^justice /lUERI^KA DOMOVI M Wryf^Y«'' v^ 'flk £5H RIC/1H1—HO AM€RICAN IN SPIRIT fORfION EH l!ANGUAG€ ONLY SlOV€N!AH MORNINC N€WSPAP€A NO. 137 Cnicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, ____________________ _ _ Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Rock Springs, all Ohio AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MOANING, DECEMBER 5, 1979 Novi grobovi IRANCI SO GLASOVALI £h\ Iz Clevelanda NOVO USTAVO; IZJAVA i in oholke E. KENNEDYJA PROTI SAKU Tajci isnajc fažave s kambdlasiilcimi begunci blizu meje BANGKOK, Taj. — Tajska vlada in vojska sta postali v zadnjih tednih zelo nestrpni zaradi obnašanja nekaterih kambodžanskih b e g u n s kili skupin, ki so prekoračile mejo in našle zatočišče na Tajskem. Poročila iz Tajske so poudarjala žalostno stanje velike večine kambodžanskih nesrečnežev. Dejstvo pa je, da je precej teh Kambodžan-cev močno oboroženih. Mnogi med njimi se hočejo vrniti v svojo domovino in boriti se proti Vietnamcem in silam Heng Semrinove vlade. Ena močna skupina je celo proti Heng Semrinu in Pol Potu. Zaradi tega se je tajska vlada odočila zgraditi posebna begunska taborišča v notranjosti države. To naj bi onemogočalo bojevitim Kam-bodžanom, da se vrnejo v Kambodžo in napadajo Vietnamce. Obenem, trdi tajska vlada, bi s tem zmanjšali možnost vietnamskega protinapada preko tajske meje. Tajska namreč noče pod nobenim pogojem vojne z Vietnamom. Tuji reševalci, ki pomagajo beguncem, sogašajo, da bi nova taborišča, oddaljena od meje, nudila tem ljudem boljšo varnost. Oboroženi Kambodžani, ki igrajo odločilno• vlogo• v večini taborišč, so se uprli tej tajski odločitvi. Nočejo zapustiti taborišča tik ob meji. Da bi jih prisilila, je tajska vlada odredila ustavitev pošiljanja hrane in drugih potrebščin tistim taboriščem, ki nočejo sodelovati pri preseljevanju beguncev. -----o------ Tercršsfl na Puerto Mm §o napadli antiršike mornarje TOA BAJA, Pu. Rico. — Skupina puertoričanskih teroristov je v ponedeljek napadla avtobus, last ameriške vojne mornarice, ki je prevažal mornarje na delo. Teroristi so čakali v zasedi in ko je avtobus peljal mimo, so začeli streljati. Pri napadu sta bila ubita dva mornarja, 10 jih je bilo ranjenih, med njimi tudi tri ženske. Dva ranjenca sta v kritičnem stanju. Napadalci baje pripadajo eni tistih organizacij, ki zahtevajo neodvisnost za Puerto Rico. Raznim tiskovnim agencijam so poslali sporočilo, da je bil to “vojaški napad” in da jih bo še več. Vsi teroristi so se srečno umaknili po napadu. Ker je bil voznik avtobusa ubit s prvim strelom, je moral nek drugi potnik sesti za volan in pripeljati avtobus nazaj na oporišče Sabana Seča. Vsa ameriška vojaška o-porišča na Puerto Rico so takoj podvzela posebne varnostne ukrepe. VREME Pretežno oblačno in vetrov-n° in z do 75% verjetnosti dežja popoldne in zvečer. Naj višja temperatura okoli F. Jutri bo oblačno in nt|kaj hladnejše z naj višjo temperaturo okoli 42 F. Pavla Arnež Pretekli ponedeljek popoldne je na domu svoje hčere Mrs. Ivan Hauptman umrla 80 let stara Pavla Arnež, rojena Rozman na Jesenicah v Sloveniji, vdova po leta 1944 umrlem možu Petru, mati Mrs. Janez (Marija) Grum (Milwaukee, Wis.), Antona (Sacramento, Kal.), Mrs. Felix (Helena) Gaser, Mrs. Ivan (Pavla) Hauptman in Petra (umrl med drugo svetovno vojno), 14-krat stara mati, 1-krat prastara mati, sestra Petra (pok.), Anne Rozman, Cilke Perme in Urške Pšenica (vsi v Slov.), teta Petra Rozman (Milwaukee, Wis.). Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v petek, 7. dec., v cerkev Marije Vnebovzete ob '9.30 dopoldne, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes zvečer od 7. do 9. in juui popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. Dr. John J. Dejak Na svojem domu na 125 E. 196 St. v Euclidu je po dolgi 'bolezni umrl 63 let stari dr. John J. Dejak, rojen v Clevelandu, mož Catherine M., rojena Schlemmer, oče Kathryn Torau (Wis.), Johna, dr. Dorothy Dejak (New York, N,-Y.), Daniela, Timothy ja in Thomasa. 7-krat stari oče, brat dr. Angeline O’Donnell, Ann Rekart in Franka (pok.). Pred leti je pokojni imel zdravniško ordinacijo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Bil je veteran druge svetovne vojne, član več medicinskih organizacij ter član in prejšnji predsednik Društva Najsv. Imena pri cerkvi Sv. Križa v Euclidu. Pogreb bo iz Želeto-veiga pogrebnega zavoda na E. 152 St. danes dopoldne ob 10.15, v cerkev Sv. Križa ob 11, nato na Kalvarijo. Mary Borovic Pretekli ponedeljek je v Woman’s bolnici umrla 76 let stara Mary Borovic z 21975 Westport Avenue v Euclidu, rojena Gurko v Barnesboru, Pa. od koder je prišla v Cleveland 1. 1919, žena Andrewa, mati Florence Gregurich, Roberta, Marie Jefferys (New York) in Philipa (pok.), 6-krat stara mati, 5-krat pra- (Na praznovanju Slovenskega narodnega praznika, 29. oktobra, in ob 35-letnici u-stanovitve Narodnega odbora za Slovenijo, ki je bilo v Buenos Airesu, je podal dr. Miloš Stare sledeči slavnostni govor.) V. Naj se spomnim še enega. Bil je več let predsednik pripravljalnega odbora za proslave tega narodnega praznika in tudi član NO. Še lani je predsedoval zborovanju za proslavo tega praznika. To je bil dobri, zvesti in izredno delavni in sposobni Pavle Fajdiga. Hvala mu in ohranimo ga v hvaležnem spominu. Smo na pragu odločilnih dogodkov v naši domovini. Po drugi svetovni vojni je komunistična diktatura močno spremenila značaj in misel- stara mati, sestra Ann Henderson, Michaela, Josepha in pok. Georgea, Steva in Franka. Pokojna je bila članica Katoliške slovaške ženske zveze št. 221. