Posamezna številka Din 1*— STR V. 26. V LJUBLJANI, v petek, dne 27. februarja 1925. Poštnina plačana v gotovini. LETO II /mm DNEVNIH Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po posti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO IN UPKAVMSTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. Ig TELEFON ŠTEV. 552. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarilu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znanka za odgovor. Račun pri poštnem ček, uradu štev. 18.688- 0 državotvornosti. Glavni adut strank »nacionalnega« bloka je, da so one edine državotvorne stranke, vse druge pa več ali manj protidržavne. In ker razpolage »nacionalni« blok z mogočnim tiskom in uživa vso naklonjenost vladnega aparata, se najde tudi mnogo idealistov, ki v državotvornost »nacionalnega« bloka prisegajo. Pa poglejmo, v koliko je ta prisega upravičena. Po našem skromnem mnenju je državotvoren tisti, ki ustvarja nova dobra, da napreduje država gospodarsko in s tem tudi kulturno. Zato pravimo, da je najbolj .državotvoren element v Jugoslaviji — kmet. On nam je ustvaril aktivno trgovinsko bilanco, on je ubil nezadovoljstvo, ker je dal dovolj hrane in on daje državi ono silo, da napredujemo tudi pri naislab-ši politiki in prav neidealni upravi. In poleg kmeta moramo imenovati vse naše druge gospodarske sloje, ki so dvignili našo industrijo ter obrt. Kje bi bila naša država, da niso ravno gospodarski sloji poskrbeli, da je mogla država dobiti dovoljno davčnih sredstev! Naš kmet in naši gospodarski krogi so naš prvi državotvoren element, zakaj ravno ti so ustvarili tla za konsolidacijo države. &ele daleč za njimi pridejo kot državotvoren element v poštev stranke in vrhu vsega še v prav minimalni meri. Zato moremo o državotvornosti strank govoriti le v silno relativni meri. Tudi za stranke velja, da so državotvorne le one, ki so ustvarile nove dobrine, če je vidna državotvornost gospodarskih krogov v doseženih številkah našega gospodarstva, potem je vidna državotvornost strank v izglasovanih zakonih. Bilanca, ki se nam v tem oziru nudi, je gotovo vse prej ko razveseljiva. Izvedeno ni niti izenačenje davkov, pogrešamo celo kopo najnujnejših zakonov, (samo vladni delovni program jih našteva okoli 20), nimamo niti enotnega prosvetnega zakona in tekom šestih let smo komaj rešili usta-\o, pač več ali manj reelnih proračunov ter nekaj drugih zakonov, ki pa nas skoraj bolj teže ko dvigajo. Bilanca je torej tako žalostna, da bi storile v»e stranke pametno in modro, če bi so d'+>ati o državotvornosti izognile kar na kilometre daleč. Državotvornost strank pa moremo presojati z enega stališča: Kako je znala kaka stranka agitirati za drža- lo, kako je pridobivala med narodom simpatije za državo. V toni oziru pa bilanca ravno strank »nacionalne-Ka* hl«ka še prav posebno žalostna, v« ,)il() vso navdušeno I>a jo bilo to navdušenje zaigrano, jo krivda strank. Izgovor na riftmere sam,, zmanjša krivdo, nikakor pa je ne uničuje. Znkaj stranke so imele vso oblast naroda v rokah in njih dolžnost je bila, da se vlada tako, da ne izhlapi narodno navdušenje. Toda stranke te svoje nalogo niso razumele in do zadnjega časa je padalo navdušenje stalno in hrvatsko-srbski spor se je stalno večal, dokler ni dosegel lani svojega viška. Sole tedaj sc opaža obrat na bolje in da se jo to doseglo, je zasluga onih, ki so postavili tezo o narodnem sporazumu in jo kljub vsem nasprolstvom ravno od strani strank »nacionalnega-: Moka tudi uveljavili. Seja ministrskega sveta- Beograd, 27. februarja. Sinoči se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri so v glavnem razpravljali o poe-dinih resorih. Mnogo se je razpravljalo tudi o konzorciju na Reki. Naši delegaciji so bile dane instrukcije za pogajanja z Italijo z naročilom, da odbije vsako obliko konzorcija ali slične ustanove na Keki. Naši primorski kraji imajo polno zaščito v vsakem po; gledu. Vsied tega sklepa je propadel predlog zunanjega ministra, po katerem bi se imel na Reki ustvariti nek aražma, ki bi bil v stvari isto, ko stara italijanska želja po konzorciju. Seia se je dalje bavila tudi s političnim položajem. Razpravljalo se je tudi o tem, kake bi se preprečila abstinenca opozicije. Vendar ni bilo v tem smislu tozadevno sklenjeno ničesar definitivnega. Na seji je Ninčič poročal o zunanji situaciji, o odnošajih napram sosednjim državam in o dogodkih v Bolgariji. Srskič je pooblaščen, da ta- koj izroči v tisk načrt novega tiskovnega zakona. Ministrski svet je sklenil, da se 1. marca sestavi posebna komisija, ki naj bi prevzela od grško vlade Solunsko cono in v katero bodo vstopili delegati poštnega, zunanjega in finančnega ministrstva. Notranji minister je poročal o spopadu med sodno in upravno oblastjo povodom internacije Mačka in tovarišev. Določene so bile tudi plače naših poslanikov v inozemstvu. Poslanika v Londonu in Washingtonu imata 1800 dolarjev mesečne plače, poslanik v Parizu 1700 dol,, v Rimu, Bernu in Berli nu po 1000 dolarjev, v Tirani in Madridu po 800 dolarjev, vsi ostali pa po 850 dolarjev mesečno. Regulirane so tudi plače ostalih uslužbencev. Rešeno je tudi vprašanje likvidacije pokrajinska uprave v Zagrebu, ki bo izvršena 1. marca. S tem bodo prešle vse agende na velikega župana. Pogajanja z Grčijo ugodno zaključena. Pariz, 27. februarja. Pogajanja med jugoslovansko hi grško vlado so končana in sklenjena je pogodba o defenzivni zvezi, ki je naperjena v prvi vrsti proti Turčiji. Končana je tudi trgovinska pogodba. Jugoslavija dobi solunsko cono in železniške zveze, ki vežejo Solun z Djevdjelijo. Grška vlada, ki si je osigurala podporo Jugoslavije, je poslala domov več letnikov rezervistov, ki so bili dve leti mobilizirani. SESTANEK MALE ANTANTE. Beograd, 27. februarja. Sestanek j male antante se bo vršil med 20. in j 25. marcem v Bukarešti. Program še j ni znan. Med Beogradom, Prago in j Bukarešto se se vedno vodijo razna j pogajanja. OBISKI DIPLOMATOV. Beograd, 27. februarja. G. Lazareviča je posetil bolgarski poslanik Va-karevski radi sestave posebne komisije, ki bi imela nalogo preiskati obmejne incidente. G. Markoviča so po-setili