KULTURNO V GLASILO Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt k Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt P» iX b* LETO XX / ŠTEVILKA 8 CELOVEC, DNE 22. FEBRUARJA 1968 CENA 2.- ŠILINGA Vietkong pričel drugo ofenzivo Združene države krepijo vojaške sile v Vietnamu Po obravnavi V ponedeljek, dne 5. februarja, je prišlo v Borovljah do obravnave »Karntner Hei-matdiensta« proti dr. Valentinu Inzku, predsedniku Narodnega sveta koroških Slovencev. Dr. Inzko je pri zadnjem razgovoru vladnih predstavnikov s slovenskima zastopnikoma — 27. junija preteklega leta — ponovno opozoril na organizacije, ki delujejo proti interesom slovenske manjšine. Delovanje takih organizacij je po členu 7 avstrijske državne pogodbe prepovedano. Do tožbe v Borovljah je prišlo, ker se je čutil predstavnik »Karntner Heimatdiensta« prizadetega zaradi izjave predsednika NskS, da je delovanje »Heimat-diensta« naperjeno proti državnim interesom. Izrecno poudarjamo, da »Heimat-dienst« ni vložil tožbe zaradi zahteve, da je treba organizacije, ki delujejo proti manjšinam in njihovim pravicam, po členu 7 prepovedati. V obtožbi »Karntner Heimat-diensta« je v imenu njegovega predsednika rečeno: »Ich stelle unter Anklage die Be-hauptung, daB der Karntner Heimatdienst dauernd gegen die Staatsinteressen ver-stoBe«. Okrajno sodišče v Borovljah je imelo odločiti samo o tem, ali se je mogel čutiti predsednik »Heimatdiensta« v svoji časti zaradi izjave dr. Inzka prizadetega ali ne. Pri tem nastane seveda sploh vprašanje, v kolikšni meri se more posamezna oseba kake organizacije čutiti pri tem v svoji časti prizadeto, ko pri predmetni zadevi nikoli ni bila omenjena, saj se je pri razgovoru na Dunaju govorilo le o »Heimatdienstu« kot takem. Pri obravnavi v Borovljah se je dr. Inzko priznal po svojem odvetniku v polnem obsegu k na Dunaju podanim izjavam ter je izjavil, da se ne čuti zaradi tega krivega. Dolžnost avstrijske vlade je, da v državni pogodbi predvideno zahtevo po razpustitvi protislovensko delujočih organizacij preuči, kajti za izpolnitev posameznih členov te pogodbe ter za posledice — v slučaju, da Avstrija ne bi izpolnila obveznosti, ki izvirajo zanjo iz mednarodno prevzetih obligacij — ne odgovarja ne okrajno sodišče v Borovljah in ne pravno stališče kakega sodnika pri katerem koli okrajnem sodišču Avstrije. Za interpretacijo državne pogodbe odgovarjajo sopodpisnice, za izpolnitev pa izključno le avstrijska vlada. Ta vidik in dejstvo, da je šlo pri obravnavi v Borovljah zgolj za »proces radi žalitve časti«, je soodločal na zadržanje pravnega zastopnika, ki je ob soupoštevanju zgoraj navedenih momentov, podal pri obravnavi 5. februarja v imenu obtoženca sledečo izjavo: »Der Beschuldigte bekennt sich zu den gegen den Karntner Heimatdienst und damit auch gegen den Privatanklager er-hobenen Vortviirfen. Er ware auch in der Lage, Betveise anzutreten, durch welche diese Behauptungen als richtig ervviesen werden konnten. Die DurcMuhrung dieser Beweise wurde sich aber auf das Verhaltnis zwischen der slowenischen Minderheit und der iibrigen Karntner Bevolkerung keines-falls vortcilhaft austvirken, weshalb im In-teresse einer von der slotvenischen Minderheit stets angestrebten friedlichen Koexi-stenz auf die Erbringung des Wahrheits-beweises verzichtet wird«. Ta izjava je bila pri obravnavi podana v slovenskem jeziku, sodnijsko zapriseženi tolmač jo je prevedel nato v nemščino. Originalno besedilo izjave smo objavili v našem listu v št. 6 z dne 8. februarja t. 1. Zaradi žalitve časti je bil nato dr. Inzko pri obravnavi, ki jo je vodil sodnik dr. Richter, obsojen na denarno globo tisoč šilingov ter poravnavo sodnih stroškov. Osvobodilne sile ali Vietkong so pričele med soboto in nedeljo močne napade na približno treh četrtinah j užnovietnamskega ozemlja. 