Štev. 118. O Ljubljani, g sredo, dne 23. maja 1906. Leto xxxiv. Velja po pošti: za celo leto naprej K 26-— za pol leta t, „ 13-za fetrt leta „ „ 6*50 za en mesec „ „ 2'20 V upravništvu: za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10-za ietrt leta „ „ 5•— za en mesec „ 1-70 Za pošllj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. SLOVENEC Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat za dvakrat za trikrat 13 h 11 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja Vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?ez - dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74. Političen list za slovenski narod Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — -- Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije, llpravniškega telefona štev. 188. Volivna reforma. Dunaj, 22. marca. Princ Hohenlohe je danes zopet opominjal stranke, naj se zedinijo glede mandatov. Cas poteka in politične razmere zahtevajo, da se pailament zadnje tedne bavi še z drugimi nujnimi vprašanji. Ako stranke same v najkrajšem času ne napravijo kompromisa, bode vlada sama v odseku predložila svoje predloge. Ti vladni predlogi so že znani. Po Gau-čevem načrtu bi štela bodoča zbornica 455 poslancev, in sicer: 205 Nemcev, 16 Italijanov, 4 Rumune in 230 Slovanov. Nemško-romanski »blok« bi štel 225 poslancev, slovanski bi imel pet glasov večine. Princ Hohenlohe pa je pridobil Poljake za volilno reformo s tem, da jim je za Galicijo obljubil novih 14 mandatov, torej pomnožil od 88 na 102. Cehom je zagotovil dva nova mandata, skupaj 101, in Italijanom 2, skupaj 18, kolikor jih imajo sedaj. Da pomiri Nemce, obljubil je tudi tem 16 novih mandatov. Tako bi štel nemško-romanski »blok« 243, slovanski 246, zbornica torej 489 poslancev. S tem bi bil kompromis omogočen. V zadnjem hipu pa so nemške stranke vladi zastavile pot. Kakor sem že sporočil, zahtevajo v zakonu določbo, da je v bodoče le z dvetretjiasko večino glasov mogoče izpreme-niti volilne okraje in število poslancev. To se pravi z drugimi besedami: Nemci zahtevajo ^veto« za večne čase, ker bi s svojimi glasovi vedno mogli preprečiti vsako izpremembo volilne reforme, ki bi jim ne varovala »posestnega stanja«. Ta nova nemška zahteva je nov Damo-klejev meč, ki more presekati vse niti do kompromisa, nova »z\vingburg«, v kateri se ho-y čcjo utaboriti nemške »napredne« stranke. Danes se Nemci sklicujejo na svojo »kulturo, zgodovino in moč«, in vse te svoje »privilegije« si hočejo vknjižiti v zakonu »ad perpe-tuam rei memoriam«. Ker pa so se tudi Poljaki iz strahu pred Rusini sprijaznili s to mislijo, je volilna reforma zopet v nevarnosti. Govor princa Hohenlohe. Ko so ministri odgovorili na razne interpelacije, oglasi se za besedo ministrski predsednik, ki pravi: V zadnji seji so vsi govorniki navdušeno pozdravljali splošno volilno pravico, odločno pa so pobijali vladni načrt. Taka platonska navdušenost za splošno volilno pravico pa nima nobene vrednosti. Naravno je sicer, da ima vsaka stranka glede volilne reforme svoje ideale, toda ideali se v življenju uresničijo malokdaj, celo nemogoče pa je ustreči nasprotnim si idealom. (FresI: Pravičnost zahtevamo.) Očitali so mi, da sem optimist. Toliko pa vedar imam praktičnega smisla, da težim le za mogočim. Zato prosim vse, da imajo pred očmi le dosegljiv smoter, ker je volilna reforma nemogoča, kakor jo zahtevajo posamezne stranke. (Dr. Plaček: Torej kozarec bele kave s krivičnostjo.) Eden čeških govornikov je trdil, da je volilna reforma prikrojena po nemškem kopitu. (Klici: Tako je! Ugovori na levici.) Nemški govornik pa je naglašal, da je volilna reforma v r v N e m c e m n a v r a t. (Dr. Schalk: Tako je! Krik.) S takimi ugovori ne pridemo nikamor. Volilna reforma hoče zjednačiti narodnostne razmere z ravnopravnostjo vseh državljanov. Noben narod si ne zagotovi svoje narodnosti, ako njegovi sorojaki niso ravno-pravni, enaki pred zakonom. Četudi mnogi hudo grajajo volilno reformo, vendar je že jako napredovala. Vedno bolj prehaja v javnopravno zavest ter si osvaja javno vest. Ze v odseku sem naglašal, da so glavne težave le še glede števila mandatov. (Dr. Schalk: Ne mandatov, ampak ministrskih sedežev!) — Stranke so se že zbližale, treba je najti zlato srednjo pot. Potrudil se bom, da se nasprotja zmanjšajo, ker računam na lojalnost strank in nepremagljivo moč volilne reforme. (Dr. Schalk: In na dispozicijski zaklad!) Ako se nam posreči, da zagotovimo narodno razmerje na podlagi pravičnosti in politične enakosti, bodo se zmanjšali narodni prepiri. Mala razlika glede mandatov vendar ne sme preprečiti prerojenja naše domovine. Ko bi drugače sodil, prenizko bi cenil duševno obzorje naših strank. Kdo more zaradi nekaterih mandatov zadržavati zjednačenje političnih pravic, narodno spravo ter poglob-ljenje državne misli. Hitrejše, nego mi delamo, koraka javna pravna zavest. Glejmo, da nas nc prehiti. Ako se stranke ne zedinijo glede mandatov, bode vlada sama predložila svoje nasvete. To hočem storili, vendar pa bi bil vesel dan, ko bi se stranke same sporazumele med seboj. To sporazumljenje bi zagotovilo tudi narodno spravo. Po vsej Avstriji bi odmeval veseli glas: Avstrijski narodi so se prosto zedinili v prevažnem vprašanju! (Živahno odobravanje.) * * * Zares lepe, odkrite in odločne besede! Zal, da so padle na nerodovitna tla. Malone vsi današnji govorniki so vrtili staro lajno, ki poje: O, du lieber Augustin! Dr. Menger je tarnal o preziranju nemškega prebivalstva. Stein je kričal na vse grlo, da so izdajice nemški poslanci, ki glasujejo za volilno reformo. G ii n t h e r je stenografom čital razne resolucije avstrijskih industrijcev, ki tožijo, da jih preganjajo Mažari. Jako mirno in stvarno je češki poslanec dr. Dvofak pobijal razne nemške ugovore. Socialni demokrat Pernerstorferje prečital izjavo, da podpirajo vlado, ki hoče izvesti volilno reformo. Grof Sternberg je nečuveno napadal barona Gautscha, češ, da je le iz strahu pred soc. demokrati zagovarjal splošno in enako volilno pravico. Poživljal je vse slovanske poslance, naj odklonijo volilno reformo, ker bi le utrdila centralizem in komunizem. Grof D z i c d u s z y c k i je izjavil v imenu Poljakov, da glasujejo za volilno reformo, ako se jim zagotovi posestno stanje ter država pospešuje gospodarski in kulturni razvoj v Galiciji. S tern ie dal razumeti, da je kompromis z vlado skoraj gotov, ako se podržavi severna železnica ter uravnajo razne reke v Galiciji. Ze v današnji seji se je oglasil poslanec A b r a h a m o v i c z, ki je predlagal, naj se postavi kot prva točka na dnevni red vladna predloga glede podržavljenja severne železnice. Tej zahtevi so se takoj odločno uprli Nemci, češ, da je obrtna novela važnejša od severne železnice. Po daljši burni debati je večina s 102 proti 95 glasovom odločila, kakor Poljaki zahtevajo. Tajna seja. Vsenemški poslanec Hauck je minoli teden vložil interpelacijo na pravosodnega ministra, zakaj jc drž. pravdništvo zaplenilo neki stavek, ki se na najostudnejši način norčuje iz sv. Dominika. Predsednik ni dopustil pre-čitati interpelacije, ker bi