predsednik madžarske delegaci je g. Wodianer, nuncij Pelegrinetti, dalje ameriški in nemški poslanik. In par dejstev naj služi mesto argu mentacije. Pribičevičeva teza je stalno večala nasprotje Hrvatov in končno pritirala stvar tako daleč, da so Hrvatje odšli iz skupščine in izjavlja- li, da priznavajo samo hrvatski sabor. Davidovičeva teza pa je nasprotno privedla zopet Hrvate nazaj v skup- i ščino in na parlamentarno polje. In ravno le dni zaznamuje Davidovičeva teza nov uspeh. Hrvatski zastopniki se pričenjajo izjavljati za monarhijo po angleškem vzorcu in republika stopa v ozadje. Obenem pa zapuščajo Hrvati tudi ozko hrvatslco stališče in se s ta F ir ° na/a' na Prnvo jugoslovensko 1 iibičevičeva teza je Hrvate pogna-v skrajno opozicijo. Davidovičo-va jih je privedla nazaj na pot zadr-žavnega dela- Kdo od obeh je torej državotvoren, SDS. zahteva notranjega ministra. Beograd, 27. februarja. Pasic in Pri-bičevič sta imela včeraj daljšo konferenco. Pravijo, da sedaj samostojni demokrati nastopajo nekoliko tiigur-nejše in zahtevajo za sebe notranje ministrstvo. Radikali pa niso pri volji ugoditi željam samostojnih demokratov. PRIHOD RUMUNSKE KRALJICE. Beograd, 27. februarja. Včeraj Je prispela v Beograd romunska kraljica ivlanja, katero je pričakovala naša kraljica v Novem Sadu. V Beogradu i so rumunsko kraljico pričakovali Njegovo Veličanstvo kralj, Pašic, nekoliko ministrov in dvorno osebje. Danes popoldne bo v dvoru prirejena čajanka, ns katero so pozvane mnoge politične osebnosti. Med drugimi je pozvan v dvor od demokratov g. Milan Grol. Riu. 27. februarja. Jugoslovansko-grški sporazum je zelo vznemiril italijanski tisk, ki meni, da je s tem oslabljen italijanski vpliv na balkanski polotok. Zlasti pa vznemirjajo Italijane razmere v Albaniji, kjer se mudi te dni angleški poslanik kot zastopnik Anplo-persian Oil Company. Albanija je sedaj središče dalekosežuih intrig, ki so usmerjene proti Italiji. Novinstvo poziva italijansko vlado, da pedvzarne potrebne korake, da se zaščiti ugled in prestiž Italije. JRGOSLOVENSKO - MADŽARSKA POGAJANJA. Beograd, 25. februarja. .Šef madžarske delegacije VVodianer se je vrnii iz Budimpešte v Beograd in se sestal s šefom naše delegacije dr. Peričem, ua sta določilu program za dalnje delo. Z Wodianerjem so dospeli v Beograd tudi novi madžarski eksperti. VENDAR ENKRAT! Beograd, 27. februarja. Prometno ministrstvo je izdalo naredbo, po kameri se dovoljuje 30% popusta za prevoz blaga na progi Bubnjarci—Karlo-vae—Sušak in nazaj. To velja v glavnem za blago, ki pride iz Slovenije odnosno za blago, ki transitira skozi Slovenijo. Prometno ministrstvo je izdalo naredbo radi tega, da bi se obrnil promet blaga, ki je namenjeno za Re-' na Sušak in bi se tako zmanjšal premet na Reko preko zasedenega ozemlja. TISKOVNI ZAKON DOBIL PRED-SANKCIJ0. Beograd, 27. februarja. Včerajšnji dan je potekel brez vsakih važnih dogodkov. šefi opozicije so se razšli-Včeraj je dobil tiskovni zakon svojo predsankcijo. , katera politika je torej državotvorna? Odgovor je jasen in podkrepljen s potekom naše Šestletne svobodne zgodovine. Zato pa je tudi jasno, katera politika da bo zmagala. Politika, ki združuje je močnejša od one, ki loči in ker Pribičevičeva politika loči, zato bo podlegla Davidovičevi. 'I’" je zakon zgodovine, ki so ga potrdile volitve in 300.000 glasov večine, ki jih ima opozicija, so več, ko 11 glasov večine, s katerimi razpolaga vlada. Naš narod dela in zato je državotvoren. Iz tega vzroka pa je glasov ul tudi za one, ki združujejo, ki so državotvorni. To so volitve potrdile. In zato je adut »nacionalnegat bloka o njegovi državotvornosti taka slaboten, da igra prav tisto vlogo kakor v brezadutni igri adut prejšnje partije. JUSTIEIKACIJA CARUGE IZVRŠENA. Osjek, 27. februarja. Za današnjo justiiikacijo Čaruge in Prpiča vlada veliko zanimanje. Razprodanih je okoli 1000 vstopnic. Čaruga je po razglasitvi obsodbe cinično odbil vsako željo in je venomer gledal ženske na galeriji. Nato je Čaruga sprejel svečenika, ki ga je pričel pripravljati na zadnjo pot. Danes zjutraj je bila izvršena smrtna obsodba. SEJA MUSLIMANOV. Sarajevo, 27. februarja. Po povratku dr. Hrasnice je bil sklican poslanski klub muslimanske organizacije na sejo, na kateri bo dal direktive zastopnikom muslimanov za dalnje nastopanje v opoziciji in skupščini. NOVI ZBOR OVALNI ZAKON. Beograd, 27. februarja. V prihodnjih dneh bo posebni komi tet ministrov razpravljal o načrtu zakona o zborih in društvih. Zakonski načrt bo predložen narodni skupščini. NOVA POSLANIŠTVA. Beograd, 26. februarja. V prihodnjih dneh namerava vluda otvoriti nova poslaništva v Tokiju, Kopenha-genu, Stockholmu in Haagu. . NEMŠKA DRŽAVNA BANKA ZNI ŽAL A OBRESTNO MERO. , Berlin, 27. februarja. Državna ban-j ka jo znižala diskont od 10$ na 9% za menice, za lombard pa od 12% na ‘ 11%. Novi tiskovni zakon. Položaj delavcev v Rusiji. Minister za izenačenje zakonov je sprejel novinarje in jim izročil sledeči ekspoze o novem tiskovnem zakonu. »Ta takoiiski načrt bo izglasovan po skrajšanem posiopKu, ker se z njim izenači tiskovni zakon po vsej državi. Načrt je zgrajen srednje šole, ki pu nima nobenih posebnih oddelkov. V tem tipu se bodo s posebno vnemo gojili klasični jeziki in antična kultura. Sreduje šole tega tipa se smejo ustanoviti samo poleg šol normalnega tipa. Z ozirom na posebno stališče Čehov v slovanskem svetu, se ustanovi še slovanski tip srednjo šole, na kateri se bodo dijaki spoznali s slovanskimi jeziki, zlasti r, ruščino, srbohrvaščino In poljščino. Dekliške šole bodo enake deškim, samo s to razliko, da se bo upoštevalo hitrejšo zrelost deklic in da bodo za nje uvedeni po-sobni predmeti. Na zavodih, kjer bo upeljana koedukacija, bodo za deklice uvedeni posebni predmeti. V vseh teh tipih se bo poučevala francoščina, anglefičina, v nižjih razredih tudi roč-iu delo, petje (le v nižjih razredih) tn tudi jezik ene narodne manjšine. Od sedmega razreda dalje se bo obvezno poučeval en slovanski jezik in narodno gospodarstvo. V nemških Solati se bo za češki jezik določilo večje število ur, poleg nemščine in češčine pa se bo poučevala