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na,E. 152 St. jutri, v četrtek, ob 8.45, v cerkev sv. Kristine ob 9.15, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. Ann Pirnat Umrla je Ann Pirnat z 1084 E. 64 St., rojena Mitchell, vdova po pok. možu Johnu, teta Josepha Smole. Pogreb bo iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v petek, 7. decembra, ob 10. dopoldne, v cerkev sv. Vida ob 10.30, nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo jutri popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. —---o------ Carter Je iiapevedaf svejo kaBididafsire za preisedsiška IDA WASHINGTON, D.C. — Predsednik Jimmy Carter jt včeraj uradno napovedal svojo ponovno kandidaturo za mesto predsednika ZDA. Sinoči je njegova kampanjska organizacija kupila 5 minut časa na televizijskem omrežju CBS in Carter je govoril neposredno ameriški javnosti. Zaradi krize z Iranom bo moral predsednik znatno omejevati svoje politične nastope in govore po ZDA. V njegovem imenu bodo pa govorili in potovali podpre dsednik Walter J. Mondale in drugi člani vlade. Carterjevi politični svetovalci so prepričani, da pri zbiranju denarja za volivno kampanjo ne bodo imeli posebnih težav. Največ jih skrbi kandidiranje sen. Kennedy! a. ------o—----- Zadnje vesti • New York, N.Y. — Varnostni svet ZN je včeraj soglasno sprejel resolucijo, ki zahteva, da naj Iran takoj izpusti vse talce na svobodo. Za resolucijo sta glasovali Sovjetska Zveza in Kitajska. nost slovenskega človeka. Zamrla je borbenost; večino Slovencev je zajela materialistična in potrošniška miselnost in žrtve za srečo in svobodo naroda naj bi bile zastarela pojava zgodovine. Več kot verjetno je, da bo po dnevu X prevzela v Jugoslaviji oblast vojaška diktatura. Toda njena doba bo časovno omejena. Ne vemo kako dolgo bo mogla vzdržati. — Kdo bo prišel za njo? Kdo? Od kod? Pozivamo vse Slovence v domovini, ki so spoznali nevarnost komunizma za usodo našega naroda, vse oporečnike in opozicionalce in vse, ki še cenijo narodne vrednote in resnično svobodo, da se zavedo svoje zgodovinske odgovornosti za bodočnost slovenskega naroda. Proces se bo razvijal doma ob njihovi prisotnosti. Panika na konteriu "rotk" glasbe; 11 mlaintev ntrlvih CINCINNATI, O. — V ponedeljek zvečer je bil koncert znanega “rock” a ns a m b 1 a The Who v areni Riverfront v tem mestu. Nekaj ur pred pričetkom koncerta se je že zbralo veliko število mladostnikov. Vreme je bilo hladno, nekateri med čakajočimi so popivali, drugi so pa uživali razna mamila. Vrata arene so bila še vedno zaprta. Ob 7. uri zvečer so mladinci, ki so čakali pri vratih na enem koncu arene, slišal:, glasbo, ki je baje prihajala iz arene. Dobili so vtis, da se je koncert že začel. Navalili so proti vhodu in pri tem takoj razbili še vedno zaklenjena steklena vrata. Ker pa je bil ta vhod daleč preozek za vse, je v hipu nastala panika. Mladinci v ozadju so rinili naprej, tisti, ki sb bili pri vhodu, niso mogli ne naprej ne nazaj. Posledica preplaha je bila človeška tragedija, pri kateri je bilo 11 mladostnikov poteptanih do smrti, 8 resno poškodovanih in precej lažje ranjenih. Med smrtnimi žrtvami je bilo 7 fantov in 4 dekleta. Gasilski načelnik Burt La-gananni, ki je .p-u.nagul . pri reševanju ponesrečencev, je izjavil, da še nikoli v svojem življenju ni videl kaj podobnega. “Vam niti ne morem povedati, kaj jih je ubilo,” je rekel. Zdravniki v bolnic;, kamor so prepeljali trupla, so pa sporočili, da so se žrtve zadušile. “Imajo razne druge poškodbe, nekatere tudi resne,” je pojasnil neki zdravnik, “ampak glavni Vzrok smrti je, da žrtve sploh niso mogle dihati zaradi teže tistih, ki so bili nad njimi.” Koncert sam je pričel The Who brez zamude. Navzočih je bilo okoli 18,000 poslušalcev. Člani ansambla in velika večina tistih, ki so se udeležili koncerta, sploh niso vedeli za tragedijo pri vratih arene. -----o------ Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes! Pozdravljamo vsako aktivnost v izseljenstvu, ki je u-smer j ena k dosegi naših ciljev. Prosimo in pozivamo, naj bo vsako delovanje, vsaka govorjena in pisana beseda sad treznega premisleka in čuta odgovornosti brez dema-goških gesel, ki kličejo po cenenih aplavzih. Pokojni dr. Korošec se je večkrat pritoževal, da mu očitajo “preveliko opreznost”. “Hočejo velikih gest” se je jezil, kakor jih vidijo pri ameriškem in angleškem predsedniku, pa ne pomislijo, da je za nami komaj poldrug milijon Slovencev in še ti so razdeljeni. Razmislimo temeljito te besede. Ne precenjujmo se. Ostanimo realisti. Zavedajmo se, da nas ni niti 2,000,000. Danes v svetu odločata sila in moč. Mi s silo in grožnjami TEHERAN, Iran. — V zadnjih treh dneh so bile v Iranu volitve za novo, izrazito muslimansko ustavo, ki so jo pripravili ljudje okoli ajatole Homeinija. Opazovalci v Teheranu so predvidevali, da bo ogromna večina Irancev glasovala za ustavo, kar se je tudi zgodilo. Namen