O požrešnosti ln starostl ščuk. Najpožrešnejša od sladkovodnih rib je- — ščuka, ki se poleg rlb, ža_, podgan dn sličnega loti tudi domačdb da divjih rac, oziroma gosi. Na-'Ruakem je celo zabeležen žalosten konec 41etnega kmečkega dočk_, ki ga je pri kopanju zagrabila ščuka za noge in potegnila pod vodo. Riblči po razlitnib slovanekib deželah so celo prepričani, da labko obsede staro ščuko — vrag, ki potem zalezuje ljudi ob reki. Te pravljice so najbrž nastale zaradi tega, ker jučaka ščuka kot cdina izmed naših doma^ib rib neverjetno visoko etarost. Dokazano je, da živt ščuka v posameznih primerih do 8 sto let all več. Prof. L. Sabanejev v klasičnem delu »Ribe Rusije« pripoveduje, da so ujeli leta 1896 v Moskvi pri snaženju ribnika v Caricinu 2 metra dolgo ščuko z zlatim obročkom v Skrgah. Na obrot-ku je bilo pisano v starinskl pisavi: »Spustil car Bo,-' ris.« To se je moralo zgoditi pred letom 1611. Največjo do sedaj poznano ščuko je zaznamoval na isti način cesar Friderik II. Rdečebradec v nekem jezeru blizu Neilbrona leta 1230. Ujeli so jo z mrežo leta 1497, torej 267 let pozneje. Ta ščuka je bila skoraj bela od starosti, merHa nad 6 metrov in tehtala je 128 kg. Na gradu v Lauternu v Nemčiji je ohranjena evoječasno »lika, dočim sta okostnjak in zlati obroček v mestnem muzeju v Mannheimu.