tudi francoščina ali angleščina. Klasični tip bo polagal zlasti važnost latinščini, grščini in francoščini. Posebno se bo pazilo na nravno vzgojo dijakov. Tudi telesni vzgoji bo posvečena velika pažnja. Da ne bo dijaštvo preobloženo, se določa, da traja pouk v prvih dveh razredih 2(5 ur, v ostalih 28 in v osmi šoli samo 20 ur tedensko. Pri tem pa telesna vzgoja ni všteta. Osmi razred ima biti most med srednjo in visoko šolo. Četrti razred ima prehoden značaj in prepušča se starišem ln dijaku, da se odločijo za nadaljno smer študij«. Tudi glede sprejemanja dijakov se uvajajo nova določila. Vpeljujejo se sprejemni izpiti in ozirati se je treba tudi na psihoteh-nične momente. Namen nove češkoslovaške srednješolske reforme je, da zbliža srednjo Solo z narodnim šolstvom, da da dijaku zmisel za življenje in da je podlaga zn enotno vzgojo naroda. Nedelja v Narodnem gledališču v Ljubljani. V nedeljo, dne 1. marca so v Narodnem gledališču v Ljubljani tri predstave. V operi se poje popoldne ob 4. uri priljubljenn opera Mignon z gospo Thlerryjevo v naslovni ulogi. Filino poje gdčna Frisekova, Lota-rija pa g. Betetto. Opera se poje kot ljudska prodstava pri znižanih cenah in konča ob pol 7. uri zvečer. V drami pa se vprizorl popoldne ob treh dr. Lahova mladinska Igra Pepeluh, zvečer ob osmi uri pa zopet Zupančičeva Veronika Deseniška. Vse tri predstave so izven. Vstopnice so dobe od danes naprej pri dnevni blagajni. Politične vesti. = Kako so bile izvedene volitve v Južni Srbiji? O tem piše v »Politiki« Miloslav Jelic, eden najboljših poznavalcev Južne Srbije koncem svojega članka sledeče: »Bilo je nekaj zmešnjave okoli Feradovega mandata: izvoljen, ni izvoljen. Pozneje se je videlo, kako se je napačno seštevalo. Končno je bi- j lo javljeno, da je tudi Draga (bivališče Fe-rada) glasovala za vlado. Potem vas ue bi iznenadilo, če bi se zgodilo, da je tudi Bajram Cur tajno prišel na volišče in vrgel krogljico v skrinjico nacionalnega bloka. Demokrati so se obdržali, v kolikor jim niso bili čuvarji skrinjic aretirani, ali če so to dplžnost vršili učitelji kakor v Bregalnici in ni vlada sanjala o možnosti, da bo ljudstvo glasovalo za opozicijo. Zato sedaj čitate, kaj da se tam dela. Ali nazadnje, če ni posameznim kandidatom naravnost prepovedano, da gredo v vasi. Zato so sedaj poraja misel o nepri/.aanju zakonitosti takih volitev in o j abstinenci. To je ravno tisto, na kar ni vlada mislila, ko je sklenila, da mora priti za vsako eeno do večine«. — »Slovenski Narod« pa bo še naprej klepetal o svobodnih volitvah! Vprašanje dr. Mačka in tovarišev. Ker so se po Zagrebu širile vesti, da bodo dr. Maček in tovariši prevedeni v sodnijske zapore, ker da se bo pričel proces proti njim, so se novinarji informirali pri preiskovalnem sodniku dr. Korblerju, če odgovarjajo te vesti resnici. Dr. K6rbler je izjavil, da mu 0 tem ni ničesar znanega. Državni pravdnik pa je dejal, da ni proti dr. Mačku in tovarišem nobenega novega materijala. Vprašanje zapora dr. Mačka pa bo najbrže v kratkem času rešeno. Ker ni policija hotela izpustiti dr. Mačka in tovariše kljub razsodbi banskega stola, je bila podana pritožba na stol sedmorice, ki bo končnovoljavno razsodil v tem sporu. = Številne hišne preiskave je izvršila policija pri zagrebških komunistih. Najdeno je bilo mnogo komunistične literature. — Ker se jo po Zagrebu govorilo, da nameravajo komunisti razbiti maskerado upodabljajočih umetnikov, je podvzela policija energično odredbe in maskerada »e jo dovršila v redu. = Davčna debata v francoskem parlamentu. Čisto v zmislu Herriotovega govora je končala zbornica davčno debato. Sklenjeno je bilo, da se uvede progresiven dohodninski davek, ki znaša pri čistem dohodku 10 tisoč frankom letno 2% ln ki se postopoma viša, dokler ne doseše pri čistem dohodku 1 milijona frankov ali več svoj višek, ko znaša davek 45% dohodka. Pri odmeri davka pa se je treba ozirati na številnost davkoplačevalčeve družine. Davčni oblasti se ni treba ozirati pri odmeri davka na davčno detuara-cljo, temveč sme z ozirom na Izdatke davko- plačevalca davčnomero zvišati. Dalje je zbornica sklenila, da se odpravijo vse omejitve glede izplačevanja kuponov. Drobne vesti. Delovno dolžnost namerava bolgarska vlada razširiti. Zlasti važno je, da bo za mladeniče, ki niso služili v vojski, določena posebna službena doba. Izgleda, da hoče na ta liačiu bolgarska .vlada pripraviti tla za razširjenje vojažke dolžnosti. Mussolini je popolnoma ozdravel. Po nasvetu zdravnikov pa mora ostati še par dni v postelji. Trockemu je po časopisnih vesteh ponudila sovjetska vlada mesto poslanika v To-kiju. Konstantin Wrangel, brat znanega generala je bil te dni v Budapešti, kjer je kon-feriral z Gonibosom in drugimi šovinističnimi reakcionarji. Velike demonstracije so "bile v Rigi proti fašistom, ki so pred dnevi napadli neke delavce. Demonstracij se je udeležilo 50.000 oseb. V vilajetu Argana je izbruhnil upor Kurdov. Domneva se, da hoče voditelj Kurdov šejk Said proglasiti neodvisnost Kurdistana. Turški ministrski predsednik Feti bej je v skupščini izjavil, da je proglasila vlada nad Argano obsedno stanje. , Portugalski parlament je izglasoval ■ 63 proti 3 glasovi zaupnico vladi. Voditelj španskih liberalcev, grof Roma-ntues se je izjavil za splošno volilno dolžnost. Primo o samopomoči ter prične z obeloda-njenjem škandalov, kakršna sta bila tmrmnt-ski In kutiški. Da zaleže grožnja še bolj, je ovadilo društvo kavarnarjov res že več »lučajev prekoračenja policijske ure s strani elegantnih zabavnih lokalov v zahodnem delu Berlina, ki so ostali nekaznovnni. — Udruienje jugoslovanskih inlanjerjev in arhitektov Hokcijn Ljubljana opozarja svoje člane na VI. redni občni zbor, ki so vrši v »oboto, dne 28. februarja 1925, ob 15. uri (tretji) popoldne v dvorani Univerze v Ljubljani * običajnim dnevnim redom. — Bolniška blagajna mestnih uslužbencev v Ljubljani ima občni zbor v petek, 27. t. m. ob 7. uri zvečer v dvorani mestnega magistrata. — Premestitev uradov Finančnega okrajnega ravnateljstva v Mariboru. Uradi zgo-rajšnjega ravnateljstva so se minuli teden preselili iz sedanjih prostorov