47 mest in vojaških oporišč je pod ognjem težkih raketnih, topovskih in granatnih izstrelkov. Prizorišče bojev je bilo področje, ki se razprostira južno od delte Mekonga do skoraj 500 kilometrov severno od glavnega južnovietnamskega mesta Saigona. Istočasno pa je ameriški predsednik Johnson, ki je nenadoma obiskal letalonosilko »Constellatiom«, najavil, da bodo ameriške vojaške sile, seveda, če bo potrebno, okrepili. Medtem ko je neki ameriški vojaški predstavnik še v nedeljo zjutraj, zavrnil govorice, češ da bi Vietkong začel s svojo drugo ofenzivo, pa so v glavni štab ameriških vojaških sil v Vietnamu prihajala stalno vznemirljiva poročila o novih bojih, so si bili vojaški strokovnjaki edini, da pomenijo združeni napadi Vietkonga začetek nove, druge velike ofenzive. Najtežji boji so divjali okoli provincijskega mesta Phan Tieta, približno 180 kilometrov oddaljenega od Saigona. Napadalci so obkolili mesto v obliki klešč in zasedli petino le-tega ter osvobodili 500 kaznjencev iz ječe. Napadalci so obdržali svoje položaje kljuib protinapadom ameriških in južnovietinamskih oddelkov. Saigon pod ognjem Po ameriških podatkih silam Vietkonga ni uspelo zavzeti nobenega oporišča. Saigon obstreljujejo z vsemi razpoložljivimi Finančno plat zadeve bomo koroški Slovenci uredili. Kljub temu pa priznamo, da bi si vrsto obravnav prav iz finančnih razlogov ne mogli privoščiti, s čimer pa ni rečeno, da bi ne bilo možno voditi v zvezi s tožbo »Heimatdiensta« proti koroškim Slovencem visokopolitičnega procesa, ki bi pretresal vso deželo, Avstriji pa povzročil dodatno velikanske težave glede na južno-tirolsko vprašanje. Vendar koroški Slovenci nikoli nismo hoteli izsiliti realizacije člena 7 pred mednarodnimi forumi. Ako se je bavil pred kratkim Evropski svet tudi z ne-rešinimi vprašanji slovenske manjšine v Avstriji, potem ne zaradi naših pritožb, temveč zato, ker se je avstrijsko časopisje v zadnjih tednih zaradi koroških Slovencev tako razpisalo, da je svetovna javnost upravičeno prisluhnila ter ugotovila, da Avstrija še ni izpolnila obveznosti do Slovencev na Koroškem. Usmeriti mednarodno javnost na boroveljsko sodišče, in s tem na dejavnost »Karntner Heimatdiensta«, bi v času ko- izstrelki. Okrog 100 izstrelkov in raket je padlo na letališče Than Son Nut, šestkrat so granate zadele ameriški glavni stan, tako imenovani »Vzhodni Pentagon« v Vietnamu. Dva ameriška vojaka sta bila ob tem obstreljevanju ubita, 60 pa jih je bilo ranjenih, medtem ko je bilo uničenih troje ameriških in eno južnovietnamsko letalo, druga pa so bila poškodovana. V starem cesarskem mestu Hue, kjer se enote Vietkonga držijo že tri tedne, je uspelo južno-vietnamskim mornarjem prvič prispeti do obzidja stare citadele (mestne utrdbe). Petkratna premoč Združene države Amerike in Južni Vietnam hočejo na vsak način v naslednjih mesecih povišati vojaške sile za okrog 90 tisoč mož. Tako bi naraslo skupno število v Vietnamu bojujočih se zavezniških enot do konca junija tega leta na 1,380.000 vojakov. Nasproti temu pa vojaški strokovnjaki presojajo moč Vietkonga in na njegovi strani vojskujočih se severnovietnamskih enot med 223,000 in 248.000 tisoč vojakov. K temu pride še 75.000 do 85.000 kadrov-cev, ki služijo vojaški rok, in aktivistov. U Tantovo mnenje Severni Vietnam je sporočil glavnemu tajniku Organizacije združenih narodov U Tam tu, da bi bil pripravljen na mirovna pogajanja, če