S ceste so prihajali glasovi otrok in težki koraki kmetov, ki ao se
vračali s polja.	,
•
Zvečer se je Justin vrnil. Sel je v kuhinjo, izognil se je sobi, ker ga je bilo sram stopiti pred Ano — vest ga je bičala. In ko je zagledal Marto, ga je zaskelelo, ker ni vedel, kako bi zdaj pozabil ln ublažil, kar je bilo še vedno tako očito, kakor bi iebelj zabil y svojo lastno senco. Marta pa, kakor da ni bilo nič posebnega. *
—	Ali si lačen? ga je vprašala.
Sedel je za mizo, naslonil glavo v roko rn molčal. Hodil je ob potoku, mimo ljudi je šel, ki ao delali na njivah, ženske so plele, čepeč na topli zemlji, in njihova glasna govorica je visela v zraku kakor prijetna klepetulja, v hmelju so podoravali divjake, vrsto za vrato, kmet, upirajoč se v plug, je stopal za konjem In bil je vedno manjši, dokler ni izginil v vi-jugi dolge zelene vrste, ob kovačnlci jo stal kovač in pilil os kolesa, železo v oglju je bilo rdeče, skoraj belo kakor lilija.
(Dalje prihodnjič.)
Qn^i y sHiarlevaia BsaŠaIii swei e Biiiwi IwSl^mii iiuiuiu

problemi
Ml
prod
Narod Sumercev, o katerem si učenjaki belijo glave, da bi določili, h kateremu plemenu pripada. Je v četrtem tisočletju pred našim štetjem zasedel južni del Mezopotamije in razvil ni) dolnjem teku rek Evfrata in Tlgrlaa visoko omiko, nad katero strme In se ji čudijo vsi raziskovalci. Velenadarjeno ljudstvo, ki ni niti semitskega niti arijskegu Izvora je ustanovilo na avojih tleh velike in mogočne države, cvetoča mesta In napravilo s umetnim namakanjem zemlje pravi raj in žitnico Prednje Aaije.
Kakor Izvemo ir. najnovejših tffodovinsklh dognanj, se je okoli 26M prod naAim štetjem začela na sumerskih tleh orja-Aka borba med Sumercl in Se-mltl, ki je trajala skoraj pol tisočletja in ae končala t zmago slednjih. Znani mogočnlk, vojskovodje in zakonodavec llamu-rabi je okoli 2fK<7. zaključil to borbo in zcdinll pod svojim les-lom vae sumerake pokrajine. Kemiti so sicer zmagali ' na Ulj nem polju, podlegli pa ao popolnoma viaoki omiki Sumer-eev, prevzeli njihove šeg«, navade. vero - in državne4 uredbo
ter znamenito klinasto pisavo, izum Sumercev. Stsri sumerski jezik je pri tem skoraj izginil iz vsakdanjega ftlvljenja, v nabožnem slovstvu In v obredih pa se je ohranil do grike dobe. Klinasta pisava se jo bila iz južne Habllonljo razširila v Malo Azijo, v Armenijo, v Sirijo in v Irak.
Največ dragocenih odkritij o tem prastarem svetu je napravil vzhodni institut chicaške u-nlverze, ki jo v dvsnajstlh odpravah preiskal vos polkrog od Egipt« do Persljskega zaliva ter a tem tudi slstemstično proučil medsebojno odnoae starih narodov in njihovo omike, kar je zelo pospešilo poznanje zgodovine, dejanja in nehanja teh dsvnih visoko kulturnih plemen. Vodja odpravo poroča o težavnem izkopavanju sumerskega mesta Kafajo naslednje zanimi-ve podrobnoatl:
V Ksfsjl amo nsšli zaaebne hišo In svetišča, kakršna so dovolj poznana po Iskopaninah v kraljevem mesta Uro In ki so nastal« kmalu po 1. 8000. Poslopja so zidana is opeke, ki je na oni strani ravna, na drugi pa vsbočena. Vse sidovje tik pod aemljo je močno poškodovano, «like, posnet« Is letala, kašojo obseg mesta, irdajajo pa tudi poškodbe, ki ao Jih povzročili prejšnji priloiaostai kopači.
Naša naloga je bila, odkriti ka kih 6 čevljev zidov, ki pripadajo zadnjim trem obdobjem. Starejše plasti pa leže še globlje in da pridemo do njih, je treba previdno odstraniti gornjo plast, ki je že sama stara okoli 5000 let. Tako morajo posebno izbrani vestni delavci dvigati opeko za opeko. Ker je ta opeka sušena samo na solncu in se ničemer no razlikuje od ostale gline, jo moral Član odpravo Delougaz prirediti za delsvce dvomesečni tečaj, da jih jo spodobil za to važno delo.