jo potem Hauck lah- ko objavil v svojem listu. Prečitana je bila v današnji tajni seii. Zbornica je sklenila z ogromno večino, da se interpelacija ne prečita v javni seji ter ne objavi v zapisniku. Vsenemci so seveda grozno ropotali in kričali. .hitri bode zbornica končala razpravo o vladni izjavi, v petek pa voli delegate. H no Vrhniki. Sijajno se je zvršil shod S. L. S. na Vrhniki. V obilnem številu so se zbrali može sodnega okraja - v številu kakor dosedaj še ne pri nobenem shodu. Pokazali so veliko zaupanje voditelju stranke dr. Susteršiču. Spri-čalo se je jasno, da trg in občina, kjer svojevoljno zavlačuje volitve ranjkega Heina prijatelj g. Gabrijel Jelovšek nikakor ni liberalna, lil tista nezaupnica poslana dr. Susteršiču pred leti od občinskega odbora je bila kakor cela liberalna stranka le laž in sleparija. V nedeljo, tako so dejali možje, v nedeljo naj bi prišel župan g. poslancu ugovarjat. »Ni ga blizu« se je čulo, »danes ga je sram in strah«. Zbrano ljudstvo je pokazalo zavest in zanimanje za splošno in enako volilno pravico, ki pretresa danes Avstrijo. Zastopani so bili na shodu možje kinet-skega in obrtnega stanu in tudi svetna in du-hovska gosposka. Napeto so poslušali, glasno odobravali postopanje poslancev S. L. S. in obsojali liberalno stranko, in nihče tudi nasprotnik ni ugovarjal. Ta shod nam je živa priča: »L i b e r a 1 s t v o se je t u d i p r i n a s preživelo.« Govor dr. Šusteršiča. Glavne misli bile so tele: Dva poglavitna ljudska zastopa imamo deželni in državni zbor. Pa to nista nikaka ljudska zastopa, ker volja ljudstva ne pride nikdar v poštev. Zastopniki manjšine gospodarijo brez smisla za ljudske koristi. Temu je kriv dosedanji napačni in krivični volilni red. Kdo ima tako trdo čelo in ne spozna krivice: 36.000 poštenih volilcev ima v deželnem zboru samo 16 in 6000 liberalnih ni nemških glasov 19 zastopnikov. Ljudska volja se tepta in le libcralno-nemška škrica-rija gospodari. Ti ljudje so pripravili deželo že skoro na kant. V blagajni so veliki pomanj-kljaji, akoravno so naklade že neznosne in občutljive. Za kmeta sc ni čisto nič storilo in na obrtni stan se je tudi pozabilo. Ustanovljen je bil pred leti takozvani obrtni svet z namenom, da sc pospešuje mala obrt posebno po trgih.' Ta obrtni svet jc pa ostal le prazno ime. Deželni odbor jc izročil referat Petru Grasseliju, ki je s pomočjo nemških glasov prišel notri. In pri zaspanem Grasseliju jc tudi obrtni svet zaspal. Deželne denarje so metali preč za kmete nepotrebne stvari. LI KE K. Slovenci no Dunaju. Posebno lep dan je bil jp nas v nedeljo, 13. maja. Kdor živi tukaj s Slovenci, kdor pozna njih tukajšnje razmere, vedel bo ceniti korist naše »Straže«. Ce katero društvo sploh, vrši to svojo nalogo vsestransko. Svojim milim rojakom oskrbuje vsak mesec službo božjo. Seveda so to le rožni venec, pridiga in lita-niie, a boljše je malo kot nič. Kako vse drugače moli človek v tujini, ko zasliši domači jezik na prižnici, kako goreče mu šepečejo ustnice pri litanijah »prosi za nas!« Zamisli sc nazaj v ona leta, ko je hodil s teto, materjo, sestro v cerkev kot otrok, ki še ni znal niti rok dobro skleniti, daleč nazaj sc zamisli v zorno mladost in srce se mu omehča, iztrga se iz velikomestncga hrumain — moli. In to nudi nam »Straža«. Kot takrat še, ko smo bili doma, ko smo trgali cvetlice in venčali ž njimi altar, tako se nam je zazdelo, ko je zadonela s kora ona vedno lepa »Ze slavčki žvrgolijo«. Peli smo jo doma kot otroci pri šmarnicah, peli doma, peli na polju med žvrgolenjem slavčkov, sredi cvetočega maja, a tako jc še nismo občutili, kot zadnjič. Z njo so nam se obudili vsi oni čuti, vse one želje, in iznova smo se takorekoč pomladili. In litanij tudi nimajo povsod tako slovesnih, kot smo jih imeli mi. Kvartet pred altar-jem je pel iako lepo cele litanije in vsa cerkev je odgovarjala nekam posebno svečano: prosi za nas! Človek, ki je bil zraven, se zamisli nazaj in v oko mu stopi solza ... Lepo slavlje je bilo to, da jih je v domovini malo takih in upamo, da smo vredno praznovali god M. B., god majnikove kraljice. Seve, da so nam priredili vse naši vrli katoliški visokošolci, ki jim je to tembolj v čast, ker jih je tukaj sto in sto, ki so zatajili sv. vero in cerkve niti ne pogledajo več. Po cerkveni slavnosti smo šli pa h koncertu. Naravnost iznenadil nas je krasni mešani zbor srbskih narodnih pesmi. Tuje nam se zdi to petje, tuje in nekam divje, a v tem zboru smo videli, da je krasno, morda lepše kot naše. Naš zbor nam je zapel težko pesem z največjo lahkoto in vsemi finesami in občinstvo ni mirovalo, dokler jc niso ponovili. Burni aplavz je bil priznanje velikega uspeha. Čudimo se, da je mogoče izvajati tako skladbo z navadnim pevskim zborom, skladbo, ki dela celo velikim in izurjenim zborom veliko težav. Ravno s tem je pokazal naš zbor, da se je dvignil žc zelo visoko in vrlo napreduje. Pa tudi druge točke niso zaostajale za to. Posebno ljubka je bila »Lipica« in »Nc zveni mi«. Moški zbor je nastopil tudi sedaj in žel lepo priznanje. A razun petja smo imeli šc druge točke. Kaj naj rečemo h klavirskim točkam? Zal nam je, da vsled neprimernega prostora niso prišle do tiste veljave, ki bi jo dosegle v lepi koncertni dvorani. G. Stanko nam je igral s koncertno dovršenostjo zelo težke skladbe, z lahkoto in fineso. Dodati je moral še več komadov, zlasti ker jc vsled nepričakovanih zaprek morala izostati vijolina in trompeta. Sedaj bi pa kmalu pozabili na naše tarn-buraše, ki so koncert otvorili in zaključili. Ko: zadnjič, tako so tudi pri tem koncertu dobro igrali. »Naprej !«ni bil ravno brez napake, a zato je bil toliko lepši Intermezzo iz Hoffman-novih pripovedk. Gotovo je to eden najtežavnejših komadov, a naši tamburaši so nam ga podali v vsej dovršenosti. Zaključili so pa koncert »Mladi vojaki« V. Parme, ki so jih morali vsled burnega aplavza in občnega zahtevama ponoviti. Občudovali smo zlasti pri tem komadu neko sigurnost in preciznost, ki ie sprva niso imeli. Seve začelo se je z nič, a prišlo ic žc daleč, dal Bog vedno lep napredek! Le to nam je žal, da jc bil prostor nekam neprimeren. Dragi rojaki v domovini! Vam jc lahko, a nas tu v tujini ne sprejmejo povsod. Boljše prostore bi morali drago plačevati, pa nas šc nc puste radi notri, po slabših sc moramo torej potikati, kot kaki berači. Ali bi se ne mogla uresničiti enkrat želja in misel našega vrlega g. predsednika, da bi si sezidali tu »Slovenski dom«, kot ga imajo Cehi? Ali nc bi bilo to mogoče, čc bi nas podpirali tudi vi, mili rojaki, doli v domovini, ko bi sc nas spomnil kak blagi rojak v Ameriki, pa bi poslal kako malo vsotico, da bi sc postavil temelj? Upajmo, da sc to uresniči in da bomo imeli kmalu svoj dom, svoje ognjišče, kjer se bomo zbirali kot doma krog peči. Ne pozabite, mili rojaki, nas v tujini! Tesno se oklepamo drug krog drugega, da ne izginemo v sovražnem valovju in tu imamo naše voditelje, vrle »Daničare«, ki nam stoje vedno na strani s svetom in dejanjem. Vsako nedeljo imamo poučno predavanje in siccr jc predaval sedaj v zadnjem času g. med. Janko Polajnar 0 kužnih in drugič o otročjih boleznih, vč. g, pilil. Rebol pa o državnem posojilu. Vedno nas je veliko pri predavanjih, kar naj bo gospodom dokaz, da nas zanima iu da smo jim hvaležni. Da bi nam poslalo milo nebo več takih inteligentnih mož, potem bi sc marsikaj izpremenilo. Toda sedaj jih jc šc bolj malo, a nc vstrašite sc boja. Iz malega raste veliko, 1 vaše vrste sc množc. Marsikdo nam je naklonjen, ki nc pokaže. Nas jc tudi malo, a kaj to, če je mala naša četa, reči moramo: Malena jc, al jc hrabra! V zadnjem času so liberalci govoričili o zboljšanju učiteljskih plač. S. L. S. ni zoper povišanje učiteljskih plač, le vire naj nam pokažejo druge kakor že tako preobložene kmet-ske rane. Znano je, da se je poskusilo z obstrukcijo ustaviti tako slabo gospodarstvo v deželnem zboru. Vpili so: »Obstrukcija žre!