ustave je uzakoniti politični sistem, v katerem bodo imeli največ vpliva verski voditelji. Glasovanje je bilo javno in volivci so izbrali med zeleno in rdečo glasovnico. Volivci, ki so prijeli zeleno glasovnico, so s tem dokazali, da podpirajo ustavo in Homeinija. Zelena je obenem uradna barva muslimanstva. Tisti, ki so si upali vzeti rdečo glasovnico, so bili proti ustavi. Nobenega presenečenja torej ni bilo, ko so oblasti v Teheranu sporočile, da je kar 98.2% vseh volivcev glasovalo za Homeinijevo ustavo. Zanimivo pa je, da je bila udeležba volivcev v teh volitvah znatno manjša, kakor aprila letos, ko so Iranci volili za ustanovitev muslimanske republike. Tokrat tudi niso sodelpvali pripadniki raznih iranskih verskih in etničnih skupin. Posebno jezni so Kurdi, ki zopet govorijo o možnosti neodvisnosti, ako jim Teheran ne zagotovi tistih verskih in političnih pravic, ki jih zahtevajo. Nova ustava ima dve po-> sebnosti. Prva določa kot narodnega voditelja človeka, ki ima praktično neomejeno o-blast. Pričakujejo, da bo ajatola Homeini prvi narodni voditelj. Tisti, ki je izbran za voditelja, obdrži položaj ! do svoje smrti. Vsaj v tem smislu je nova ustava blizu jugoslovanske, kjer je tudi Tito izvoljen za predsednika Jugoslavije do svoje smrti. Razlika je v tem, da v Jugoslaviji je Tito edini, ki mu je bila podeljena ta čast, medtem ko bodo v Iranu Plome-iniju sledili drugi. ne bomo dosegli nič. Modrost edinost in vztrajno delo vseh doma in v svetu za jasno določen cilj so naša rešitev. Ali je že kdo opazoval veliko mravljišče? Ali je videl, kako hitijo mravlje sem in tja, ko si gradijo svojo “palačo”. Vse delajo. Vsaka ima svojo nalogo. Nobena ne miruje, nobena ne počiva, nobena ne opazuje drugih, kako delajo in nobena ne prezira tistih, ki se trudijo in delajo. In uspeh: čudovita zgradba. Vzemimo jih za zgled. Posnemajmo jih. Delajmo vsi od prvega do zadnjega. Nihče ni izvzet, poudarjam, nihče. Vsak naj prevzame nalogo in jo izvršuje. Ne čakajmo. Začnimo danes vsi brez izjeme. Le po tej poti bomo prej ali slej zgradili tako zaželeno stavbo, mogočno stavbo: narodno državo Slovenijo. (Konec) Druga posebnost iranske ustave je ustanovitev novega verskega sveta. Člani tega sveta bodo vodilni verski voditelji. Ta svet bo imel pravico razveljaviti vsak zakon, ki ga sprejme parlament. O talcih Včeraj je zunanji minister Ghotbzadeh izjavil, da bodo v kratkem predali talce sodišču. Razpravo bodo vodili tisti študentje, ki zasedajo poslaništvo in od vsega začetka nadzorujejo Amerikance. Ghotbzadeh je rekel, da je iranska vlada hotela doseči mirno rešitev z ZDA in s tem tudi izpustitev vseh talcev. Trdovratno stališče, ki ga je napram Iranu zavzel predsednik Carter, je onemogočilo to možnost. Dejstvo, da je šah odšel v Teksas, nima nobenega pomena za Iran, je nadaljeval zunanji minister. Sedaj je 'šah neposredno v rokah ameriške vlade, preje je pa bil v neki privatni bolnici. Predsednik Carter je včeraj zopet ostro obsodil iransko ravnanje s talci. Po zaupnih poteh so ZDA namreč zvedele, da zasliševale! talcem grozijo s smrtnimi obsodbami, ako ne priznajo svoje krivde. V intervjuju za a-meriško televizijo je Ghotbzadeh zatrdil, da so vsi talci v zelo dobrem stanju in da je njihova hrana odlična itd. Ko ga je novinar vprašal, ali je sam videl prostore, v katerih zadržujejo talce, je le-ta odgovoril, da ni. Dodal pa je, da dobiva poročila o tej zadevi od zanesljivih ljudi. Senator Edward M. Kennedy je dvignil precej prahu, ko je v ponedeljek izjavil, da je po njegovem mnenju šah Pa-hlevi res zločinec in da je Iranu ukradel na milijarde dolarjev. Med drugim je Kennedy trdil, da je bil režim šaha eden najbolj krvoločnih v zgodovini človeštva. Včeraj je moral Kenedy večkrat poudariti, da zločini, ki jih je zagrešil šah, ne smejo biti povod za zadržanje talcev v Teheranu. Izpustitev vseh talcev na svobodo ostane prvi pogoj za ZDA, je rekel. Vodilne osebe obeh političnih strank so Kennedy j a močno kritizirale zaradi te izjave. Tudi nepristranski opazovalci v Washingtonu so mnenja, da je senator storil veliko politično napako. Značilne so besede republikanca Johna Connallyja, ki je trdil, da je bil brez dvoma ajatola Homeini zelo vesel Kennedy-jeve izjave. Carterjeva vlada je tudi bila kritična. Javno niso hoteli preveč povedati. Novinarjem so pa zaupno pojasnili, da sc v skrbeh predvsem zaradi nevarnosti, da bi v Iranu razumeli Kennedyj evo privatno izjavo kot prvi znak obetajoče zmage. “Ako jim enkrat pride na misel, da napredujejo s svojo taktiko,” je pripomnil eden med njimi, “bodo še dalj časa zadržali talce.” Dar Slovenski šoli— Družina Slavko Miller ie darovala Slovenski šoli pri Sv. Vidu $50, v spomin Ivanke Arčon, Kanada, in Franceta Vehovec. Za bogato darilo se odbor staršev najlepše zahvaljuje. Iz bolnice— Ga. Antonija Rozman, 948 E. 77 St., se je vrnila iz bolnice v Bellevue, Ohio. Vsem se prav iz srca zahvaljuje za molitve, kartice, darove, obiske in cvetlice. Božičnice— Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ' priredi božičnico za mladinsko: članstvo v soboto, .8. decembra, ob 2.30 popoldne v društveni sobi svetovidskega avditorija. Demokratski klub za 32. vardo ima svojo božičnico jutri zvečer ob 