Dosežki naših raziskavanj ao še ne dado natanko pregledati, vendar že danes lahko podamo shematično sliko svetišča vKa-faji. Poslopje združuje različne značilnosti, ki smo jih pos*mes poznali doalej le ia raznih drugih stavb. Obdano jo bilo oko! In okoli s močnim zidom, ns vsakJ strani ps jo ns obsldju stal po en utrjen stolp.
Vhodna vrsta so bile na i padu in oo bilo zavarovana dvema strašnima stolpoma, ar s ven pa je bilo tudi akladišče, kar ds slutiti, da je bilo vedno pripravljeno sa bo. Takoj pri vhodu se razprostira dvorišče obdano o celo vrsto rasnih prostorov. Odkrili «mo tudi sledove nekakega sto-brenika in nekako kotlino, Id Je bila prevlečena s
\
smolo, da je lahko držala vodo. Kako je bilo vse to zvezano z glavnim delom, nam doslej še ni jasno. Svetišče je stalo na ploščadi iz opeke in dognali amo, da je bilo posvečeno materi božji Inini. Predmeti, ki smo jih našli v prostorih na dvorišču, nam odkrivajo izredno Zanimivo stvar. Pri Sumercih je bil vsak i*med teh prostorov določen za poseben razred prebivalstva. V enem smo n. pr. našli samo lončeno posodo, v drugem pa kamenito orodje. Sklenili smo, da te shrambe niso služile samo svetišču, marveč tudi v bližini živečemu prebivalstvu. Saj nam je znano, da so bili Sumerci organizirani po občinah. Vsakdo je moral delati za svojo občino, ta pa mu je dajala potrebno hrano in orodje. Občine so imele svoje središče v svetišču in njihove shrambe ravno izkopavamo.
Ce Ima hotel 2000 sob in 40 nadstropij, je razumljivo, da je življenj^ v tem ogromnem poslopju zelo podobno prometu v majhnem mestu.
Gost ki pride v takfno bivališče za tujce, se najprej znajde velikem vestibulu, prostrani Čakalnici za vstop v hotelsko mesto. Ogromne in debele preproge so po tleh in skoraj neslišno vrvi tod mimo voa pisana množica. Komaj se je gost za deset korakov premaknil od vhoda — vrata se vrtijo kar o-koli — ga že sprejme elegantno oblečen gospod, ki mu prav domače položi roko na ramo, nato fpa z nasmehom seže v roko in pozdravi: "Torej ti, Georgie"— all Eddie all Charlie ali Fred ali kakor je pač gostu ime. Vselej kliče ta gospod goste s pravim imenom, čeprav jih večino še ni videl nikoli. Hotel ima uslužbenca, ki mora po imenih poznati nešteto ljudi iz vseh 48 Združenih držav. Ta čudni hotelski nameščenec ogromno registraturo imen je značilen za hotelski obrat v A-meriki. Gost, ki pride prvič v takšen hotel, strmi predvsem zaradi ogromnih dimenzij in visokih številk. Zato je «e bolj učinkovito, ko se naenkrat pojavi pred njim človek, ki ga pokliče kar po imenu in še poboža po rami. Tujec dobi po vaem tem vtis, da kljub vaem 2000 tujskim sobam ni samo gost v tej ali oni sobi, temveč številka, Id pa ima svoje določeno Ime.
Morda kdo ne bo verjel, da imajo veliki hoteli v Ameriki res posebne ljudi za pozdravljanje, ki morajo poznati na tisoče ln tisoče svojih gostov po krstnih imenih. Novi hotel "Astoria" v New Yorku ima dva taka uslužbenca: ko so enega Izmed njih vprašali, kako more po Imenih poznati najmanj 20,000 Američanov, je odgovoril skoraj užaljen: "Kaj dvajset tisoč? Kako bi pa mogel živeti s tem znanjem?*'
V sprejemnici nakažejo novemu gostu sobo po želji; v stolpu, proti zapadu ali vzhodu, v 18. ali 28. nadstropju. Ko zapi-
—Paderatad . __
2ena farmarja Johna Llika v Red Hiilu, 1'al.TT državni policiji, katera je ščitila javno prodajo imetji
no zaupanje, s črko D pa nobenega; skupini pod B in C pa sta nekako na sredi med tema eks-tremoma in se jim lahko zaupa do gotove meje, ki je z ozirom na vrsto hotela različna. Gostje z označbo "D" dobijo po potrebi že opombo "watch", kar pomeni po naše: Pozor! "D-watch" je torej svarilo, da je treba na gosta paziti in zahtevati vsako plačilo sproti.