« Sedaj so liberalci sami obstruirali, le s tem razločkom, da je naša obstrukcija bila moška in za ljudske pravice - liberalna pa silno neumna in za to, da ljudstvo ne pride do svojih pravic. Vlada sama je izprevidela nedelavnost našega deželnega zbora in predložila načrt za novo volilno reformo. Po tem načrtu bi prišlo v zbornico 10 novih poslancev in zbor bi bil podoben ljudskemu zastopu. Odločevalo bi ljudstvo in ne več liberalno-nemška zveza, ln kdo je preprečil uresničenje volilne preosnove? Morebiti Nemci? Ne, sramota! Brezdomovin-ski izdajalci slovenski liberalci med njimi poslanec vrhniškega trga postojnski Arko. (Klici: Pročž njim.) Poglejmo še državni zbor. Iz avstrijskega parlamenta se norčuje svet in iz zastopnikov slovenske inteligence Avstrija. Liberalni poslanci so res — pravi lenuhi, akoravno jih je kranjski Pire že pred par leti na nekem shodu hvalil, da so se poboljšali in začeli delati. Sama lenoba jih jc. Tavčar zastopnik Ljubljane, pride na Dunaj, kadar se potegnejo dijete. Drugače počiva. Hribar sam čuti, kako bridko je imeti takega zastopnika. Kedar česa potrebuje, se obrne do češkega poslanca dr. P a c a k a . Ferjančič je druge in posebne vrste lenuh. 2e pred petimi leti se je dal voliti v obrtni odsek. In v petih letih ni bil notri čez trikrat in ust pa še ni odprl nikoli. Naj bi prinesel seboj vsaj kravji zvonec, če se mu ne ljubi in ne zna govoriti. Boljše bi bilo, če bi bili volili nm-teca. Od Ferjančiča in njegovega dela na Dunaju se ne ve druzega, kakor da je bil poslan tje svetnik in nazaj je prišel nadsvetnik. — Oba ta liberalna zastopnika odpreta usta le, da črnita slovensko ljudstvo, kmeta in duhovnike. Znano je, kako jc nadsvetnik deželne sodnije Ferjančič čez škofa debelo neresnico govoril. To je delo liberalcev v državnem zboru! Enega bi bili skoraj pozabili — znanega Plantana — z lepo brado. Revež je bil že v disciplinarnih preiskavah in vendar ga ni sram hoditi lenobo past na Dunaj kot poslanec. Kakor dež. tudi drž. zbor ne stori ni-sar za kmeta in delavca. Pač pa so sc povišale uradnikom plače v sedmih letih za devetdeset milijonov kron. In vse to plača kmet. Kam pridemo? Ali mislite, da je liberalno uradništvo že zadovoljno? Kdo ve, kaj bojo šc zahtevali od države! Nedavno so zborovale uradnice na Dunaju in sklenile, naj se izposluje, da država skrbi za njihove nezakonske otroke. Prej ali slej bodo gotovo uradniki zahtevali, da država plača tudi njihovim hčeram. — Nikdar se še niso oglasili naši liberalci: Kmetu se godi slabo, je zadolžen, mora v Ameriko. Pač pa glasujejo za zvišanje že itak visokih uradniških plač. - Ljudstvo pa plačuj in hiraj! Silno nepotrebno breme je notariat. Vsa dotična pisma in pogodbe bi lahko zgotovili sodnijski uradniki brezplačno. Le kolek bi se plačal. Sedaj pa stanejo kmeta notarji mnogo denarja. Notarijat bi se bil že tudi odpravil, ako bi državni zbor res bil zastop ljudstva. Volja ljudstva pride na površje le po splošni in enaki volilni pravici. Zato je uresničenje te zahteve življenski pogoj cele Avstrije, kakor tudi slovenskega naroda. Tako izginejo iz javnega življenja liberalni brezvestneži, ki za deželne in državne denarje lenarijo narodu v škodo. Sklepčno omeni gospod govornik tudi domače razmere. Kakor cela liberalna stranka in njeni zastopniki, tak tič je tudi vrhniški župan. Liberalci dobro vejo, da jih ves narod obsoja in da so brez 'tal ljudstva in vendar jih ni sram proti ljudski volji tirati deželo v mate-rijelno in moralno škodo. Tudi Jelovšek se zaveda, da sedi po krivici že čez leto dni na županskem stolu in da ga razun njegovega soseda in par nerazsodnih uradniških mladeni-čev nihče več ne vpošteva in vendar se ne sramuje — volitve le odkladati in zavlačevati. Pobero naj se podpisi zoper tako početje in obrnemo se na deželno vlado, da se napravi red v občini. Z glasnim pozivom na zborovalce, naj v letošnjem volilnem letu store svojo dolžnost, konča govornik, katerega ljudstvo pozdravlja in se mu zahvaljuje da se trese dvorana. K besedi se oglasi še tudi horjulski g. župan, Janez Stanonik. Priprosto, jedrnato in prepričevalno priporoča naj se pomete z ljudmi ki prezirajo krščanstvo in njegove zastopnike, preč z možmi iz občinskega odbora, ki se niso hoteli podpisati zoper javno vla-čugarstvo in se sramujejo škofa ob prihodu v župnijo. Nezvesti Bogu so vselej tudi nezvesti ljudstvu. Posebno všeč nam je bil tale stavek iz ust ho rjulskega župana: Duhovnikom hočejo dati kancelparagraf, nam kmetom ga pa nemorejo vsiliti. Bodrimo se sami med seboj in nikar čakati šele, da bi nas duhovniki morali v cerkvi priganjati k temu, kar je v našo korist Za zavednega moža, kar mora danes vsak biti, je naravnost sramota, ako se da šele silili k volitvi! Slednjič ste bili sprejeti resoluciji: 1. Kmet, obrtnik in gospod zbrana na shodu izražata popolno zaupanje S. L. S. in zlasti njenemu nevstrašenemu in požrtvovalnemu voditelju, gospodu dr. Šusteršiču. Zahvaljujemo se mu za dosedanje delovanje in prosimo ga Ie, naj vztraja v započetem boju do popolne zmage. 2. Ljudstvo hoče ostati zvesto S. L. S. in se vestno vdeležiti državno- in deželnozbor- skih volitev, kakor tudi občinskih, da se pomete liberalstvo iz vseh zastopov. Sklepčno zapojo pevci še »V boj« in navdušeni se razidejo zborovalci prepričani da se je s tem shodom politična zavest še bolj poživila in okrepila. 