na Ciril Metodovi cesti na Slomškov trg št. 11 tik glavne pošte, kjer se uraduje od 23. t. m. zopet v polnem obsegu. Sprejem strank pri vseh referatih samo od 10. do 12. ure, izvzeti so absolutno neodložljivi, zelo nujni in važni slučaji, v katerih zamorejo stranke tudi v ostalih uradnih urah osebno intervenirati. — V svrho nameravanega letošnjega izleta Jugoslovensko-eeško9lovaške lige v Ljubljani in Mariboru v Češkoslovaško republiko, kakor tudi v svrho obiskov raznih rodoljubnih društev ČSR, se bodo tudi letos vršili praktični kurzi češkega jezika, kjer bode predaval lektor češkega jezika prof. dr. Vaclav Bu-rian. Ti kurzi se bodo vršili v poslopju državne realke, Vegova ulica v razredu I. b, pritličje. Začetek bo v torek, dne 17. februarja 1925 ob 18. uri. Ta pouk je popolnoma brezplačen. Vsi prijatelji češkega jezika, ki bi hoteli udeležiti, se teh kurzov, se vabijo, da se dne 17. februarja ob 18. uri prijavijo na navedeno mesto pri prof. dr. 'Burianu. — Priporoča se obilna udeležba. — Avanturističen zaključek predpust*. Na pustni torek zvečer je prišla v neko javno hišo v Zagrebu družba mladih ljudi, ter se tam dobro uro zabavala veselo in razposajeno. Nakrat je opazil eden izmed v lokalu navzočih policijskih agentov med mladimi ljudmi enega, ki je imel prav malo moških oblik. Sumil je, da je v moškega preoblečena ženska, zato ga je preiskal in ugotovil, da je imel prav. Ker taki obiski v lokalih take vrste niso dovoljeni, je tiral detektiv celo veselo družbo na policijo. Tu se je izkazalo, da je bila aretirana deklica poštena bančna uradnica, ki je uporabila zgolj iz radovednosti pustni torek za to, da si je ogledala v moškega preoblečena življenje v takih hišah. S solzami v očeh je obljubila, da si takih avantur ne bo več privoščila, nakar je izpustila policija celo družbo brez kazni. — Predpustni odmevi iz ljubljanske policije. Na pustni torek in pepelnično sredo je imela ljubljanska policija obilo opravka. Vse ulice so bile polne pijancev in, dasi je zatisnil marsikak stražnik včasih obe očesi, so bile aretacije in ovadbe radi pijanosti, razgrajanja, nedostojnega vedenja in podobnih ’ prestopkov neobičajno številne, tako^ da se je pokorilo še včeraj opoldne na »prični« v mali išpehkamrk nič manj kakor dvanajst pijancev. Kazen večinoma ne bo huda — par kovačev ali pa par dni zapora. Samo ena zadeva je bolj resnega značaja: Na prični je ležala trojica, ki se bo morala najbrže zagovarjati pred deželnim sodiščem. To so delavci Janez Herfart, Janez Hatzler in I. Frelih. Možakarji so se majali na pepelnično sredo ob 14. uri prav pošteno pijani po Gosposvetski cesti. Vpili in rjuli so iz vsega grla, držali se drug drugega za roko, tako, da so okupirali ves trotoar in so se jun morali trezni ljudje izogibati v blato. Da je izgledala stvar še lepša, ie imel Herfart na glavi ženski klobuk. Ko^h je uzrl mož postave, jih je v imenu zakona opozoril, da naj se obnašajo dostojno. Za trenutek so ubogali, kmalu pa se je huronsko kričanje pričelo zonet. Posledica tega je bila, da je izgubil -mož postave« potrpljenje ter napovedal Herfartu aretacijo. Ker je priskočil Herfartu Frelih na pomoč, je stražnik aretiral njega. Ko ga je spravil na varno, se je vrnil na Gosposvetsko cesto in hotel odvesti še Herfarta. Ilerlart pa je zbežal v Knezovo skladišče. Stražnik je poklicni »pomoč* , to se pravi svojega kolego. Toda Herfart se je razljulil ter se zakadil v obadva. Začela se je huda rokoborba in stražnika sta dobila marsikako »bunko« po glavi in marsikako brco. Nakrat so padli vsi trije v kup pšenice. Ko so zlezli iz pšenice, se je stražnikoma naposled vendarle posrečilo, ua etn nasilneža obvladala in tirala na Bieiwei-sovo cesto. Zadnji dnevi Caruse. Osem mesecev je sedel čaruga v preiskovalnem zaporu, predno je dočakal svojo usodo. V torek se. je razširila po Osjeku vest, da kralj Čaruge in Prpiča »Velikega« ni pomilostil ter bosta končala v petek na vešalih. Vest je vzbudila velikansko senzacijo po mestu. Hipoma se je zbrala ogromna množica ljudi pred poslopjem sodnega stola, kjer je izvedela, da je vest resnična-Čaruga in Prpič sta pa izvedela tužno vest šele v četrtek ob 10. uri dopoldne, ko jim« je bila ob številni orožniški asistenci slovesno proglašena kraljeva potrditev smrtne obsodbe. Čaruga je upal do zadnjega, da bo pomiloščen. Že med obravnavo je izgubil vso »korajžo« in s tem ves romantičen sijaj. V poslednjem Času pa jo postal melanholičen in molčeč. O svoji zadevi ni hotel več govoriti. Zapuščen od svojcev In prijateljev je čital »Tisoč in eno noč*. Neslavno je poslal svoji sestri pismo, v katerem se ji zahvaljuje, da se ga vsaj ona še spominja, zakaj, pravi, razven tetke Kriste in Draginje, so me že davno vsi takorekoČ popolnoma pozabili. Zato pa — pravi — če pomislim, da me čaka v kratkem neizogibnu smrt, mi je to v veliko tolažbo. Brez simpatij ljudstvu nočem in ne morem živeti. Naslov razbojnika mu ne prijn. Kakor je zadnje čase ob raznih prilikah kar naglašal, da ni raz-boinik, marveč hajduk, tako povdarja to tudi v tem pismu. Slednjič pošilja vsem svojim pozdrave, za slučaj, »da to že ni pod njihovo častjo.« — Dr. Bujher, ki je, kakor znano, Čarugin zagovornik, je podvzel v to- ; rek zadnji rešilni poskus za svojega klijenta: ■; Poslal je kralju brzojavko, v kateri prosi pomiloščenja. Odgovora do tega trenutka še j ni dobil, in bo njegov trud gotovo zaman. 1 Dočim je Čaruga moralno zlomljen, je ohra- j nil njegov tovariš Prpič »Veliki« vso svojo i energijo in ves svoj humor. Od časa do lasa celo kako okroglo zapoje. — V sredo j* dospel v Osjek krvnik Florijan Mausner, ki naj spravi Čarugo in Prpiča »Velikega« v petek zjutraj na drugi svet, tako, da razbojnikov v trenutku, ko dobe čitatelji liat v roke, ne bo več med živimi. Zanimanje publike za justifikaeijo je velikansko. Gospodarstvo. 