7. v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. Balinčarski klub na Waterloo ima svojo božičnico v nedeljo, 9. decembra ob 2. popoldne v SDD na Waterloo. K molitvi— Članice Oltarnega društva pri Sv. Vidu so naprošene, da se udeležijo molitev za pok. Mary C. Grdina jutri, v četrtek, ob 9. dopoldne v Grdi-nov pogrebni zavod na E. 62 St. Velika razprodaja— V znani Mandelnovi trgovini fine obutve za odrasle in otroke je v teku velika razprodaja otroških škornjev, do št. 4 (z zadrgo). Navadna cena: $13.99, znižana cena: samo $8.87! Več v»oglasu. Zadušnice— V petek, 7. decembra, bq ob 7.45 zjutraj v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Josepha Peruska ob 15. obletnici njegove smrti. V petek, 7: decembra, bp ob 6. zvečer v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Ivanko Pograjce ob prvi obletnici njene smrti. V nedeljo, 9. decembra, bo ob 8. zjutraj v cerkvi sv. Vida sv. maša za pek. Emilijo Meršol. Spominski darovi— Frank Kuhel je dobil žalostno sporočilo, da mu je v Ljubljani umrla sestra Rozika Kuhel. V spomin pokojne, kot šopek neusahljivega cvetja poklanjata Frank in žena Jelka $50 za koroške revne študente v Mohorjevi hiši. Prav tako za koroške študente in v spomin pok. Berthe Lobe daruje $20 Janez Pieman. V isti namen pa daruje Frances Kosem $10 v spomin pok. Ane Nemec. Za darove se v imenu Mohorjeve lepo zahvaljuje poverjenik J. Prosen. ------o----- Zadnje vesti • Teheran, Iran. — Študentje v poslaništvu in vodilni člani iranske vlade so trdili, da se ne brigajo za resolucijo o talcih, ki jo je sprejel Varnostni svet ZN. ° Torrence, Kal. — Eksplozije in požar v tukajšnji rafineriji Mobil Oil Corp. so terjale 3 smrtne žrtve in povzročile precej gmotne škode. Vloga Narodnega odbora za Slovenijo mi Bi W k ftmmšm Domovina 3k ?vi r r%.'~ ii o ’vi k 6117 ST. CLA1B AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks in July NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in deželo izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja $15.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries; $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only. $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio 63 No. 137 Wed., Dec. 5, 1979 Pohujšanje nad Cerkvijo Zgodovina je, kakršna je, zgodovinska dejstva so taktna, kot so. Tudi zgodovina Kristusove Cerkve. V njeni dvatisočletni zgodovini so večkrat neprijetna dejstva, celo grda, za nekatere škandalozna. Ni razloga, da bi jih tajili, tudi ne da bi jih skrivali ali olepšavah. Zlasti mi kristjani ne smemo tega počenjati, ker verujemo v Jezusove besede: “Resnica vas bo osvobodila." Toda eno je dejstva priznavati, drugo je, se nad njimi pohujševati in metati kamne na preteklost Cerkve, kot to delajo njeni sovražniki pa tudi nekateri iz vrst kristjanov. Zgodovinska dejstva niso za pohujšanje, temveč za razumevanje, za kritično in pravično presojanje. Saj bi se tudi nad sv. pismom lahko pohujševali, ker tudi to govori o “škandalih”, in vendar je božja beseda. Zgodovina Cerkve se mi res zdi kot zgodovina božjega razodetja. Tudi Cerkev je živa in živi v zgodovini človeštva. Cerkev je sicer skrivnostno telo Kristusovo, toda je telo, ki ga sestavljajo ljudje; poklicani so k svetosti, a ne še sveti. Poklicani so, da hodijo za Kristusom, a so kot množice v Palestini, ki so hodile za Kristusom: gobavi, slepi, kruljavi, gluhi, nemi, mrtvoud-ni, od hudiča obsedeni. Niso hodili za njim samo apostoli in pobožne žene, ampak tudi vlačuge, grešniki., cestninarji. Tudi ti so hodili za Kristusom in so bili zarodek njegove Cerkve. In vendar se nad tem nihče ne pohujšuje, nasprotno občudujemo Kristusa, ki je znal tudi take ljudi sklicati in jim oznanjati evangelij božjega kraljestva. ^ Ali ni bilo in je še vedno tudi z nami kristjani tako? T^da ne samo v pokonstantinovi Cerkvi, nego tudi prej. Nekateri namreč obožujejo Cerkev prvih treh Stoletij, Cerkev v času pred cesarjem Konstantinom, Cerkev krščanskih mučencev. Toda taki ljudje ne poznalo zgodovine Cerkve prvih treh stoletij. Tudi takrat so bili med kristjani prepiri, razkoli, krive vere. Prepiri med škofi, med verniki, škandali vseh'vrst, odpadi, k: :?čenči iz koristoljubja. Vse to zaradi tega, ker so Pidi takrat sestavljali Cerkev ljudje. Tudi v tistih časih ; 'ino ’meh samo mučencev, ampak prav tako odpaomke, boieče'kristjane, ki so se skrivali, prevelike gorečneže, ki bi vse grešnike poslali v pekel. Zgodovina Cerkve je zato zgodovina greha in očiščevanja. padcev in vstaianja, grešnikov in svetnikov. Tudi med papeži. Škofi, duhovniki, redovniki in redovnicami, ne le med verniki. Je" Pač zgodovina neveste Kristusove, ki mora še potovati skozi zgodovino in čast in je zato izpostavljena vsem človeškim slabostim. Toda^kaj bi se nad temi slabostmi v zgodovini - Cerkve pohujševali, kakor da bi mi bili boliši. ker smo ime-h npr. Janeza XXIII. in druei vatikanski Vesoljni cerkveni zbor. In sedaj papeža Wojtvlo. Nekateri zagnanci menijo, da ie šele po zadniem koncilu prišel sv' Duh nad. Cerkev, kakor da ga prej ni imela. Sv. Duh je zme-raJ VOfi’i Cerkev tako, kakor je bilo za tiste čase prav. Zaradi tega se zelo moti tisti, ki presoia preteklost Cev Ay v luči sedanjih razmer Th sedanjih spoznani. Ješ kapo so bili neumni pred sto leti in več. ker tega in tega msp videli, ker tega. in onega niso spoznali, ker turo m tako niso ravnali. Prepričan sem. da bodo čez sto let nrav tako govorili o nas in o sedanji Cerkvi, da mymcesa nismo videli ih da marsičesa' nismo storili. Zaključujem zato z besedami zadnjega koncila: ’Vvo gre Cerkev naprei skozi nrosko«nie in stiske, in kur:.; mor božie milosti, katero ii ie obljubil Gospod.' 