71lke iz diKiie. P e t e r b u r g , 20. maja. Najprej gorke besede poslanca Lednic-kega o poljskih narodnih pravicah (dne 16.. maja): Rusija se sklada iz mnogo različnih dežel in narodnosti. Vsi ljudje, ki prebivajo v cesarstvu, so se združili v eni težnji za boljšo bodočnost, v skupni boj, vsak za vse, vsi za enega. V tem trenotju je naša dolžnost, nastopiti v imenu pravic vseh posanmih narodnosti. Gre se za načrt adrese do prestola. Pripomniti pa moramo dumi, čemu smo prišli semkaj. Prepričani smo, da nas bo duma razumela in poslušala. Slišali ste glas zastopnikov poljskega kraljestva. Ta pokrajina se duši v ognju in prahu. Žal, da tu še ni zastopnikov Gruzije, ki bi naslikali celo grozo uničenih vasi, osramotenih žen. Toda je-li ne ve duma o silovitostih, ki so se zvršile na neruskih ljudeh in rodovih? Povsod sila, pritisk, preganjanje in smrtno vojska za pravico bivanja. Iz vseh teh krajev se dvigajo k vam roke kmetov in delavcev, ki kličejo na pomoč in nas rote, naj stopimo v vrste in začnemo boj za osnovno dostojnost in pravičnost. Svoboda vseh je naše edino geslo. To geslo z železnim prstanom objema vse težnje narodov in ono živi tudi v duši ruskega ljudstva, ki jutri pove: dajte nam pravico do življenja, pravico za razvoj! Klanjam čelo pred takimi zastopniki ljudstva in zatrjujem, da čakamo od njih zadostila svojim prvi mpotrebam svobode. Boj, ki ga bijemo, je boj za osvobo-jenje ljudstva in stanov. Grmelo je v zbornici navdušenja od teh besedah. * * * Znamenita je grupa a v t o n o m i -s t o v , ki se je ustanovila pred par dnevi med poslanci. Krog sto članov šteje že danes. Njen namen je, preštudirati posamne ruske pokrajine, kje naj se uvede avtonomija in kje krajevna samouprava; pri tem se določi tudi načrt, kako naj se reši jezikovno vprašanje. V 4'i'upo so pristopili poljski, ukrajinski, litevki, nadbaltiški, estonjski, tatarski in kirgiški poslanci. Nemcev ni; ti podpirajo vlado. Finci "o že svobodni; med Gruzinci pa še teče kri; volitve še niso končane. Bila je slikovita prva skupščina zastopnikov imenovanih najrazličnejših narodov. Predsedoval je Lednicki, poleg njega profesor B. de Courtenay, ki je bil že večkrat na Slovenskem in pisal razpravo o rezjanskent narečju beneških Slovencev, in Ukrajinec Lu-čicki. Zapisnikar jc bil zagoreli armenski knez Helovani. Poleg višnjevega talarja rimskokatoliškega škofa Roopa iz Vilne ogromna kapa ■ tatarskega mule; kasinazinova boja volinjskih poslancev se ljubko spaja z ukrajinskimi suk-njamina potomcih nekdanjih Hajdamakov. Vse je polno ognja, nadej. Najbolj pa odmeva glas potomca nekdanjih Kanov Krhn-Gireja, ki v odrezanih stavkih nazdravlja svobodi in slogi. Kakor sanje! V blagozvočnem ruskem jeziku se čujejo besede svobode in bratstva. Zgodovina pričenja nov list za Vzhodno Evropo. * * * Belostoški maršal Jerogin je organizoval v svoji pokrajini volitve tako, da je prišlo v dumo nekaj konservativnih kmetov. Imenujejo jil Jeroginovo grupo. Druge stranke se norčujejo iz njih. Vlada jih rabi v svoje namene na svojo in njihovo škodo. Ko se je šlo za adreso, nastopi kmetic Iljan in čita počasi črko za črko. Na jok mu gre; zbornica se mu pa krohoče: »Dobil sem vtis,« tako čita, »da nam duma pripisuje, kot bi bili pod vplivom in pritiskom drugih. To ni resnica. (Glavo pritiska k papirju; nc more naprej.) Ko sem bil imenovan za člana dume (smeh), oprostite, ko so me izbrali v dumo, sem dobil navodilo, kako naj se napravi red in mir v državi, in o tem moram premišljati.« Iljan predlaga, naj sc razprava o amnestiji preloži, seveda brez vspeha. Štajerske noulce. š Vsi na delo za zmago dr. Korošca! Mirno sc je končal zaupni shod v Celju dne 10. maja. Razšli smo se v upanju, da se dne 29. maja zedinijo glasovi vseh narodnih Slovencev za dr. Korošca, ki ie pri glasovanju dobil 63 glasov, dočim je drugi kandidat dobil 29 glasov, in to tembolj, ker se je od obeli strani odločno povdarjala sloga, katere nam je v rcsnici nujno treba z ozirom na drzno delo južnoštajerskih nemčurjev in Štajercijancev. Toda varali smo se! Medtem ko na eni strani vse moči napenjajo Štajercijanci, da bi kolikor mogoče veliko glasov odvzeli oficijelnemu kandidatu, jim prihajajo na drugi strani v pomoč predrzni ruši-telji sloge iz Celja, pi so poslali v svojem oklicu za Ivana Rcbeka tole nesramno laž v svet: »Na zaupnem shodu s e n i pokazala prava v o I j a I j u d s t v a, ampak oni, ki so žc prej v Mariboru sklenili, da bodi dr. Korošec naslednik Zičkarjev, so zaupni shod — mirno to trdimo - prisilili, da je glasoval po večini za tega kandidata.« Pisec teh vrstic sem bil tudi zaupnik in sem v neposredni bližini pred-sedništva videl iti slišal,kako svobodno in brez vsakega pritiska so eni glasovali za dr. Korošca, drugi za Voduška. Vsak zaupnik se je moral prepričati, kar je na shodu slišal, da je izmed oglašenih kandidatov dr. Korošec najsposobnejši, torej tisti, ki bi mogel najbolje zastopati vse naše interese in temu tudi nihče ni ugovarjal. Kje je torej bila tista sila? Ali dokazi nič ne veljajo? Nekdo drugi jc pač hotel izsiliti večino za liberalnega kandidata; to so bili mladi celjski liberalci. Ko je dr. Hra-šovec poklical zaupnike celjskega okraja — določenih je bilo menda 15 — tedaj jih je z določenimi še vsaj najmanj enkrat toliko vstalo, ki so nameravali pomagati liberalnemu kandidatu do večine, a so se končno na energično zahtevanjedr.Hrašoveca in predsednika shoda, poslanca Robiča, morali odstraniti iz dvorane. Takoj nam je bilo jasno, zakaj so na belo nedeljo bili določili Celje za zaupni shod. In iz srede teh ljudi je izšel oklic za g. Iv. Rebeka. Najboljši odgovor damo na to drzno rušenje sloge, ako na vseh krajih te dni vse s t o r i m o, da zmaga dr. Korošec, pa ne samo zmaga, nego tudi častno zmaga z velikansko večino kot oficijelni kandidat južnoštajerskih Slovencev. Rodoljubi, osnujte takoj povsod za občine, za župnije, občinske župnijske agi-tacijske odbore, pokličite vse agitatorje skupaj in jim dajte potrebna navodila, da bodo vse volilce spravili na volišče za našega kandidata. Pri tem naj se ne dela brezmiselno, ampak najbolje je, da si vsak agitator izbere 20 do 30 volilcev, za katere prevzame odgovornost, da jih spravi na volišče. Jako slabo je, če imajo vsi agitatorji vse volilce na oskrbi. Tako se najložje katerega prezre. Torej razdelitev dela! Vsak agitator prevzame nekaj volilcev, za katere se drugim ni brigati. Povsod bodi v bližini volišča agitacijski lokal, kjer se pred volitvijo zberejo naši volilci in se lahko izpolnijo neizpolnjene glasovnice. Ce tega ne store naši agitatorji, bodo to storili gotovo nasprotni. Povsod je treba ljudi opozoriti, da se voli predpoldne od 9. do 12. ure i n popoldne od 2. do 5. ure. Povsod so umestni volilni shodi zadnjo nedeljo pred volitvijo. Na delo vsi, ki ljubite narodni napredek! »Slov. Gospodar« od 17. maja je priobčil statistiko od volitev I. 1904. v dež. zbor, ki je za nekatere okraje in kraje uprav sramotna. Naj bi je ne bilo občine, župnije, okraja, kjer bi ne izkazali napredka 29. maja. Številke bodo najglasneje govorile, kako smo delali. Proti kandidatu naših prvakov, proti kandidatu »Štajerca« nastopimo s i o ž n o,z a k a j z ozirom na vedno večji v jo 1 i v in rastočo moč teh naši h zagrizen ih sovragov bi pač bilo neodpustljivo, ako bi se m e s a r i I i med seboj — v veselje i n korist nasprotnikom! Vsi na volišče za dr. Korošca! š »Narod« v zadregi. V potu svojega obraza kujejo kranjski iu štajerski liberalci članke zoper dra. Korošca. Vsi ti članki imajo eno edino misel: Proč s Korošcem! Kdo naj bo namestu dr. Korošca, o tem »Narod« molči. Očividno so gospodje v veliki zadregi: Najprej so se ogrevali za župnika Voduška; ta se jim je zdel liberalen. Toda kmalu je prilezel na površje Rebek. Ta je bil liberalen in »Na-'■odovcem« ljubši kot Vodušek, ker vsaj kute ne nosi. Sicer je pa zanj delal »kapaciteta« študent Roš. Nazadnje priplava še učitelj Strmšek. Ta je pa najbolj liberalen. Sedaj je pa težka odločitev. »Narod« ne more ne naprej. nc nazaj. Vpije