0 češkoslovaški trgovinski politiki. Tajnik trgovske in obrtne zbornice v Brnu dr. Oberlander je pred kratkim podal pregled o razvoju češke trgovske politike. V prvi povojni dobi je motiv češkoslovaške trgovske politike, reguliranje uvoza in izvoza. Trudilo se je, zasigurati domačemu prebivalstvu one količine živil, surovin in industrijskih pridelkov, ki so se takrat nahajale v državi. Izvozni interesi industrije so se zelo malo upoštevali in se je vsak nedovoljen izvoz kaznoval z veliko strogostjo. Posebno po valutami osamosvojitvi sta uvoz in izvoz služila izključno interesom vladne denarne politike. Do leta 1920 je carina igrala povsem podrejeno vlogo; posebno še, ker se je obdržal povečini skoro ves stari avtonomni avstrijski carinski sistem, ki je izgubil povsem svojo veljavo, ker so radi inflacije zaostali carinski koeficijent in ažijska doplačila. Industrijo se je ščitilo le s popolno omejitvijo uvoza industrijskih izdelkov. V letu 1920 se je ustanovil poseben urad za izvoz in njegova zasluga je nova liberalnejša trgovinska politika. Industrijska produkcija je dobila težko zaželjeno zaščito v novem carinskem tarifu, s katerim se je upe-ljalo nove anti-dumping pribitke proti državam z razvredeno valuto. V tej dobi so se sklenili tudi prvi začasni trgovinski dogovori z Nemčijo, našo kraljevino, Bolgarijo, Rumunijo, Francijo, Italijo in Avstrijo. Ti dogovori sicer ne vsebujejo nikakih znižanih tarifov, temveč temeljijo samo na kon-tingentiranju uvoza in izvoza po načelu največje ugodnosti. Gospodarskemu značaju Češkoslovaške, ki je povsem izvozna država, se je zadovoljilo šele v letu 1921 s popolno osvoboditvijo izvozne trgovine. Uvoz pa je ostal še nadalje vezan na uvozna dovoljenja trgovinskega ministrstva. Koncem leta 1921 se je povišal tudi carinski koeficijent najvažnejših industrijskih predmetov na 20, 25, in 30, toda radi močnega dviga češke valute je carinska zaščita kmalu presegala mirnodobno za več kot trikratno višino. Taka prohibitivna trgovinska in carinska politika pa ni odgo- varjala povsem pravilno gospodarskim težnjam češkoslovaške republike, ki združuj* daleko največji del celotne industrije bivfc* Avstro-Ogrske monarhije in je vezana na velik izvoz svojih industrijskih proizvodov. Jak izvoz je predpogoj za aktivnost trgovinske kakor tudi plačilne bilance, posebno radi velikih uvoznih množin surovin in ži-, vil, katerih se ne bi moglo zmanjšati. Na drugi strani pa zahteva forsiran izvoz zmanjšana produkcijskih stroškov, ki se zopet n* skladajo z visoko zaščitno carino, ki podraži življenske prilike in tako tudi vsako produkcijo. To stanje lahko ublažijo samo ugodne trgovinske pogodbe, ki zasigurajo produkciji prosto pot v inozemstvo in v katerih j« tudi izvozna država pripravljena, dati inozemstvu potrebne koncesije. Šele v letu 1923 prodre v Češki to nazira-nje in tako vidimo v trgovinski pogodbi s Francijo z dne 17. avgusta 1923 novo smer trgovinske politike, ki se nadaljuje v pogodbi z Italijo dne 23. marca 1924 in ki ima kot glavni cilj ublažen je prohibitivnega sistema. Smernica nove politike pa je povsem izražena šele v pogodbi z Avstrijo, ki je po dolgotrajnih pogajanjih stopila v veljavo začetkom leta 1925. Formelno obstoji sistem kontingentiranja, vendar dovoljuje Češka neoviran uvoz blaga iz držav, ki svoja tržišča odpro češki industriji. Z obširnim znižanjem carinskih postavk (preko, 600) ie prebit dosedanji carinski zaščitni zid. Tem začetkom naj sledijo še nadaljnja znižanja carinskih postavk, posebno pri novih trgovinskih pogodbah. Vidi se, da so se. tudi. v Češkoslovaški razmere že toliko konsolidirale, da se je povsem ukinilo oviranje gospodarskega razvoja. Visoka zaščitna carina je bila potrebna v povojnem času, ko so se industrije morale iz vojne produkcije preorijentirati na mirnodobno, ko se je mnogo industrijskih panog šele ustanavljalo in ker je bilo to, neglede na važnost upliva inflacije, potrebno in dobičkanosno za državne blagajne. Urejenim gospodarskim prilikam pa taka zaščita samo škoduje, ker ovira prosto mednarodno izmenjavo blaga. LJUBLJANSKA BORZA, dne 26. februarja. 1925. Vrednote: 7% invest. pos. iz 1. 1921 bi. 65; 4'A% Kranj, melioracijsko pos. iz 1. 1911 bi. 22.50, 4 'A%o Kranj. dež. pos. iz 1. 1917 bi. 22; 2'A% drž. renta za voj. škodo den. 153; Celjska pos. den. 210, bi. 214; Ljublj. kred, banka den. 235; Merkantilua banka den. 104; Prva hrv. šted. den. 915, bi. 925; j Strojne tov. in liv. bi. 135; Trbovelj, prem. j družba bi. 435; Združ. pap. Vevče den. 100; Split. den. 1290. bi. 1340; Stavbna družba den. 275, bi. 285. Produktivna borza: Les: škoretel3mm, od 15 cm, I., II., media 22 cm, fko meja bi. 600; deske 20, 25, od 16 cm, media 24 cm. fko meja bi. 580; deske 30 in 50 mm, 30 do 35 cm media, fko meja bi. 580; testoni 20 mm, 2.25 m, od 4—10 col, moute, fko Sušak hi. 680; lipovi hlodi, ol 2.50 m, od 25 cm naprej, fko naklad, postaja deu. 210, bi. 220; bukova drva, 1 m tol?.., polsuha, fko naklad, post. den. 19, bi. 20. Žito i n poljski pridelki: Pšenica bačka, 74/75, 2%, par. slavon. postaja bi. 530: pšenica domača, fko Ljubljana deu. 460, bi. 490; otrobi pšenični, drobni, nove jut. vreče, loco Ljubljana bi. 215; koruza nova prompt. fko Ljubljana bi. 255; koruza nova prompt., fko Postojna tranz. bi. 270; koruza nova, dobava marec, fko Postojna tranz. bi. 280; koruza nova, dobava april, fko Postojna tranz. bi. 290; koruza nova dobava maj, fko Postojna j tranz. bi. 295; koruza nova, dobava marec, fko sremska postaja bi. 210; koruza nova, I dobava april, fko sremska post. bi. 220; ! oves srbski, par. Ljubljana bi. 385; oves ; bački rešetan, fko Ljubljana bi. 360; oves | bački, zdrav, suh, rešetan, fko Ljubljana bi. j 370; oves sremski, fko bačka post. bi. 330; i laneno seme zimsko, fko Ljubljana den. 700; i krompir beli, fko Djevdjelija bi. 180; fižol . ribničan, čiščen, fko Ljubljana den. 350, bi. • 415; Slanina slana trodclna fko Vukovar > bi. 23. BORZE. Beograd, 26. februarja. Curih 11.98 - 11.99, London 297.5—297.8, Pariz 321.56—822, New York 62.25—62.75, Rim 252.50—252.83, Berlin 14.90; Wien 0.0885, Budapest 0.0883, Praga 184.90—185. Curih, 26. februarja. Beograd 8.40, Pariz 20.70, London 24.705, New York 520.70, Mi Inn 20.95, Praga 15.40, Dunaj 0.00733. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama: Začetek ob 20. uri zvečer. Petek, 27. februarja, »Pepeluh«. — Red E. Sobota, 28. februarja, »Vdova Rošlinka« — Izven. Nedelja, 1. marca ob 15. uri pop. »Pepcluh«, mladinska predstava. Izven. — ob 20. uri zvečer »Veronika Deseniška«. — Izve«. Opera: Začetek ob pol 20. uri zvečer. Petek, 27. februarja, »Lopudsk* »irotica*:, vojaška predstava. — Izven. Sobota, 28. februarja, »Smrtna tarantel* ia karakteristični plesi. — Red B. Nedelja, 1. marca ob 15. uri pop. »Mignoii«, ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven. 'slovensko marijonetno gledališče »Atena« v Mladiki. Slovensko marijonetno gledališče igra v nedeljo 1. marca t. 1. Bendorfovo pravljično igro v III. dejanjih »Zakleti Kalif«. pred to pa izvirno slovensko lutkovno burko v 1. dejanju »Razbojnik Moroz«, katero je spisal pesnik Miran Jarc. — Pričetek predstav je ob 3. uri pop. in ob 6. uri zvečer. Piedprodaja vstopnic se pa vrši že od 10. do 12. ure dop. Za bodoče nedelje se pripravlja: Obuti maček«, »Čarobne gosli« in »Dr. Faust«. Koncert »Ljubljanskega Zvon«« na Viču v dvorani Sokolskega doma v nedeljo zvečer ob pol osmih. Vstopnice se prodajajo v trgovini g. Jeločnika v Rožni dolini in g. Urana na Glincah. Na večer koncerta pri blagajni. X Dobave. Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: Dne 20. marca t. 1. pri inten-dnnturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 7.200 kubičnih metrov karbida. — Dne 27. marca t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave vazelina, mila in Čistila za kovine. — Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. SOKOLSTVO. »Ljubljanski Sokol« poživlja vse na novo vstopivše člane in članice, ki so dne 1. decembra 1. 1. na dan ujedinjenja prisostvovali svečani zaobljubi, da se zglasijo v teku prihodnjih dni v društveni odborovi sobi, med uradnimi urami od 5. do 7. zvečer, v svrho podpisa v spominsko knjigo »Zaobljube«. — Zglase pa naj se tudi vsi oni Člani, ki so vstopili v letu 1924 v društvo ter bili iz kateregakoli vzroka zadržani vdeležiti se svečane zaobljube. Nadalje se naznanja, da predava v soboto dno 7. marca v društveni telovadnici olimpijski prvak, načelnik novomeške sokolske župe, brat Leon Štukelj, o svojem potovanju na Finsko; dne 4. aprila pa predava oarzanski junak, starosta mariborske sokolske župe, brat dr. Ljudevit Pivko o svoji akciji in doživljajih na italijanskem bojišču. — V soboto dne 28. t. m. ob 8. uri zvečer se vrši v restavracijskih prostorih Narodnega doma družabni večer vseh pri predpripravah za društveno mnškerado sodelujočih članov in članic, na katerega se vabi tudi vse otrta-lo članstvo. — Zdravo. . . Suženjstvo v naših krajih. Suženjstvo je obstojalo v naših krajih prav do začetka XIX. stoletja. Podatkov imamo dovolj la to v benečanskih arhivih, v naših narodnih pesmih, v potopisih ljudi, ki so potovali po naših krajih in v diplomatskih listinah. Tudi »tari Slovani so imeli sužnje, toda postopali »o ž njimi primeroma humano, če-*ar drugi narodi niso delali. Stari Slovani svojih sužnjev niso držali v robstvu do smrti, temveč »o jih po poteku gotovega časa osvobodili. ▼ snanem žičkem povelju se govori o suženjstvu kot o popolnoma običajni instituciji. Ob ustanovitvi srbske nadškofije sta izdelala »reti Sava in Štefan prvovenčani gotove na-redbe, ▼ katerih je med drugim govor tudi o suženjstvu. V teh naredbah je določba, ki daje možu, ki je zasačil svojo ženo pri nezvestobi, pravico, da jo proda kakor navadnega sužnja. T Dušanovem zakoniku je položaj sužnja kakor tudi otroka Se podrobneje normiran. Otroci nimajo nobenih pravic. Njihovi gospodarji jih smejo tepsti, prodajati, da celo ubijati, ne da bi zato komu odgovarjali. Suž-mji pa so bili poleg tega dedni in so prehajali od očeta na sina, kakor drugo živo premoženje. ▼ Dubrovniku se je postopalo v onih časih s sužnji še strožje kakor v Srbiji. Po Dušanovem zakoniku ni bilo dovoljeno dajati sužnjev za doto, ker jih je bilo smat- rati kot nesiguren imetek, »zakaj vsak izmed njih gleda, da pobegne ter se tako reži suženjstva.« Upotrebljavali so sužnje često kot denar. Deset moških sužnjev je predstavljalo sto perperjev, deset ženskih pa do stoinpetdeset. Glavni suženjski trg je bil Dubrovnik. Tržna taksa za sužnja, ki ni bil višji od dveh aršinov, je znašala pol perpera. Zenske so kupovali moški na trgu. Pri prodaji so morale biti v sami srajci, stale so pa po 10 do 11 perperjev komad. Moške ie bilo dobiti tudi po 7 perperjev, kar znači sedem do osemsto današnjih dinarjev. Ako primerjamo te cene s cenami živine v oni dobi, tedaj vidimo, da je veljala ženska toliko, kakor 30 ovac, moški pa toliko kakor trije voli ali 500 voz žita. Iz Dubrovnika so izvažali sužnje v Benetke, Južno Italijo, da celo na Kreto in Ciper. Ta lukrativna trgovina se je s časom tako razširila, da se je začelo izvažati letno 10 do 12 tisoč duš. Zato so nastopili nekateri srbski vladarji zoper to izvozno trgovino. Trgovina s sužnji je imela tri vire. Prodajali so predvsem vojne ujetnike. Dalje je povzročil prodajo ljudi, posebno v pasivnih krajih, glad. Dogodilo se je dostikrat, da so roditelji, orimorani vsled glada, pripeljali na dubrovniški trg po četvero, petero otrok naenkrat, ter prodali one, za katere so dobili najvišjo ceno. Stari kronisti pripovedujejo o šestnajstletni izredno lepi deklici, ki se je prodala sama, da reši svojo rodbino gladu. 1 Dubrovniška republika je začela še v avill. - stoletju podvzemati mere zoper trgovino s j sužnji. Najpreie so prepovedali izvoz suž-j njev iz Dubrovnika. Zatem je bila leta 13/1 zabranjena nrodaja krščanskih sužnjev, toda špekulanti so to naredbo takoj paralizirali s tem, da so ^rofdasili vse svoje sužnje za bogomile. Leta 1416 so trgovino s sužnji v Dubrovniku sploh popolnoma prepovedali, toda trgovina se je prenesla v razna mesta v Bosni ter se tu obdržala vkljub ostrim protestnim notam, ki jih je pošiljala dubrovniška republika bosanskim kraljem. Baš ko je izgledalo, da bo suženjstvo gotovo popolnoma ukinjeno, so začeli odvajati sužnje Turki. Ko je bila 1. 