1 1 ” k-"osti mesa ne omaga v popolni zvestobi, tem- d* ostane «-vm>g-a Gospoda zvekta ne^ecfy m da, n n dpi O vp nip sv i>ha up neba sebe uren e vi jati d okle v ne nv- m ro kvižv do luči, katera ne nožna zatona” (Lumen gentium 9). K. H. Naročite božični oglas v Ameriški Domovini in odpcšijite naročilnico čimprej. Beseda iz naroda... | Duhovniku Inoceniu Končniku v spomin LAKE P A N A S OFFKEE, Fla. — G. Inocent (krstno ime Janez) Končnik je zagledal luč sveta v zeleni Štajerski 10. avgusta 1909; po gimnazijskih letih je vstopil v minoritski red, deloval kot duhovnik doma, po 1. 1945 bil v taborišču v Italiji. Po prihodu v ZDA je pomagal po raznih krajih in bil v Aurorl za časa zidanja cerkve, šel je za kratek čas v Avstrijo, kjer je pokopal v Grazu g. Nemca, ki je bil kratek čas župnik v New Cumberlandu. Za Nemcem je g. Inocent dobil župnijo Brezmadežnega Spočetja v New Cumberlandu. Že g. Nemec je skušal organizirati župnijo, popravili staro, slabo cerkveno stavbo. Župnija je majhna fara, blizu reke Ohio, ki je v času povodnji pritekla tudi v cerkev in klet. G. Inocent je moral začeti praV od temeljev. Organiziral je malo farno občestvo. Pomagal je po drugih farah zaradi znanja več jezikov. Bilje zelo dober vrtnar, čebelar, kuhar, a v prvi vrsti duhovnik. Kdor ve, da je fara imela le 117 nedeljskih kuvert v prvih letih Inocentovega župni-kovanja, si more predstavljati korajžo in zaupanje, ki si ga je pridobil s svojim tihim rednim delom, da je kupil novo zemljišče, kjer so postavili novo cerkev, župnišče, dvorano. Cena je bila okrog $400,-000. Premagal je vse težke dvome faranov, ki so se bali za tako majhno faro zelo težkih . žrtev. Zaradi boležnf jel. 1972 pustil faro — odplačal polovico dolga —, se vrnil 1. 1977 nazaj na povabilo faranov (plačali so mu pot sem in tja), ko so sežgali zadolžnico. Ob tej priliki so drug drugemu dali priznanje za delo v fari: Škof in farani Inocentu, Inocent pa dobrim faranom, ki so odplačali ves dolg. G. Inocent je bil zadnji čas osem mesecev v Floridi; maja se je vrnil v Slovenijo, kjer se je končala njegova zemeljska pot 20. oktobra letos v Vidmu pri Ptuju. Naj blagi, mirni, delavni g. Inocent počiva v miru v večnosti in moli za nas. * Sedaj bi -pa rad napisal še nekaj drugih spominov na prijatelja g. Inocenta, s katerim sva bila soseda nekaj let —- 38 milj narazen. Komunisti ga ne morejo klicati na odgovor, kot ne morejo spraševati pomorjenih fantov in mož v prepovedanem grobu v Kočevskem Rogu. Dokler je g. Inocent živel, nisem upal pisati. Podatke sem dobil od g. Inocenta. Ko je bil g. Končnik župnik v W. Virginiji, je šel dvakrat domov na obisk. Komunisti so bili zelo prijazni. Ni imel nobenih sitnosti. V svoji preprosti naivnosti je mislil, da so se vsaj dobro potuhnili, če že ne morda celo nekaj spremenili in da je možno doma živeti brez nadležne policijske kontrole. Ko je prišel za stalno domov, so ga tri mesece pustili pri miru. Potem so se začela dolga izpraševanja, ali da rabim komunistični izraz “razgovori”. Ivo Lovrenčič, Pupinova ulica 6, Maribor, mlad komunist, ga je štirikrat zasliševal v Ptuju; enkrat se mu je pa hotel g. Inocent izmuzniti s tem, da je šel ribe lovit, a vestni komunist ga je našel. Ti razgovori bi morali biti tajni. A ker to “tajnost” vem, jo born za javnost napisal. Čeprav je bilo zasliševanje pred več leti, je še vedno zanimivo. Resnici na ljubo moram zapisati: zadnja leta so ga pustili pri miru. Glavne misli teh zasliševanj so te-le: Z begom iz domoyine je pokazal svojo nelojalnost do domovine. Prvi razgovor je bil o njegovem življenju: kje je živel, deloval, s kom je bil v zvezi. Komunist je točno vedel, kje je Inocent bil. Drugič: Komunist je prinesel seznam vseh duhovnikov, ki žive izven mej Slovenije. Zahteval je, naj Inocent napiše svoje mnenje o vsakem duhovniku. “Imamo sredstva, da vas lahko prisilimo, da boste naloženo nalogo izvršili.” Kljub trdi zahtevi Inocent naloge ni izvršil. Spet zasliševanje, a sedaj pa mehko, saharinarsko sladko: Ker je bil Inocent toliko let zunaj domovine, pozna mnogo duhovnikov in bi jih morda hotel zopet obiskati, se z njimi pogovoriti. Če se bomo dobro razumeli, je komunist mehko povedal, boste lahko šli nazaj v Ameriko obiskat svoje znance. Mi vam lahko to posredujemo. To je bila zanka, ki jo je Inocent čutil, čeprav komunist ni tega z besedami rekel: Inocent naj stopi v službo komunistične špionaže. Dobil bo sredstva, da bo brez težav poiskal in dobil za komuniste potrebne informacije. Seveda Inocent ni šel na te limanice. Še malo podrobnosti: Naj-hujši “prbtinarodni” duhovniki so: Dr. Blatnik, Wolbang, Nace Kunstelj. Med malo “boljše” spadamo drugi. Le za dva (je povedal imena) je komunist s sarkazmom in smehom rekel: Ta dva pa itak poznate, da sta tako, tako ... — Spraševal je, kaj sta delala gg. Orehar, Dolšina v kampu v Italiji. Kaj več ve o Oreharju? Kaj ve o Štefanu Savinšku? Katere časopise Inocent bere. Ali bere Svobodno Slovenijo? Kaj ve o univ. prof. dr. Cirilu Žebotu? O Hafnerju v Grazu, msgr. Bazniku? O duhovniških sestankih v Lemontu, Minnesoti? Kdo je bil na teh sestankih? Vedel je, kdaj je bil g. Nace Kunstelj na sestanku. Kaj delajo duhovniki v Minnesoti. Zlobni sarkazem grdega srca se kaže v tem vprašanju: Kaj dela škof Rožman v Clevelandu? (To vprašanje je bilo stavljeno 13 let po škofovi smrti.) Ali je Inocent bral škofov življenjepis? Kaj je delal dr. Filip Žakelj iz Argentine pri Cvelbarju v Brid-gevillu? (Obisk je bil 1. 