svojim backom, naj se zedinijo na enega kandidata, a tu zopet kandidatje ne ubogajo, ker nihče se noče umakniti. Tem velmožem je namreč na srcu samo slovenska reč in zato vsi kandidirajo. No, nam »Narodovo« vpitje nič ne škodi! Njegovo pi-sarjenje jc samo še glas vpijočega (namreč osla) v puščavi. Gospodje »Narodovci«, le naprej z uvodniki proti dni. Korošcu. To je zanj najboljše priporočilo! š »Domovina« in volitve. Celjska »Domovina«, katere pisanje se v zadnjem času najložje primerja z neslano vodo, molči o volitvah za peto kurijo kot grob. Ne zine bese-dice, prav kakor da se ne bi šlo za boj proti Nemcem. Pomnijo še, kako je navdušeno se potegovala »Domovina« ob drugih volitvah za slovenske kandidate, a sedaj se dela tako, kakor da bi se imele vršiti volitve na Kitajskem. Pojasnilo na to taktiko da dejstvo, da je vrhovni nadzornik »Domovine« gorki prijatelj cira. Korošca, gospod notar Baš. Nam se le čudno zdi, da je sploh še kateri duhovnik ob takem položaju naročnik »Domovine«. Sicer bo pa dobro, si to postopanje celjskih gospodov zapomniti, ko sc bo šlo za druge volitve. Takrat priporočamo svojim somišljenikom isto pasivnost, kakor jo kažejo sedaj izvestni krogi, — ako se razmere ne zboljšajo. š Iz Gornjega Grada nam je poslalo ta-mošnje županstvo sledeči dopis: Občinski odbor trga Gornji Grad je v svoji seji z dne 20. t. m. sklenil, da pozdravlja z neomejenim zaupanjem kandidaturo č. g. Andreja Vodušeka, župnika iz Vojnika za državnega poslanca V. kurije, ker bi edino njegova izvolitev jamčila za boljšo bodočnost Slovenskega Štajerja. Županstvo Gornji Grad, dne 20. maja 1906. Zupan: A. Kolenc I. r. Nas sicer veseli, da se zavedni Slovenci iz Gornjesavinjske doline tako zanimajo za volitve, želeli bi pa, da se tudi gospodje v Gornjem Gradu drže narodne discipline, katera jim veleva voliti kandidata, ki ga je postavil zaupni shod v Celju, t. j. dr. Korošca. S tem, da sc izrekajo posamezne kor-poracije za druge kandidate, sc dela le zmešnjava v prid Nemcu W r a t s c h k o t u. Slovenski Gornjcgrajci bodo najlepše pokazali svojo narodno zavest, ako gredo na volišče za skupnega slovenskega kandidata dr. A n t. Korošca. Drugi nastopi bi le omajali vero v njih politično zrelost. š Ljutomer. G. dr. Chloupek nam je poslal »raztolmačenje« zaradi neglasovanja ljutomerskih zaupnikov na zaupnem shodu v Celju, kjer pravi, da so se odtegnili glasovanju. ker so smatrali »postopanje predsedništva radi glasovanja za neopravičeno in neparla-mentarno« ter da noben mož ljutomerskega okraja ni bil pri predsedništvu, da bi glasoval. Mi smo pokazali to »raztolmačenje« svojemu dopisniku, ki vztraja pri svoji trditvi ter še nam pošilja sledeče pojasnilo: »Kar pa se tiče »neparlamentamega« postopanja predsedništva, je obstojalo ono v tem, da je pripustil predsednik h glasovanju samo zaupnike. V dvorano je namreč prišlo mnogo mladih poslušalcev, ki so strastno ploskali, kadar se je govorilo proti dr. Korošcu. S tem so mnoge terorizirali, ki bi sicer glasovali za dr. Korošca. Nazadnje so hoteli ti Celjani tudi glasovati o kandidatih in tedaj je predsedništvo odredilo, da smejo glasovati samo zaupniki, drugi pa se naj odstranijo. To je pri dr. Chlou-peku »neparlamentarno««! Čudni pojmi, tem bolj čudni, ker ima dr. Chloupek v zadnji sobotni števflki »Narodovi«, kjer se tudi zagovarja ali da zagovarjati, o sebi sicer zelo visoko mnenje. Mladi celjski liberalci so se vsilili na shod v tako velikem številu, da bi v neugodnem slučaju glasovali proti dr. Korošcu. Zdaj bo vam tudi razumljivo, zakaj so celjski liberalci na prvem shodu »Napreja« tako hrupno zahtevali, naj se vrši shod v Celju. Hoteli so slepariti!« š Državnozborska volitev na Štajerskem. Z notico o moji kandidaturi za državni zbor v 115. št. vašega lista nisem jaz v nikakšni zvez! in nisem dal za isto nikakšnega povoda ter niti ne vem. kdo si je dovolil to pusto šalo z mojim imenom. Na Medvedovem selu, dne 21. maja 1906. Vekoslav Strmšek, nadučitelj. š Strmškova kandidatura. Nadučitelj Vekoslav Strmšek je poslal uredništvu »Slovenskega Naroda« sledeči odprti dopis: »Vljudno prosim, blagovolite objaviti v prihodnji številki Vašega cenj. lista sledečo izjavo: Držav -no-zborska volitev na Štajerskem: Z notico o moji kandidaturi za državni zbor. v 115. št. Vašega lista nisem jaz v nikakšni zvezi in nisem dal za isto nikakšnega povoda, ter niti ne vem, kdo si je dovolil to pusto šalo z mojim imenom. Na Medvedovem selu, dne 21. V. 1906. Vekoslav Strmšek 1. r. nadučitelj.« — To je prav, da je g. Strmšek spoznal, da so ga liberalci hoteli samo potegniti, želeti bi bilo le še, da prideta pravočasno pred volitvami do tega prepričanja tudi kandidata Rebek in Vodušek. Po volitvah bo prepozno spoznati »pustno šalo«, takrat se jima bo smejal liberalni Izrael v pest! G. Rebek, po volitvah pride »maček«. š Šmarje pri Jelšah. Shod županov, obč. svetovalcev in odbornikov šmarskega okraja se ie vrši! zadnjo nedeljo, dne 20. t. m. pri nas v Šmarju. Iz Celja sta prišla tudi urednik Spindler in tajnik okrajnega zastopa Kušec. Da jima shod županov ni bila prva skrb, je pokazalo strastno agitiranje g. Kušeca nasproti kandidaturi dr. Korošca. Delil je tudi letake za Rebeka, katerega tukaj v okraju ne pozna noben človek. Ako bodo Celjani shode županov izrabljali za svoje razdirajoče politične namene, potem bomo morali svetovati našim somišljenikom, da naženejo take ljudi, kakor je Kušec, iz svoje bližine. G. Kušec je že mnogo škodoval v naših krajih slovenski stvari in zanj bi bilo boljše, da se pri nas ne prikaže več! Povemo mu sicer take stvari, da mu bo zvenelo po ušesih! š Kako delajo nemškutarji? Poroča se nam iz Haloz, da tam hodijo najeti agitatorji od hiše do hiše ter agitirajo za Wratschka in jim popisujejo volilne listke. Opozarjamo zavedne rodoljube, da se tudi nemudoma popri-niejo agitacije za našega kandidata dr. Korošca. Žalostno je, da nekateri Slovenci delajo zgago in zmešnjavo s postranskimi kandidati kakor so Vodušek, Rebek in Strmšek. Na ta način bodo dosegli, da bo število Bračkovih glasov odnosno večje, kakor bi bilo sicer, če bi deiovali samo za enega kandidata. Res ne vemo, zakaj še hodimo skupaj z našimi liberalci, če pa jim moramo delati samo tlako; če pa tega ne storimo, pa se oni od nas ločijo. Prvaki gledajo vso gonjo mirno od strani, ker so sami — liberalci in drže z liberalci. Spoznajmo se! š Nesreča na sprehodu. Iz Vojnika se nam piše: V nedeljo 20 t. m. je povozil vojak Burlak s kolesom Pavlo B 1 ii m e I. Nesrečna Blumel je šla na sprehod, se pogovarjala z neko gospodično, kar pripelje mimo Burlak s kolesom, ki pa menda ni znal dobro voziti, podere na tla Blumel, ki se je takoj onesvestila in se nič več zavedla. V 24. urah je umrla, ker so se ji pri padcu pretresli možgani. š Pri Sv. Lenartu v Slov. goricah se vrši v nedeljo, 27. maja ob 3. uri v prostorih »Narodnega doma« (Polič) shod županov in občinskih odbornikov lenarškega okraja z veleza-nimivim sporedom. š Slovenci v Gradcu. V nedeljo, dne 27. maja priredi slov. društvo domovina" v Gradcu veselico s petjem in tamburanjem lastnega zbora ter gledališko igro „Eno uro doktor" v dvorani restavracije pri »Divjaku" („wilden Mann") Jakominigasse št. 3. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina pri blagajni 30 kr. v predkupu 20 kr. Vsi graški Slovenci SJL tem Potom najuljudneje vabijo. š Iz poštne službe Poštni oficijantinji Lujizi S c h a t z je podeljeno mesto poštne ekspedijentinje v Framu pri Račjem. š Občinske volitve v Ormožu je vlada seveda potrdila, ker je s tem Nemcem zasi-gurano gospodstvo. Ce bi Slovenci zmagali, bi bile gotovo razveljavljene. — Županom je bil izvoljen Ivan Katzhamer, njegov namestnik pa je iz dr. Mohoričeve afere znani odvetnik dr. Delpin. Svetovalca sta: Marko Bauer in Otmar Diermayr. š Celjski orožniki in slovenski fantje. V zadnjem času se kaj radi dogajajo spopadi med slovenskimi fanti celjske okolice in orožniki celjske postaje. To včasih ni bilo tako in smelo trdimo, da na tem niso krivi naši fantje. — Kakšen duh vlada med sedanjimi celjskimi orožniki, se razvidi že iz tega, ker tako intimno občujejo s prononsiranim Occhsom. — Vedno se vidi katerega orožnika v njegovi ljubeznjivi družbi. Zdi se nam, kakor da bi bili orožniki s pomočjo Oechsa reporterji celjske »Vahtarce«. Imamo še precej materijala nabranega, ki ga ob priliki priobčimo, če se razmere korenito ne zboljšajo. — Prav hud spopad so imeli celjski orožniki z okoliškimi fanti tudi minulo nedeljo ponoči. Povod jc dalo popevanje fantov. Posledica je bila, da so orožniki še isti večer in naslednji dan zaradi spopada pet fantov spravili v preiskovalni zapor. š Kandidat Rebek — molči. Gosp. Rebek, kdaj se boste jasno in odločno izjavili, ali odklanjate izvolitev ali ne? Mi pričakujemu še vedno vašega odgovora! , V interesu dobre stvari bi bilo, da se čim preje oglasite. Čakali bomo do sobote. Ker se že niste hoteli umakniti dr. Korošcu, vas bo pa morda kandidatura liberalnega Strmšeka do tega pripravila. Sedaj menda vendar lc čutite, da ste obsedeli med dvema stoloma?! Zapomnite si: ni še poslanec, za kogar se »Narod« ogreva. VOLILNA PREOSNOVA. Med včerajšnjo sejo državnega zbora se je razgovarjal Hohenlohe z voditelji strank o volilni preosnovi, a položaj je ostal nespremenjen. Nemci govore, da predlaga Hohenlohe strankam kompromis, po katerem bi se zvišalo število poslancev od 454 na 494. Nemci bi dobili 14 Poljaki 14, Cehi 4, Italijani 2 in Rumuni enega novega poslanca. Poslanec Pacher jc pa naznanil Hohenlohu, da se mora popolnoma izenačiti razmerje med slovanskimi in latinsko-nemškim blokom. Ce ne pride do kompromisa, predloži Hohenlohe v petek lastne predloge odseku za volilno preosnovo. Hohenlohe hoče na vsak način, da bo do konca tega tedna ali vsaj začetkom prihodnjega znana vsoda volilne preosnove. NEMCI GROZE Z OBSTRUKCIJO. Včerajšnje glasovanje, po katerem je odobrila zbornica Abrahamoviczev predlog, jc zelo razburilo Nemce. Ni se šlo Nemcem toliko zato, ker je prišlo na dnevni red kot prva točka poročilo o podržavljenju Severne železnice in nc obrtna novela, kakor so zahtevali Nemci, marveč razburilo jih je, ker so glasovali proti Nemcem vse nenemške stranke in se je pojavil italijansko, rumunski-slovanski blok. Nemci hočejo v današnji seji še enkrat predlagati, naj se postavi kot prva točka na dnevni red razprava o obrtni noveli in če še enkrat podležejo, nameravajo pričeti z obstrukcijo. Nemci se hudujejo, ker je manjkalo pri glasovanju 14 Vsenemcev in krščanskih socialcev, pa tudi mnogo nemških poslancev raznih strank ni bilo navzočih. Poslanec Pacher je že napovedal, da namerava danes govoriti večurni obstrukcijski govor, da prepreči pričetek debate o podržavljenju Severne železnice. Koncem seje pa nameravajo staviti Nemci predlog, da se razveljavi sklep o prvem branja glede podržavljenja Severne železnice. Skrbeti hočejo, da bodo koncem seje nemški poslanci v velikem številu. Nemci upajo, da dobe večino za svoj predlog. Nemci imajo pa pripravljenih mnogo predlog, da preprečijo v današnji seji pričetek prvega branja o podržavljenju Severne železnice. USODA KONGRUE. Dne 15. maja je predstavil poslanec Sto-^ jan predsedstvo »Zveze nemkših duhovnikov^ na Češkem« načelniku naučnega ministrstva dr. Bienerthu in finančnemu ministru dr. Ko-selu. Odposlaništvo je prosilo, naj bi se vplivalo, da zbornica prej ko mogoče reši predlogo o kongrui. Ministra sta obljubila, da hočeta storiti vse', da predlogo o kongrui prej ko mogoče postane zakon. Tudi načelniki raznih strank so obljubili, da hočejo podpirati želje »Zveze«. To so bile lepe besede. A lepe besede so danes poceni tudi pri ministrih. V naši državi, ki mora skrbeti za duhovščino, ker je sekularizovala v 18. stoletju cerkveno premoženje, je že tako, da se ravno na take najmanj ozira, ki so najbolj potrebni in imajo po navadnem človeškem razumu pravico, da zahtevajo izboljšanje. Kdaj bi že moral rešiti proračunski odsek predlogo o kongrui, a jo še do danes ni. Pravijo, da zato še ni rešena ta nujna predloga, ker ji nasprotujejo v proračunskem odseku namenoma socialni demokratje in Vsenemci. Proračunski odsek pa ima 48 članov, socialni demokratje in Vsenemci pa v njem skupaj dva zastopnika. Predsednik proračunskega odseka je dr. Kathrein, poročevalec pa dr. Fuchs. V proračunskem odseku so že pred Božičem sklenili, da pride na vrsto kot prvi predlog kongrua in so zato odgodili razpravo o tržaškem pristanišču. Znanega zavlačevalnega predloga o predlogi uradniškega pomožnega osobja bi se bil spreten načelnik proračunskega odseka lahko izognil. Bi tudi ne bilo prav nič škodovalo kancelijskemu pomožnemu osobju. Pa dr. Kathrein ni niti namignil, da naj odsek varuje politično dostojnost, kar odredil je glasovanje. Bilo je osem glasov, predlog o zavlačevanju bi bil ostal v manjšini, kar dvigne roko za zavlačevanje tudi poročevalec dr. Fuchs in Poljaki z drugimi Slovani so glasovali za njim. Znano je, da ker Steiinvender ni še imel izdelanega svojega poročila, je sledila nato glavna razprava o kongrui. Ce se pa prične o kakem predlogu splošna razprava, zahteva parlamentarni običaj, da se tudi konča. Pa pri glavni razpravi o kongrui so postopali čisto proti dosedanjim parlamentarnim običajem. Dasi je opozarjal poslanec Schraffl na nezmisel in da še nikdar nista bili ob istem času in v isti zbornici dve glavni razpravi, ker se mora le prej končati ena glavna razprava, je Kathrein bil drugega mnenja in se je skliceval na odsekov sklep in še pristavil, da tudi poročevalec o kongrui ni navzoč. Nato je Kathrein načelnik vstal in Drepustil vodstvo dr. Derschatti. Tako je dr. Kathrein zakrivil, da se je ta nujna zadeva zavlekla vkljub temu, da je skoro vsa zbornica priznala njeno potrebo in opravičenost. KONGRUA. Proračunski odsek dne 22. t. m. zvečer dokonča posvetovanje o zvišanju plač pisarniškim pomočnikom. Nato kongrua. Voditelj naučnega ministerstva dr. Bienerth pojasnuje obširno vladni načrt. Dr. Menger nasvetuje, naj se njegova izvajanja natisnjena razdele od-sekovim članom. Zgodilo se bo. Vsenemec Schalk predlaga konec seje, socialni demokrat Seitz pa prehod k dnevnemu redu. Med tem postane seja nesklepčna in predsednik