Gost o tem poslovanju ni poučen; preden si je otepel popotni prah, mu je evidenčni u-rad Že prisodil kategorijo, po kateri ravnajo ž njim. Gost, ki je že prej stanoval v tem hotelu, dobi prejšnjo kategorijo, ki je že zabeležena. Novinca izda prtljaga ali kakršenkoli osebni podatek. Ce je treba, se urad tudi telefonično informira o njem. Sicer pa uslužbenec v vestibulu, ki ga pride pozdravit, običajno že sam ve, v katero kategorijo gostov spada novi potnik. .....
V vesti bul je gospod z damo, profesor iz ter zahteval zase in' spalnici s skupnim je dogodek! Uslu sprejema goste, p« ja za trenutek in vpraša za pojasnili:" profesor, dama v vaša žena?" Med teši ginil v dvigalu stavil mladim kočljivega vpraianji, zahteval izkaznici, spravil dve neznatni! ker ni nihče izmed val dve sobi, bo spodje v sprejemni«, i v redu. Mladi mlajša gospa sta ekspresnim dvigalom
Dokler bomo »miti metnost več koristi kot ustvarjanje vrednot, bo ta ui več škodovala kot
MROČITE SI DNEVNIK UST PROSffl
». rodne konvencijo es sedaj lekke s troti as M eden. dva ali tri člane Is ene drsita« Is Is a« aarofcUai. Uet Preovots staae aa vse oneke, sa Ou» sNi eno letne naročnin«. Ker pa Oaal le pla<e)e pri ssssmmOi ae jha to prišteje k naročnini. Ml prištejemo eaecs. dvs dl «• drailBe k «al asročnlnl. Torej sedaj al vsrsks, rsH. k drag aa člane 8. N. P. J. List ProoveU je vele Isstri» ekoro ▼ vsaki družini nekdo, Id M rad «UI list vesk fca Ta* prilike, da se tad! Vi naredite as dnovalk Proevste. Cses Mi Za Edrni. drftsve la Ksaado MJI Zs Ckors is Cktopl
1 tednik la..............4JS	1 todslk le.,
> tednike bi............M0	f tedaika le.
N tednike sta......»•.».. Idi	0 todalke is.
Ispohdte spodnji knpen, priloMte potrebno sest« Order v pleva In ef naročite Prooveto. list. U je vsis
Pojasnilo:—VsoleJ kakor hitro kateri teh členov prante ti sli še se preseli proč od draiins ln bo sshtevsl asm tvoj Mi moral tisti «lan Is dotično droilne, ki je teko «kupno M Proeveto, to takoj aasnanltl aprsvnlltvu Usta, Is obsMOi ▼soto Uet« Pro sveta. Ako tega ne store, tedaj mors dat«» sa to vsoto aaročnlkn.
PROSTETA. SNPJ, 1057 So. Lewndsle Ave. Ckke* PriMeno poMjsni asročatne sa Vet Presvsts vsst*
-L-___ČL
suje svojo ooebne podatke na pripravljeno tiskovino in kon-j čno pristavi še avoj podpis, je posebna priprava že preneala vsa njegov rokopis v osrednji hotelski urad za evidenco. Hotelsko mesto jo vselo gosta v delo.
Na isksznicl ims številko določene sobe: 8912. Prvi dve številki označujeta nadstropje; saj Jo dobro, da je višje in ga ne bo motil cestni ropot Skoraj nevidno gs odvede sluga na peron hotelskega mesta, kjer se vrsti šest, dvanajst ali osemnajst vrat sa vstop v dvigala. Ker potuje visoko, lahko izbere ekspres do 20. nadstropja, ki vosi do tjs brez poetanka in mnogo hitrejšo kot lokalni. Sluga gs vodi v nadstropje in nato mimo številnih vrat na štev 8912.
Med tem ko gost odpira svoj kovčeg in obenem rssmišlj«. «11 mu bodo uspeli posli, zaradi katerih je prišel atanovat v ta hotel, so g« v osrednjem hotelskem uradu še opredelili dalje. Nj«. fovo osebno razvidnico so opro-mili z eno izmed velikih črk od A—-D. ki naj oanačujejo njegovo plačilno zmotnost. Gostje črko A imajo v hotelu neomeje-
Naslov
Ustavi to tedalk In s« pripišite k aiojl narsMal s*
Nov
TISKARNA S.N
8PKKJEMA VSA
▼ tiskarsko obrt spadajoči
Tisks vabila sa veselico fn shode.viiitil* knjigo, koledarje, letake Itd. v slovel«** slovaškem, Češkem, nemškem, angleške» j«»11
VODSTVO
& N. P. I
TISKARN« APELIRA NA
DA TISKOVINE NA*** V SVOJI TISKAINI
Ve« pojasnila dal* fILi ----i*^
«aijsko
S.N.P.J. P1
2857-59 So.