1455 Srbija definitivno uničena, so odvedli Turki okrog 70 tisoč ljudi v Malo Azijo v sužnost. S tem je bil zadan ljudstvu težak udarec. Edini njegov zaščitnik je bil kraljevič Marko, ki je odkupoval sužnje v masah. Mogoče izvira iz tega dejstva velik del njegove popularnosti. Za časa turšKih vojsk so zarobili Avstrijci nekaj Srbov ter jih tudi po svištovskem miru pridržali kot sužnje na Madžarskem. Ko je izbruhnila vojna s francosko republiko, Ki je bila takrat pravkar nastala, so vtaknili Avstrijci te sužnje v uniforme ter jih poslali na fronto. Toda uniformirani sužnji so hitro dezertirali k revolucionarni vojski ter se pozneje vrnili v domovino. Turki so srbske sužnje hitro poturčili ter jih poslali na težko delo v Malo Azijo, vendar pa so š njimi relativno humano postopali ter jih niso devali v okove, posebno ne pri delu. Benečani so bili s sužnji jako surovi, posebno na svojih glasovitih galerah. Nekoliko srbskih plemičev, zarobljenih v bitki pri Kosovem, je bilo odvedenih v Malo Azijo. Od tam se jim je posrečilo šele po enajstih letih pobegniti na benečanske ladje. Tu pa so jih vrgli Benečani v okove ter jih upo- rabili za najtežja dela. Izpustili so jih čez dve leti na intervencijo Dubrovnika, gotovo vse pohabljene. Iz poznejšega časa je znan slučaj sužarev, ki jih je odkupil knez Ivo Semberski. Poslednji krat je bil Srb odveden v robstvo leta 1831, ko sta se vojskovala veliki vezir ia Husein, kapetan v Bosni. Ta dva sta polovila večje število krščanskih Srbov ter jili skušala prodati v Slavonskem Brodu. Toda avstrijske oblasti so ponudbo odbila. Pozneje so dobri ljudje iz Broda. Osijeka in Vi»-kovcev te sužnje odkupili in izpustili n* svobodo. Za kratek čas. Plahi ljubimec ne ve, kako bi začaL Slednjič najde pripravno pot: »Danes sem bil pri vražarici ter nem *i dal za deset dinarjev prorokovati svojo pri-hodnjost. Zenska mi je povedala, da ne bova midva v kratkem poročila.« »Vi, zapravljivec, vi! To bi vam hiia jjaz lahko popolnoma brezplačno povedala.« Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska tiskarna >Merkur« v Ljubljani. J«ek London: (23.) Burni doživljaja- Romun juimega niorja. Ta mož pa, ki je spadal k Packardovi posadki, je bil na verandi. Vedel je dobro, kaj dela. — »Kaj hočete tu,c ga je vprašal Hughie. — Vi povedati belemu možu, da mi od posadke čolna hočemo iti. Če on ne pride sedaj, mi dečki ne čakati. Pojdemo! — V tem pa mu je Hughie pmolil tak udarec, da je odletel z verande navzdol po stopnjicah. — — Toda to je bilo nepotrebno in kruto, — je vzkliknila Joana. — Z belokožceui ne bi tako ravnali. — — V tem tiči baš jedro te zadeve. To ni bil belec. Bil je to črnec, nizkostoječ zamorec, ki je svojevoljno žalil ne le svojega gospoda, temveč vsakega belega .gospoda na Salomonskih otokih. Razžalil je mene, razžalil je Hughie-ja. Razžalil je Berande. — — Seveda po vaši razlagi, po vaši formuli o nadvladi silnih — — Da, — jo je prekinil Sheldon, — toda Packard je vladal po pravilu slabotnih. In kakšna je bila posledica? Da sem jaz še vedno živ in da je Packard mrtev. Bil je vztrajno vljuden in prizanesljiv do svojih delavcev, njegovi dečki pa so čakali, dokler ni nekega dne zbolel na vročici in legel. Njegova glava je sedaj nekje na Malaiti. Odpeljali so tudi dva ribiška čolna, ko so jih poprej napolnili z blagom iz skladišča. — Bil je tu tudi kapitan Mackenzie, lastnik dvo-jadrenice »Minotac. Veroval je v vljudnost. Bil je tudi mnenja, da je najboljše, hoditi bre» orožja, ker se s tem vzbuja večje zaupanje. Na svojem drugem potovanju na Malaito, kjer je novačil črnce, se je pripeljal na Bino, ki leži blizu Langa-Langa. Puške, s katerimi je bilo moštvo njegovega čolna oboroženo, so bile sklenjene v kajuti. Ko je njegov ribiški čoln pristal na bregu radi novačenja, je hodil on po palubi in ni imel pri sebi niti revolverja. Ubili so ga s tomahavkom. Njegova glava je ostala na Malaiti. To je bil samomor. Packard je sam zakrivil svojo smrt. — — Priznam, da je treba pri stikih z divjaki paziti, — je soglašala Joana, — toda prepričana sem, da je mogoče doseči pri njih lepših uspehov, če se postopa ž njimi z mirno vljudnostjo in ljubeznivostjo. — V tem oziru se tudi jaz strinjam z vami, toda pri tem morate vpoštevati sledeče: Be-rande je nekakšna rešilna postaja in zato je tu, kar se tiče delavcev, najslabša plantaža na Salomonskih otokih. In baš vaše stališče dokazuje, zakaj je to postala. Prejšnja lastnika Berande sta bila dva nepoboljšljiva malopridneža. Eden je bil Amerikatiec z Vzhoda, ki jim pravijo Yankee. drugi pa je bil samogolten Nemec. Trgovala sta s sužnji. Da vam pričnem pripovedovati od kraja: Plantažo sta kupila od Johnny-ja Beblo-weda, najbolj razvpitega lovca rekrutov na Salomonskih otokih. Sedaj sedi v ječi na Ficiži: obsojen je bil na deset let radi malenkosti, ker je ubil črnca. V zadnjik časih njegovega bivanja na Berande so ga uo-mačini na Malaiti tako črtili, da sploh niso hoteli imeti z njim opravka. In tako je pridobival črnce samo na ta način, da je vedno odhitel na mesto, kjer se je zgodil umor ali podobni zločini. Morilci so običajno zelo radi privolili ter so podpisali pogodbo, samo da so mogli zbežali m uiti maščevanju. Tu imenujejo ta beg, »skočiti na glavo z obrežja«. Včasih nastane na obrežju nenadoma hrup i in naenkrat zapazite črnca, ki beži k vodi, i za njim pa frči cel oblak sulic in kopij. Se-, veda preži nekje v bližini ribiški Čoln Jonnny-ja Bebloweda, da ga reši. V zadnjih časih je Johnny najemal skoro same take ljudi, ki so se rešili s temi »skoki na glavo.