jo zaključi. — Centrum je včeraj sklenil, da obžaluje napade na dr. Kathreina in dr. Fuchsa, češ da zavlačujeta kongruo, ko imata ravno ta dva za to zadevo največ zaslug. INDUSTRIJCI IN HOHENLOHE. Hohenlohe je zaslišal v soboto zastopništvo treh avstrijskih industrijskih zvez. Govornik deputacije pl. Schoeller je izjavil, da so industrijci zadovoljni s Hohenlohovim nastopnim govorom, osobito ker je naglašal, da zahteva respekt pred zakoni. Industrijci cenijo koalicijsko svobodo delavcev, a ta ne sme imeti obrnjene osti proti delavcem, ki hočejo delati. Naznanil je tudi, da se namerava organizacija delodajalcev v velikem obsegu; ki bo delala na sporazumljenje med delavci in delodajalci na lep način. Z ozirom na ogrske razmere zahtevajo industrijci revizijo nagodbe. Vlada bo samoobsebi umevno odločno zastopala avstrijske koristi. Hohenlohe je tudi pozdravil organizacijo delodajalcev. Vladi je lažje, da občuje z organizacijami delodajalcev in delavcev, kakor pa s posamezniki. Izjavil je pa, da upa, da organizacija delodajalcev ne bo delala na znižanje delavskih plač. KARDINAL GRUSCHA O SVOBODNI ŠOLI O svobodni šoli je izdal starosta avstrijskega episkopata velezanimivo in odločno pastirsko pismo. Kardinal naglasa, da imajo naši nasprotniki namen, popolnoma razkrist-janiti šolo, tako da postane brezverska. Zato so ustanovili društvo »Svobodna šola«, nabirajo člane, ustanavljajo podružnice, izdajajo tiskovine in iščejo privržencev med učitelj-stvom in izobraženstvom. Iz obvezne šole hočejo izločiti versko-nravno vzgojo in odpraviti vse verske vaje. Otroci naj bi ne slišali ničesar več od Boga, vsegamogočnega stvarnika nebes in zemlje, ne da smo vsi ustvarjeni od Boga z umrjočim telesom in z neumrjočo dušo, podobo našega stvarnika, in da smo vsi poklicani za večno izveličanje. Nič več naj ne slišijo učenci o božjih zapovedih in nobenega svarila naj bi ne imeli več proti zlorabi svoje volje. Nič več naj bi ne čuli o Odrešeniku, o učlovečenju, o zgledu lzveličarjevem, njegovih čudežih in naukih, o njegovem britkem trpljenju, smrti, vstajenju in vnebohodu. Pismo končuje, da bi morala biti urejena svobodna šola po načelih one svobode, po kateri nas je osvobodil Kristus. Proti tej svobodi se zbirajo najhujši nasprotniki naše vere, da iztrgajo iz naših rok pravo vzgojo naše mladine. PRORAČUN ZA SKUPND ARMADO IN MORNARICO ZA L. 1907., ki ga predlože delegacijam, je že izgotovljen in ne kaže bistvenih izprememb v primeri s proračunom za 1. 1906. Velikih reform vojna uprava ne namerava. Od izrednega kredita 400,000.000 kron, ki so ga dovolile delegacije 1. 1904, zahteva vojna uprava 165 milijonov kron za nabavo artiljerijskih potrebščin in 67 milijonov kron za druge stvari. Proračun za mornarico izkazuje 1 ali 2 milijona kron več, kakor druga leta. SRBIJA IN AVSTRIJA. Srbski poslanik dr. Vujič se jc posvetoval z Golucho\vskim o nadaljnih pogajanjih med Avstrijo in Srbijo glede trgovinske pogodbe. Spomenica srbske vlade v tej zadevi še ni do-šla na Dunaj. Avstrijski poverjeniki so že sestavih svoje predloge za tretje branje trgovinske pogodbe z ozirom na carinske postavke za avstro-ogrski uvoz v Srbijo in jih predložili srbskim poverjenikom. Glede nabave srbskih topov se hoče, kakor poroča »Politična korespondenca«, držati srbska vlada sklepa srbske strokovne komisije, a hoče pri prihodnjem posojilu nabaviti za 26,000,000 potrebščin v Avstriji. ZAKON O ZAVAROVANJU ZASEBNIH USLUŽBENCEV V GOSPOSKI ZBORNICI. Socialnopolitična komisija gosposke zbornice obravnava že več časa zakon o zavarovanju zasebnih uradnikov. Komisija je sklenila, da predlaga, naj se izločijo iz zavarovanj trg. uslužbenci. STAVKE. V Temešvaru je vdrlo 10.000 stavkujočih delavcev vkljub prepovedi v mesto. Pred mestno hišo je bilo nastavljenih osem pehotnih stotnij z nasajenimi bajoneti. Nemirov ni bilo. Jako resna poročila dohajajo iz Sardinije. V Gonnese pri Iglesiji je poskusilo 300 stavkujočih delavcev opleniti trgovine, a so to nakano preprečili karabinieri. Delavci so na to obmetavali karabinierje s kamni, padlo je tudi nekaj strelov iz revolverjev. Karabinieri so nato streljali in ranili 13 oseb, izmed katerih jc že eden umrl. V Nebidi so zažgali stavkujoči delavci užitninski urad in napadli karabinierje, ki so streljali in ubili enega ter ranili enega delavca. OGRSKI DRŽAVNI ZBOR. Predno je prečital včeraj avstrijski cesar in ogrski kralj prestolni govor, se je udeležil službe božje. Vladarja so živahno pozdravljali. Prestovolni govor je prečital cesar pokrit. Tudi med čitanjem prestolnega govora so poslanci ploskali osobito pri stavkih, ki na-glašajo zopetno uveljavljenje zakonitega stanja in pa varstvo municipijev. Prestolni govor je napravil ugoden vtis. Narodnosti pa grajajo, ker naglaša prestolni govor potrebo, da sevaruje pri splošni volilni pravici narodni značaj ogrske države. Ogrska zbornica poslancev je vzela v včerajšnji seji naznanje prestolni govor. Ko so čitali pavtentično besedilo, so poslanci osobito ploskali pri onih mestih, ki govore o Hrvaški, o garanciji ustave, o razširjenju hrvaške avtonomije iu o neodvisnosti sodnikov. Kakor poročajo, nameravajo izvoliti za zborničnega predsednika zopet Justha. podpredsednika pa postaneta Štefan Ii .pa-mvflnja Stanje barometra ▼ mm Temperatura po Celzija Vtfcrorl Hobo 9. iveč. 732 4 7. zjutr. 2. pop. 735-0 734 9 12-4 9.0 10 3 sl. svzh. brezvetr. sr. jvzh. obl. del. obl. del. jasno 11 0-2 Srednja včerajšnja temp. 121°, norm. 14 9°. 2371 m 2 12. januarja 1905. Gospodu 1 ekar ju Piccoli Ljubljana. Prosim, pošljite mi 12 škatljic Yaših izbornih salmijakovih pastil. Velespoštovanjem Julija Miliscbka, Dunaj XIV.jI, Goldschlagstr. 1. Cena škatljici 20 vin. — Manj nego 11 škatljic ki stanejo 2 kroni, se po pošti ne pošilja. T Mednarodna panorama Ljubljana, Pogačarjev trg. —— Podružnica iz Berolina. Razstavljeno od 20. do 26. maja: 1142 2-1 Zanimivo potovanje po LONDONU. Borzna poročila. (Kreditna banka1 v Ljubljani. Uradni kurtl dunajsko borce 22. maja 1906. Kaloibenl papirji. B«n»' B1»«° i'l, majeva renta...... 4*/, srebrna renta..... 4*/, avstrijska kronska renta . 4•/, , zlata renta . . . 4•/, ogrska kronska , ... 4•/. , zlata .... 4*/, posojilo dežele Kranjske . 4'/,•/, posojila mesta Spljot . . 4V/. > » Zader . . 4 V/, bosn.-herc. žel. pos. 1902 . 4•/, češka dež. banka k. o. . . 4 •/. , , , ž.o. . . 41/,'/. zast. pisma gal. d, hip. b. . P/«"/. P^t. kom. k. o. z 10•/, pr. 4*/,•/, zast. pisma Innerst. hr. . i1/«*/. » • ogr. :en. dež. hr. 4V/. . n , hip. banke. 41/«*/. obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. 4V//. češko ind. banke . . 4*/, prior. Trst-Poreč lok. . . t*/, prior. dol. žel...... 3*/. , juž. žel. kup. Ve1/t • • P/i*/, avstr. pos. za žel. p. o. Sr e a k e. Srečke od 1. 1860'/, • 1864 „ tizske ...... tem. kreditne I. emisije , ogr. hip. Danke ■ . . „ srbske & frs. 100 — , „ turške...... Basilika srečke . . Kreditne , . . Inomoške , • ■ Krakovske „ . . Ljubljanske , . . Avstr. rud. križa , . . Ogr. , , . . Rudolfove , i . Salcbursko , . . Dunajske kom. , . . delnice. južne železnice...... Državne železnice..... Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . . Ogrske „ , . . . Zivnostenske , ... Premogokop v Mostu (Brttx) Alpinske montan..... Praške žel. indr. družbe . . Rima-Murdnyi...... Trbovljske premog, družba . Avstr. orožne tovr. družbe . , Češke sladkorne družbe . . Valute. C. kr. cekin....... 20 franki........ 20 marke........ Severeigns....... Marke........ Laški bankovci..... Rublji......... Dolarji......... Denar 95 60 99-55 9990 117-95 95 60 114 20 99 20 100*60 99 70 100-60 99'75 99-80 100 40 105 60 10020 100— 100— loo-— 100-50 99-90 99 50 316 50 100-45 200— 283 — 156 25 290 — 292 — 264 — 1C0 — 153 — 23— <68-78— 90 — 58 — 49-3070 87 — 68— 620"— 132 25 677 75 1672- -675-75 815— 242— 655— 574— 2739 — 575 25 277 — 608---151- 11-34 1912 23-47 23-98 117-30 95 55 25275 4'84 95-80 99-75 100-10 11815 95-80 114-40 100 20 101-60 100 70 101-50 10020 10030 101-50 106 60 101-20 100 20 100-25 101-— 101-50 100-~ 318-60 101-45 202-— 285 — 168 25 298-50 302- -269 25 108-90 164 — 25— 478— 84— 94— 64— 50-75 32 70 62— 73-— 529*60 133 25 678 75 1681-676-75 816— 243 -659— 575— 2749 — 576-25 280— 609 — 151-50 11-38 19*15 23-55 24'0o 117 50 95-75 263 50 &•- Naznanilo In priporočilo. Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu se usojam uljudno naznaniti, da sem se v kratkem naselil v Boštanju na Dolenjskem, kjer sprejemam vsa v 1148 7—4 podobarsko stroko spadajoča naročilaj bodisi v marmorju in lesu. Zagotavljajoč vsakomur najtočnejšo postrežbo se priporočam v prav obilna naročila ter beležim velespoštovanjem Anton Štefic, podobar Boštanj, p. Radna p. Sevnici. Kdor želi kupiti domačega sta-950 9 rega in novega naj se obrne na VINKA VANIČ-a, vinogradnika v Krapini. Vzorce pošljem na zahtevo. r 'i^^is&fi i I V, Primerna birmanska 1U87 darila za deklice in dečke se dobe najboljše in najcenejše. Največja izbera konfekcije za po gospode in dame ^ceni. Angleško skladišče oblek O. Bernatovič Ljubljana, Mestni trg 5. I I J 1128 Za binkošti. 6-3 Moderne klobuke za dame in otroke, batist čepice in klobučke, cvetlice, trakove i. t. d. priporoča v veliki izberi modistinja Aloj. Vivod=Mozetič Ljubljana, Stari trg 21. Modni salon, trgovina modnega perilnega blaga ter konfekcije. Popravila klobukov ceno Zunanja naročila točno in solidno. V neposredni bližini Ljubljane je pod zelo ugodnimi pogoji na prodaj za vsako obrt, posebno še za gostilno pripravna Mn. m m pri kateri je blizo 780 kvadr. sežnjev sveta in prostorno gospodarsko poslopje. Hiša obstoji iz 3 sob, velike kuhinje, sušilnice za meso in kleti. Poleg hiše je velik lep zasajen vrt. Cena za vse skupaj 8000 kron. Več o tem se poizvč na Opekarski cesti št. 36. 1019 7 Panorama Kosmorama v Ljubljani Dvorni trg štev. 3, pod »Narodno kavarno", 1178 Od Z0. do vtoii 26. maju 1906: Krasno (SnrdsRo jezero, JJcsendcrfsKi Misnon-glasovir se proda. Naslov pove upravništvo. 1168 3-1 ova hiša z gospodarskim poslopjem in velikim ograjenim vrtom, visoko pritlično zidana, za vrtnarje, izvoščeke in penzioniste zelo pripravna, se zaradi selitve po ceni proda. H65 2—i Kje, pove upravništvo tega lista. Trgovina z železnino, kuhinjskim orodjem in posodo, kovanim, stavbenoključarskim in kovinskim blagom ŠTEFAN NAGY v LJUBLJANI, Vodnikov trg št. 5 priporoča svojo bogato zalogo tehtnic vsake vrste, kotlov za kuhanje žganja, štedilnikov za vzidavanje in prosto stoječih ognjišč, pristno pozlačenih nagrobnih križev, vrtnarskega orodja ter miz in stolov za vrtove, omaric za led, strojev za sladoled in led, kegljev in krogelj iz Lignum sanetum, kakor tudi sploh vseh v njegovo stroko spadajočih predmetov po najnižjih cenah. 1176 4— gSPCEBSl fih nar Franc Stupica, trgovec v Ljubljani, Marije Terezije cesta štev. I naznanja cenj. svojim odjemalcem, da je prevzel celo J5J zalego železnine S tvrdke JY(adile, UJutscber § !-4'|: brez kakega odbitka, tako, da a sprejme vložnik od vsacih vloženih u 100 K čistih 4 K 50 h na leto. sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po Stame Tlog 80. aprila 1906: K 12,333,339*52 Den&rnl promet t letu 1905: 54,418.440 28 Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po poŠti so poštnohranilniine položnice na raipolago. V Ljubljani, dnž 1. januarja 1906. Dr. Ivan Suiterilt, Jo.lp Slika, knezoikofljskl kancclar, predsednik. podprediednlk. 2546 30-22 O d b o p n 1 k 11 Jo.lp Jeglič, Anton Bdeč, hišni posestnik v Ljubljani. posestnik, podjetnik In trgovec v St. Vidu nad Ljubl|ano. Anton KobI, Karol Kau.chegg, Matija Kolar, Ivan Kregar, pos. in trgovec Breg pri B. veleposestnik v Ljubljani, lupnik pri D. M. v Polju. avet. trg. In obrt. zb. v L|ubl|anl, Frančišek Leskovlc, Ivan Pollak ml., Karol Pollak, Oreg. Sllbar. hlinl pos. In blag. Lj. pos. tovarnar. tovarn, in pos v Ljubljani. iupnik na Rudnika. cv. i ec u U C (f) 0J 3 o > o M co 0) JS > »» l 10 000 m naifinelše rumburške, JU*UUU jj-g^g Janine Specialiteta: Goodyear svetovno blago. gm - jm m meb ■■ ■ ■ prodaja izdelke Alf retl r ranKel najpomembnejše tvornice za čevlje komanditna družba. v monarhiji. Podružnica v Ljubljani le v Spitalskih ulicah 9. Zastopnica: Josipina Herrisch. 8o3 4 ostankov I. kakovost, 1. m 22 kr. IC nnn met. kanafas ostankov I. kakovost, 1 m 22 kr. Onnfl met. najfinejših Cefir-ostan-kov, I. kakovost, za perilo, bluze in obleke, 1 m 20 kr. 1000 met- oksford-ostankov, I. kakovost, 1 m 20 kr. Ostanki so dolgi 10-20 met. Najmanj se naroča 40 in po povzetja, zajamčeno pristno blago, kar ni primerno, se vzame franko nazaj. IOOO dvanajstoric barvastih robcev 57 cm, rdeči, modri in roza ena dvanajstorica gld. 120. Ida Sušicky 1119 3-3 tkalnica Nachod, Češko. F. P. Vidic & Komp. Ljubljana, opekarna in tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino »Koroški model" zarezane strešne opeke, 1036 30—6 (Strangfalzziegel). Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnlrani. Te vrste strešniki so pntentovoni v vseh kulturnih državah, od Lastniki patentov: F. P. Vidic * Komp. in Josip Narzola. J55S- Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje. "SS Vzorce In prospekte pošljemo na željo brezplačno. Sprejmejo se zastopniki. ~7tEk Takojšnja in najzanesljivejša postrežba. Ar Sprejmejo se zastopniki. Podružnice: Praea z menjalnicami: Oraben 25, Mala stran, Most. ulica 17, Žižkow, Husova ulica 37. Brno, Veliki trg 10. Ba.len, Olavni trg 4. CeSka Lipa, CeSka Kamnica, Moravski Zumberg, Schillerjeva cesta 3. Modllng, Fran Josipa trg 9. Novi Jifin, Črna cesta 8. Plzen in SviUva. Menjalnice na Dunaju: I Wollzei!e 10, II. Taborstrasse 4, III. Ungargasse 69 (vogal Rennwega), IV. Wle-dner Hauptstrasse 12, V. SchSnbrunnerstrasse 88 a, VII. Mariahlferstrasse 76, vili Lerchenielderstrssse 132, IX. Alsprstrasse 32, X. Favoritenstrasse 59, XVIII. VVSliringerstrasse 82, XXI. Hauptstrasse 22.______ 67 150—61 Menjalnična delniška družba M E Ii C U R " Dunaj, L, Wollzei!e 10. Ako. kapital K 16,000.000. Beser zaklad K 7,000.000. ISajkulantnejši iagr nakup in prodaja n vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja. str Zamenjava hi CNkomptiraiijc -mm izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.