1960, izpraševanje i. 1972 ali 1973.) Zakaj je Cvelbar tako strupen? (Komunist je vedel, kaj sem govoril pri maši ob obletnici umorov domobrancev v Clevelandu.) Kaj dela Lavrih, kje govori? Vi veste o njem. Inocent pa nazaj: Ga nisem nikdar videl. Zakaj sprašujete o duhovnikih, ko vi več veste o njih kot jaz? Mnoge nisem nikdar v življenju videi. Pa spet komunist: Nekateri duhovniki se dobro obnašajo, ' se ne bavijo s politiko . .. Iz razgovorov je Inocent videl tole: Kaj je politika, kdaj si nelojalen, p f o t i državen, ■ protinaroden: če govoriš, pišeš, omenjaš ža komuniste neprijetne stvari: umore, prepo-■’ vedane grobove, sovražnosti do vere, preganjanje, zapore nedolžnih, k r i ti z i raš zlasti “dobre” komunistične voditelje itd. Komunisti poznajo samo “konstruktivno” kritiko: to se pravi — vse moraš hvaliti. Inocent je ponovno slišal: v zgodovini so slovenski duhovniki vedno delali z narodom, v zadnji vojni pa so se postavili proti narodu. Pri enem zasliševanju je komunist “dobronamerno” pomagal Inocentu, da se ne bi morda kaj zmotil ali- drugače govoril. Komunist mu je povedal, kaj je g. Inocent pisal pred leti v pismu iz Amerike v Slovenijo. Dokaz pisemske “tajnosti” v Sloveniji v letih “osvoboditve”. Komunist Inocentu: Vi gledate Ameriko prerožnato. Kakšna je policija tam, kako strahuje ljudi. Inocent je s smehom udaril nazaj: Vi niste bili nikdar v Ameriki in hočete vse vedeti. Jaz sem živel tam preko 20 let, pa me policija ni nikdar klicala na zasliševanja, kot to delate tukaj z menoj. Kako morete vi vse vedeti, ali so slabi ali dobri- v Ameriki? Ko slišiš o protinarodnosti, izdajstvu duhovnikov, mi pride na misel, kar je papež Janez Pavel II. letos v nekem govoru —1 morda je bilo na Poljskem — rekel: Ko je kralj unioril škofa Stanislava v Krakovu, so škofa obdolžili protinarodnosti. Enako so delali na Angleškem s škofom Tomažem Beketorn in papežem Gregorijem VIL Vsi trije so bili — je rekel papež — proglašeni za izdajalce, a vsi trije so dosegli svetniško krono. Tu morda lahko dodam: Morda se bo isto zgodilo tudi z nekrvavim mučencem in od komunistov proglašenim “izdajalcem” škofom Rožmanom. Če j h kdo od izletnikov v Slovenijo klicah na “razgovor” s komunisti, naredi tako, kot je naredila neka izletnica v Novem mestu: Ona je začela izpraševati komunista: zakaj ste ubili to ženo, požgali to domačijo, zaprli to dekle itd.? Komunist — izpraševalec je utihnil in poslušal in se kar izgovarjal: tega ne vem, tega ne vem ... vem le to, kar imam zapisano. Le verjemimo, da mladi komunisti doma žele vedeti ne samo komunistično prikrojeno zgodovino, ampak tudi drugo stran zvona. Mladi komunisti imajo svojo pamet, a je ne smejo preveč glasno rabiti čeprav bi jo radi. Za konec še ta ocvirek: Ko je bil g. Končnik na obisku doma — a ne za stalno — je Šel v Maribor v trgovino KVIK (morda se piše že drugače?) Takrat je divjafa vojna v Vietnamu. Ko je plačal pri blagajni, je blagajničarka prijazno rekla: Ali bi mogli nekaj dati za reveže Vietnamce, ki jih kapitalistični a~ meriški morilci pobijajo ... Inocent pa nazaj: Jaz sem A-merikanec. Ne boste tako grdo govorili o dobrih ameriških vojakih, ki branijo svobodo. Ljudje, ki so stali okrog, so z glasnim smehom pokazali svoje odobravanje za Inocen-tovo izjavo. Ko se je Inocent zavedel, kaj je zinil, jo je hitro pobral iz trgovine. Preljube policije ni videl. Vprašal sem ga: Kje si dobil tako korajžo za tako nevarno izjave na tako nevarnem mestu? Pa je odgovoril: Nič ne vem, a povedal sem, kar sem mislil. Vsak Slovenec bi moral 'prebrati knjigi: Bohinc, PRED . VRATI PEKLA; in Dolenc, MOJA RAST, da ne bi pozabil zaporov, laži, grozovitih mučenj komunističnih ječ. Ljudje, ki so krivi potokov nedolžne krvi, so še sedaj na, odgovornih mestih v komuni- DR. ZDRAVKO KALAN: Fred trideset leti II. Teta moje mačehe je prišla • na obisk v stari kraj. Bil sem ji všeč. Nadlegovala me je s ponudbo, da grem z njo v A-meriko. Povedala mi je, da ima dva sina. Prvi je bil menda advokat, drugi zdravnik. Obljubila mi je, da ' me bo študirala. “Pojdi z menoj! Kaj boš le mogel doseči tukaj na Slovenskem. Premajhna dežela je in premalo možnosti za u-speh. Amerika je velika. Četi ne bo všeč na severu, boš šel na jug, vzhod ali zapad. Ko boš doštudiral, boš mogel najti povsod dobro službo.” Nisem je poslušal, čeprav mi j e mama vpričo nj e prigo -varjala. Zdelo se mi je nemogoče: zapustiti starše, brata in sestro ter iti s tujo gospo v tujo zemljo, ki me ni prav nič mikala, čeprav sem že prebral nekaj Carl Mayevih knjig. Takrat še nisem mislil na dobro službo in udobno življenje. Kako