* Prva lastnika Berande pa sta k-upila i ie-gove rekrute — to vam je bila *nlpa zakrk- i njenih morilcev. Bili so sami suhi možje, i ki so služili po pet let. Iz tega razvidite, ua ima najemnik pri onih črncih, ki so »sko- čili na glavo«, zelo ugodno stališče. Če bi buo po zakonu dovoljeno, bi jih lahko prisilil, da bi sklenili celo desetletno pogodbo No, in tako tolpo morilcev smo našli tu ua Berande. Nekateri so sicer že umrli, drusri so bili ubiti, nekaj se jih pokori v ječi na Tulagi. Prva lastnika nista posekala mnogo gozda in tudi nista mnogo nasadila, živela sla v neprestanih bojih. Enega paznika so jima ubili. Prvi družabnik je bil ranjen — neki črnec nm ie s težkim nožem za rezanje sladkornega trsa skoraj odsekal ramo. Drugega so dvaarat prebodli s sulico. Obadva sta bila bahača in zato na dmi srca strahopetna — in nazadnje sta morala vse skupaj opustiti. Zapodili so ju — dobesedno zapodili — njuni lastni črnci. Nato pa sva prišla Hughie in jaz, dva nova družabnika, ter se lotiia te zakrknjene sodrge. Nisva poznala razmer ter sva kupila Berande in nato nama ni preostalo drugega, kot lotiti so tega dela in se ubijati dalje. Spočetka sva napravila napako ter ravnala ž njimi mirno in vljudno. Hotela sva jih obvladati s pregovarjanjem in milim postopanjem. Zamorci so sklepali iz tega, da se jih bojiva. Še danes zarudevam, če pomislim, kakšna norca sva bila tiste prvo dni. Varali so naju, grozili so nama ter naju žalili, midva pa sva bila s tem zadovoljna ter upala, da se razmere izboljšajo, če bova spoštljivo ravnala ž njimi. Toda mesto tega je postajalo vedno huje. In tako je napočil dan, ko je tolpa Hughie-ja skoro ubila, ker je ostro pokara! nekega delavca. Rešila ga je le okoliščina, da je znal krepko kričati, in tako sem m^mogel pravočasno prihiteti ua pomoč. Tedaj pa se je pričela vlada močne roke. Sedaj je veljalo, krepko poprijeti ali pa pustiti vse skupaj v miru; in ker sva bila vložila v podjetje ves svoj denar, nisva mogla pustiti stvari kar tako, zlasti ker nama tega ni dopuščal najin ponos. Pričela sva bila, lotila se te stvari in sedaj nama ni pre-ostajalo drugega kot nadaljevati. Bila je to težka borba, kajti Berande je že takrat, kakor še danes, veljala za najslabšo plantažo na Salomonskih otokih. Vedeti morate, da ; nisva mogla privabiti sem niti enega belega človeka. Celi vrsti ljudi sva ponujala nad-zorniško mesto. Nočem trditi, da »o se bali. kajti to ne bi bila resnica. Toda te kraje so smatrali za nezdrave. Tako se je vsaj izgovarjal zadnji izmed njih, ki je odklonil najino ponudbo. In tako sva si morala Hughie in jaz razdeliti nadzorstvene posle. — ! — ln ko je umrl, ste hoteli sami vršiti j vse, — je vzkliknila Joana z žarom v očeh. — Mislil 6em, da bom shajal. Sedaj pa vas prosim, gospodična Lacklandova, sodite me milo, kadar se vam bo zdelo moje početje robato. In ne pozabljajte, da ga ni položaja, ki bi ga mogli primerjati našemu. Dobila sva tu slabe delavce, toda prisilila sva jih k delu. Zagotavljam vas, da nikjer na Salomonskih ofokih ne najdete enako lepih tri- in štiriletnih dreves. Delala sva neumorno, da bi se razmere nekoliko izboljšale. Polagoma sva pridobila tudi nove delavce. Zato sva tudi kupila ladjo »Jeesio-. Hotela sva Bi Kima izbirati svoje delavce, cez leto dni poteče delovna doba večini prvotnih delavcev. Bili so najeti v nrvem letu in n i. ove pogodbe potečejo v raznih mesecih. Do gotove meje so seveda pokvarili tudi nove delavce, toda to se da kmalu o-praviti in potem bo Berande prav ugledna plantaža. — Joana je prikimala, toda ni spregovorila. Preveč je una zatopljena v duhu s prividom samotnega belca, kakor ga je bila nroCala prvič, ko je ves izčrpan od mrzlice, kot strahotna prikazen ždel v svojem palubnem naslonjaču in do ■ oslednjega utripa svojega srca, z neko prečudežuo vsemogočnostjo ple-j mena vzdrževal svoje gospodstvo na otoku. — To je pač hudo, — je rekla. — Tudi jaz mislim, da je beli človek določen sta vladanje. — (Dalje prih.) MALI OGLASI Cene oglasom do 20 besed Din 51—, vsaka nadaljna beseda 50 para. Sprejme se , iaitrukcijo nižjegimnatijca r vseh predmetih. Ponudbe na uprave lista pod šifro: »Temeljit i« reven dijak«. Kupi se J0F- 8TELAŽA za knjige, dobro ohranjena, tudi iz mehkega lesa. Ponudbe * navedbo cene na upravo lista pod: »TAKOJ«. išče se stanovanje v Ljubljani obstoječe iz 1 »obe in kuhinje. Plača bc od 800 d« 400 Din mesečne najemnine. Po-itftdbe na upravo lista pod »Takoj«. Proda Pisarniška moč smožna popolnoma vseh pisarniških del, išče službe za takoj ali pozneje. Začasno reflektira samo na hrano in stanovanje. — Ponudbe prosi na upravo lista pod: Revna in marljiva. Gospodična ; v starosti 25 let, dobra in mirna, želi mesta k boljši rodbini za sobarico, pomoč t gospodinjstvu ali varuhinjo , k otrokom. Ponudbe prosi na upravo lista pod »Pošteua in marljiva«. i Diii3(Ki“ 1 nagrade onemu, ki preskrbi bivšemu i skladiščniku mesto pisarniške sluge. ! parnika ali skladiščnika la takoj ali poineje. Ponudbe na upravo lista pod šifro: »DELO 700«. Najboljši 41 Vrtini h trot le edino le Josip Petelinc-a mamka Grltzner m Adler za rodbino, obrt in industrijo Ljubljana »ega spomenike Pouk * vezenju breiol«i«n. Veiletna oaranilj«. Delavnic« a« poi»r**vll*» Na malo Ka telili« Ttiali n 913 imm:mumnft::?umruuumng M. Arcibašev h SANIN^ sveiovnoznani roman ravnokar izšel v slovenskem prevoda 1 (488 strani.) BroSirano Din 52 —, vezano Din 90‘—-. ZVEZNA KNJIGARNA I Marijin trg šttv. 8. ummmmuHw?innitmwniu2 V plombiranih vrečah po 50 kg razpoillju najceneje la angl. kovaški premog ln angleški koks ln unflleSki premog trgovina s kurivom »OM. ČEBIN, Ljubljano WolfovH ulico Slov. 1 n. Sktnill.šiH’: Metelkovo 19. DOBAVLJA: \se domače premaze, drva iti oglje najugodneje. N« drobno. N« »elllro. •« asakulatumi papir po 5 Din kg, kje, pove upr. »Narodu. Dnevnika«. Kupi se Bnedruiinska hišica v sredini ati »kalici mesta Ljubljane. Ponudbe i navedbe kraja in cene na upravo lista pod »D0M<. Na dobro ia seno domačo hrano se »prejme vel gospodov in gospodičen. Naslov se iive v upravi lista. Cenitve industrijskih, obrtnih in druqih podjetij prevzame po lastnih strokovnjakih ter oddaja dotična mnenja (ekspo-zoje Gospodarska pisarna družba z o. z. v Ljubljani, VVoltova ulica l/II. Gospodična mirne narave išč® sobo s separatnim vhodom. Najraje v bližini dramskega gledališča. — Ponudbe na upravo lista pod: »1. marec«. Ugledno prvovrstno podjetje v Ljubljan ima lepo bodočnost ie h Mo lil tim do M Iti 1 ilo , ki je \ 10.011 polnem obratu ter !'- Din Bosoi. Podjetje je neobremenjeno ter znaša realna vrednost 1,000.000* Din. Za varnost posojila nudi poleg obremenitve tudi še dobro poroštvo. Ponudbe z navedbo zneska, načina in dobe amortizacije ter zahtevane obrestne mere je poslali pod »Sigurna naložitev denarja" na Gospodarsko pisarno d. z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica 1./1I.