Politični ogled. Notranja politika. Zdaj se čujejo glasovi, da državni zbor ne bode sklican dne 29. septembra kakor so listi pred kratkim poročali, marveč Se le okoli 10. oktobra. Temu zakasnjenju so baje kriva pogajanja avstrijske vlade z ogersko glede" nagodbe. Tudi pogajanja mej vlado od jedne strani in mej Cehi in Nemci od druge se bodo baje vršile 3e le zadnjo tretjino meseca septembra. Vlada predloži državnemu zboru koj ko se snide državni proračun za leto 1903 in se ga upa spraviti pod streho že do Božiča. Pred volitvami na Štajerskem. Štajersko-nemški konservativci so že izdali v nedeljo svoj volilni oklic. V njem navedejo pred vsem kmečke potrebe, za katere bi se moral pobrigati deželni zbor, kakorSne so: postava proti deljenju kmečkih posestev, postava o poslih, o deželni zavarovalnici, o regulaciji rek in potokov; posebno se hudujejo proti podporam za gračko gledališče in proti nameravanemu volilnemu redu. Potem oklic prijemlje ostro deželnozborsko liberalno večino, ki za ljudstvo ničesar ne stori; poSteno obira oklic tudi barona Rokitansky{a, ki pravi, da s kmeti deluje, a vedno z liberalci vleče. Mi Slovenci ta oklic odobravamo, samo da se nam zdi premalo oster za naše razmere; kako pride slovensko kmečko ljudstvo do tega, da mora plačevati visoke svote za nemSko gledališče v Gradcu?! To je v nebovpijoča krivica! Pogodba med Avstrijo in Ogersko dela vedno več zaprek. Nikdo ne ve, kako bo razmerje v bodočnosti. Zelo resen je brzojav iz Dunaja z dne 23. avgusta: »Danes so se nadaljevale konference mej ministerskima predsednikoma. Tudi sedaj ni upanja, da bi se doseglo popolno sporazumljenje. Prihodnji teden odpotujeta ministerska predsednika v ISel, kjer bodeta poročala cesarju.« Nečakinja našega cesarja vojvodinja Margareta Sofija WiirtenberSka je umrla v Gmundnu 25. t. m. po operaoiji na oslabljenju. Kmetski shod na Češkem se bode vršil 6. in 7. septembra v Velehradu. Za Cehe nekaj koristnega. Uradna »Wiener Zeitung« je priobčila te dni cesarjevo pismo, s katerim se ustanavlja češka galerija za moderno umetnost v Pragi. S tem se hoče potolažiti Cehe, da bodo v bodočem zasedanju deželnega zbora mirni. Zadolžena Nemčija. NaSi liberalni listi so grozno vpili in Se vpijejo, če je pri kakem konzumu ali pa pri kaki zadrugi nastala najmanjša nerednost, če je le kak krompir segnil ali pa fižol sprhnel. Vsak vinar v slovenskem gospodarstvu, slabo uporabljen ali pa zapravljen, jim je bil škandal. Kaki Skandali in bančni polomi pa so se lani in letos na Nemškem dogodili! Zaradi tega so finance v Nemčiji zelo slabe. Celo >Frankf. Zeitung« piše: »Še pred nekaj leti smo se bahali s preostanki po 100 milijonov na leto, zdaj pa imamo toliko primanjklaja, in dolgovi Se vedno rastejo. Leta 1901 smo si morali 204 milijonov mark izposoditi, letos si jih bomo 136 milijonov; razven tega pa že imamo 2813 milijonov mark dolga«. Ne, Nemci nas ne bodo gospodariti učili. Pomiloščenje ruskih dijakov. Preko Berolina prihaja vest, da je car izdal nadaljen dekret, vsled katerega so bili izpuSčeni iz zaporov v različnih krajih države skoro vsi dijaki, ki so se bili udeležili nemirov v mesecu februvarju. Kakih 100 je pozvanih iz Sibirije, kjer so bili nekaj časa v prognanstvu. Vsem je dana pravica, da morejo na iesen zopet obiskovati vseučiliSča. Rusi v Južni Afriki in Angleži. V nekdanjih burskih republikah je bilo pred pričetkom vojske naseljenih lepo število Rusov, ki so se pa deioma prostovoljno, deloma prisiljeni umaknili pred vojsko v Kapstadt. Večinoma so doSli tje iz Transvala in Stejejo sedaj do 10.000 duš. V Kapstadtu se Rusom silno slabo godi, ker jim Angleži odrekajo poleg svobode večinoma vse življenske pogoje. Umevno je torej, da si žele čim preje, da bi se smeli povrniti nazaj v Transval. Toda dočim angleška vlada daje dotična dovoljenja podanikom vseh drugih dežela, jih odreka Rusom. Položaj Rusov v Kapstadtu ie sedaj obupen, in da se temu odpomore, se pripravlja večja akcija za peticijo na kraljevo vlado v Londonu. Državljanska vojna v Venezueli. 2e več mesecev divja v Venezueli med vladnimi četami in vstaši vojna. Vstaši so skoraj povsod zmagoviti; vodja vladnih čet, predsednik Castro je bil že večkrat tepen. VstaSi so zavzeli in oplenili luko Barcelono, ki Steje 13.000 prebivalcev. Vladne čete so se po krvavem, izgub bogatem boju udale, nakar so vstaSi udrli v Barcelono, oplenili hiše in trgovine, pomorili mnogo žensk in otrok in oropali tujezemske konzule. Poveljnik, osem generalov in mnogo častnikov je bilo ujetih.