se je pisala, ne ven’.. Po mnogih letih sem nekje bral St. Cloud, Minn., in se spomnil, da je imenovala to mesto. Nikoli nisem več slišal o njej. Nikoli mi ni bilo žal, da nisem šel z njo. Moje življenje bi bilo verjetno mirnejše, udobnejše in morda celo uspešnejše. Prav gotovo pa ne bi bilo tako razgibano, bogato na izkustviii, žrtvah in naporih in končno na razočaranjih, kakor je bilo, ker sem ostal. Prihajal sem sam. V domovini sem moral pustiti starše, ženo in otroke. V Clevelandu Kljub temu moram ob 30- ietnici svojega prihoda v A-meriko reči, da je bilo moje življenje tako, da ga je bilo vredno živeti. Na postaji v Clevelandu sta me čakala dva profesorja, William Kennick in Vinko Lipovec, ki je prišel v Ameriko teden pred menoj. Povedala sta mi, da bom stanoval pri Kennickovih starših, kjer je že stanoval Vinko, kot gost Williama Kennicka, dokler se ne bom mogel sam preživljati. Bila ’je nedelja. Peljala sta me najprej v cerkev sv. Vida k maši. Po maši sem si ogledoval ljudi, a sem med njimi spoznal samo Johna Škrabca, ki je bil v Ribnici poslovodja nabavne zadruge, ko sem bil jaz tam eno leto koncipijent. Naselil sem se pri Kennickovih starših na Underwood aveniji. Se isti večer je Kennick odpotoval v Indiano, kjer je bil profesor na neki univerzi. Pred odhodom je dai Vinku denar za hrano, ker sya si kar sama kuhala. Kennickovi starši so bili posebni ljudje. Oče je bil doma pri Žvirčah in se je pisal Koenig, mati pa nekje pri Višnji gori. Rada je brala. Sedela je v gugalniku in vsak dan prebrala oba lista “Domovino” in “Enakopravnost”. Koliko je znala angleško, ne vem. Iz hi- gEaaKSB33IBRgflB*SBHB:iaSB££a stičnem raju. Učili so se krvave “obrti” pri Stalinu, ki je bil tudi Hitlerjev učitelj. Zato je naivno misliti, da se je sistem v jedru spremenil. Olajšanje pride tu in tam, kakor pač trenutno kaže, a v jedru je komunizem zločinski kot takrat, ko so duhovnike in druge morili, zapirali v masah. Ostane resnica, ki jo je škof Rožman povedal v znani pridigi: Brezbožni komunizem je največje zlo in najhujša nesreča za slovenski narod. Jože Cvelbar še je šla zelo redko. Vse nakupe in letanja je opravil njen mož. V Ameriko je prišel nepismen, pa se je v dolgih letih bivanja navadil angleško govoriti in pisati. Povedal mi je, da je bil najsrečnejši dan njegovega življenja, ko je postal ameriški držav-Ijan. Dvomil sem, da mi je verjel, ko sem mu razložil, da je tudi na Slovenskem skoraj v vseh krajih' elektrika in po večjih mestih tudi plin. “Radia pa gotovo še nimate?” “Tudi tega imamo in v Ljubljani je radijska postaja,” sem ga zagotovil. Kupoval je hrano tudi za naju. Največkrat sva imela kranjske klobase z zeljem. Res ni treba biti strokovnjak, da skuhaš oboje. Vinko je Cleveland že poznal, zato me je v ponedeljek peljal na St. Clair avenijo, v središče naj večje slovenske naselbine. Pri Kollandru sva obiskala dr. Hinka Lobeta. Ves dan je delal pakete in jih pozno popoldne zapeljal z avtom na pošto. Ko me je zagledal, me je takole pozdravil: “Kaj si tudi ti prišel delat drenj in slab vtis v Ameriko?” “Hinko, ravnam se po tvojem zgledu.” Hinko je imel v mnogih o-zirih prav. Res sem prišel delat gnečo. S prihodom sem pomnožil vrste brezposelnih. A-merika me ni potrebovala. Brez škode bi živela brez mene. Jaz sem jo potreboval-Tega sem se vedno zavedal. Še danes sem ji hvaležen, da mi je odprla vrata. Obiskala sva veliko ljudi. Eni so naju povabili, pri drugih sva se povabila sama. Tako sva nepovabljena obiskala Ameriško Domovino in Jaka Debevca, dr. Kreka, povabljena pa Antona Grdino, Turkove. Pajkove in Erštetove. Povsod sva se priporočala, za delo. Nekoč sva bila povabljena preko Hinka na neko ženito-vanjsko pojedino pri Sv. Lovrencu. Vinko ni mogel iti. S Hinkom sva se peljala tja z avtobusom. Na gostiji je bil° zelo veselo in ostala sva tam čez polnoč. Hinko me je predstavil ženinu in nevesti, svojim sorodnikom in znancem-Več oseb mi je stisnilo v pest dolarje, ko smo so podali roke. Bilo mi je nerodno in nič bi ne vzel, pa me je Hinko zagotovil, da bi jih užalil, če bi kaj takega storil. Tako sem “zaslužil” v Ameriki prve dolarje. In ti so bili najlažje zasluženi! Niti kaplje potu nisem potočil zanje! Bili so Pa tudo prvi in zadnji dolarji, ki sem jih zaslužil, ko sem samo roko stegnil. Vse druge sem moral s trdim delom zaslužiti sam! (Dalje) Iz naših vrst Toronto, Ont. — Upravni-štvo Ameriške Domovine! D tem pismom vam pošiljal $42 za naročnino za prihodnje leto, kar je več, pa naj gre v tiskovni sklad. S pozdravom Franc Urbanc -X * Duluth, Minn. -— S pismo#1 prilagam ček za $10 za Pet' kpvo številko Ameriške Do-movirje. Kljub starosti in bolezni mi je ta slovenski hs'J še vedno zelo všeč. Vas vse skupaj najlepše pozdravljam! Jože Zupančič NEW ENLARGED & REVISED EDITION! SLOVENIAN INTERNATIONAL COOKBOOK WOMEN'S GLORY - THE KITCHEN To order, send $6.00 including postage per copy to: Slovenian Women’s Union 431 N. Chicago Street — Joliet, III. 60432 mmmm pgsrebm zavoda m3 East 62 St 17018 Lake She*;-« »ilvd. 131-20841 $31-6309 GSS'fiOVa fl88*ill S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 521-1239 Naročite Vase božično voščilo v Ameriški Domovini čim preje! Izpolnite spodnji kupon in navedite kakšno voščilo že-! ' lite, ali za $10 ali za $20 ali za $30 (z vključeno božično sli-j ■kico), priložite ček in pošljite vse skupaj na naslov: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Avenue, Cleveland,-Ohio 44103, ali kličite tel. 431-0628. Če želite objavo Vašega lastnega besedila v božičnem--voščilu A.D., dodajte še $5 (zaradi večje porabe časa stavljenja). Voščilo št. 1 — $10.00 Vesele božične praznike in srečno novo leto! VAŠE IME IH NASLOV Voščilo št. 2 — $20.00 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE SREČNO NOVO LETO! VAH IME EN NASLOV Voščilo št. 3 — $30.00 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE SREČNO NOVO LETO! VAŠE IME IN NASLOV Poslavšjattje od doma (Nadaljevanje s 3. strani) je Jugoslavija, uresničeni sen mojega očeta. Takoj je prodal svojo hišo in je hotel kar oditi v borbo na Koroško. Nekateri prijatelji so ga od tega odvrnili. Vendar ravno na mamin god 4. oktobra 1920 smo prišli v očetovo rojstno hišo pod Goričico, ravno sto metrov od te na Simona Jenka 1. S sestro sva šla v šolo, jaz prve korake, sestra je že V A-meriki končala dve leti. Oče me je vpisal k sokolski deck' Tu sem se pozneje izživljal kot prosvetar in šel skozi vse šole. Pri gradnji naše hiše je oče napravil dolg, ki ga ni mogel plačati, dokler ni odšel marca 1927 tretjič v Ameriko. V oktobru je poklical k sebi sestro Feni, da bi mu bila v pomoč. Jaz sem ostal z materjo in šel v gimnazijo, ter nato na univerzo. Ko se je oče vrnil, sem jaz imel že prvi državni izpit na pravni fakulteti. Od pete gimnazije sem se močno vključil v narodno delo v Preporodu, Sokolu in Narodni odbrani. Oktobra 1937 smo na šoli odkrili, na mojo pobudo, spominsko ploščo kralju Aleksandru I. V tistih dneh so klerikalci mene, mater in očeta zaprli, najprej zaradi narodnega lista Pohod. Ker ni bilo v njihovi obtožbi podlage, da bi nas držali v zaporu, so nam natvezili, da smo napravili bombni atentat na Grobelj sko misijonsko tiskarno. Jaz sem bil v zaporu 5 tednov, oče in mati 4. Vsi trije smo takrat praznovali rojstne dneve v zaporu in se še trdneje med seboj povezali v družinski in domovinski ljubezni. Oče je čest^> dejal: kot sveta družina smo! Tistega oktobrskega dne, ko je bilo odkritje plošče kralju Aleksandru,j e bil med oficirskim zborom tudi polkovnik Draža Mihajlovic, ki me je pozneje hotel videti, ko je prišel v Slokar j evo kavarno, kamor je često prišel, kot mnogi drugi oficirji jugoslovanske vojske. Ob prvem srečanju mi je dejal: Dobar si mi Sokole, i ostaj mi ovaki! Ko je Hitler zasedel Avstrijo in so našim nemškim peto-kolonašem začeli rasti grebeni in oholost ter so začeli izpodkopavati, smo v Ljubljani na Dražino pobudo, ko je bil 1 , 1 f SUSAN RAE ZAK . ^ Ob zatonu leta se najtopleje zahvaljujemo za vso naklonjenost izkazano našemu podjetju g ŽELIMO SREČNE BOŽIČNE PRAZNIKE ^ TER ZDRAVO IN ZADOVOLJNO |f NOVO LETO! komandant puka v Celju, začeli tajno organizacijo, ker režim javne ni dopustil, proti nemški peti koloni. Ta grupa je razširila svoje delovanje in začela izdajati “Plat zvoha”. V Domžalah sem jaz povezal mlade Sokole in Slovenske fante, da smo vrgli nadzorovalno oko nad domžalskimi nemčurji. Imel sem točen seznam njih in njihovega delovanja. Povedati moram, da mi je mnogo javljal tudi poštar Mesec, načelnik trzinske postaje, dasi je bil klerikalnega mišljenja, in mizar Peter Juvar. Prišel je nesrečni 6. april 1941. Škoda, da ne' živi več žandarmerijski narednik Ambrožič, ki bi lahko pričal, zakaj in kako sem pobegnil pred GESTAPO 27. aprila 1941. Vi v domovini zdaj slavite ta dan kot dan ustanovitve OF, velike zgodovinske potegavščine našega naroda, da je prišlo do tiste tragike naroda, o čemer je lepo povedal nedavno teolog dr. France Rode v predavanju na teološkem tečaju v Ljubljani. In škoda, da takšne stvari še danes na Slovenskem cenzurirate. To je bila narodna tragedija, za katero sem našel ravno sinoči, ob branju zadnje št. 8 jezikovne revije “Jezik in slovstvo”, očitno podobo v članku prof. akademika Franceta Bernika: “Pripovedna struktura v Prešernovem Krstu pri Savici”. In vprav to sinočno branje mi je spodbodlo namero takšne obrazložitve. France Bernik na str. 240 pravi: “Kmalu zatem (Prešeren v pesnitvi) komentira še smisel in nesmisel verskih bojev med Slovenci. Pri-povedovalčevo stališče do tega dogajanja je močno po-vdarjeno, podkrepljeno s po-mišljajem, ki naj bralca pripravi na pomembnost misli, na koncu opremljeno celo s klicajem: Slovenec že mori Slovenca brata — kako strašna je slepota človeka! Verski boj se zdi pripovedovalcu zabloda in nevreden visoke cene, ki jo ljudstvo zanj plačuje ...” Kot je Gregorčič odložil pepel in trpeče razmišljal, takšno je bilo moje stanje ob tej ugotovitvi pesnikovi in Bernikovi z bolečo ugotovitvijo: Da smo morali Slovenci nad tisoč let čakati na prodornega pesnika, da nam je povedal pravo resnico o narodni tragediji v 8. stoletju. Vprašal sem se: Koliko stoletij pa bodo Slovenci morali čakati na silovitega in prodornega pesnika, da bo narodu nagemu na isti način razgalil njegovo tragiko v skorajšnji polovici dvajsetega stoletja? In roka mi je segla v predal nočne omarice. Iz nje sem povlekel edino preostali zapis mojih opazovanj in misli med zadnjo vojno. Pod številko 60