bi Združene države Amerike brezpogojno ustavile bombne napade in druge vojaške akcije, ki so naperjene proti Severnemu Vietnamu. To se je izvedelo v munikacijskih sredstev ne bilo težko. Vendar nam nikoli ni šlo za to, da bi povzročali Avstriji zunanjepolitične težave, še manj nam je šlo za senzacijo. Kar je Narodni svet v preteklem polletju ukrenil, je bilo sledeče: 1. Opozoril je avstrijsko vlado na protislovensko delovanje nemško-nacionalistič-nih organizacij ter neizpolnjeni del člena 7, ki predvideva prepoved takih organizacij. 2. Predložil je slovenski javnosti na Koroškem osnutek programa v diskusijo, da si na novo izdela duhovne temelje za bodoče delovanje v vrstah slovenske manjšine na Koroškem. 3. Izrazil je pri obravnavi v Borovljah po pravnem zastopniku v smislu sožitja ponovno pripravljenost za sodelovanje obeh narodov v deželi. Mnenja smo, da se v takih dejanjih ne izraža le lojalnost manjšine do države, temveč tudi njena zvestoba do Avstrije. nedeljo v diplomatskih krogih v glavnem stanu Združenih narodov v New Yorku. U Taint, ki je na svojem mirovnem potovanju obiskal glavna politična središča v Evropi in se sestal tudi z zastopniki Severnega Vietnama, je preteklo soboto izjavil, da je prepričan, da bi ustavitev ameriških letalskih napadov na Severni Vietnam imela za posledico mirovne pogovore. Uradni severnovietnamski partijski organ »Na-n Dan«, je v nedeljo zavrnil, tako imenovano »Formulo St. Antonio«, ki vsebuje ameriške pogoje za ustavitev letalskih napadov na Severni Vietnam in nobene nadaljnje infiltracije (premikanje) komunističnih sil v Južni Vietnam. Papeževa ponovna mirovna akcija Kot poročajo iz Vatikana, se je ob koncu tedna sv. oče Pavel VI. ponovno zavzel za to, da bi se v Vietnamu pričela mirovna pogajanja. Pretekli mesec, tako pravijo v krogih iz Vatikana, se je papeževa delegacija pod vodstvom monsignora Casarolija, vatikanskega tajnika kongregacije za posebne in cerkvene zadeve, pogovarjala z zastopniki Severnega Vietnama. O vsebini pogovorov ni nič znanega. Sovjetski partijski vodja Leonid Brežnjev in ministrski predsednik Kosigin sta ob koncu preteklega tedna pozvala v Leningradu in Minsku Združene države Amerike, naj sprejmejo predloge Hanoia za mirovne pogovore o Vietnamu. Brežnjev je označil te pogovore kot edino pot iz slepe ulice. Huda politična kriza v Jordaniji Podpirati ali zatirati terorizem? Nasprotujoča si stališča znotraj jordanske vlade in arabskimi deželami o akcijah arabskih teroristov v Izraelu, so spravila jordanskega kralja Huseina v noči na torek v kočljiv položaj. Ne da bi vprašal kralja, je jordanski ministrski predsednik Tal-hunu v ponedeljek zvečer preklical izjavo notranjega ministra Kajede, ki je preteklo soboto javil, da bo vlada vse one, ki se bodo udeleževali terorističnih napadov na Izrael in s tem dali povod za napade na Jordanijo, hudo kaznovala. Poleg tega ne bo več dovoljeno arabskim terorističnim komandosom (vojakom, ki v sovražnikovem zaledju vrši razdiralna dejanja) priti čez'jordansko ozemlje v Izrael. Ministrski predsednik Talhu n u je osramotil tako tudi kralja Huseina, ki je pred enim tednom izjavil, da ne bo nikomur dovolil, da bi sovražniku dajal povod za napade proti Jordaniji. Izredna seja parlamenta Zaradi tega notranjega političnega spora so sklicali v torek jordanski parlament na izredno tajno sejo, da bi pojasnili važna notranja državna vprašanja. Nevaren je položaj za Huseina še zaradi tega, ker je devet od 19 njegovih ministrov za teroristične napade na Izrael. Razen tega kritizirajo nekatere arabske države Huseina, češ da ne upošteva dolžnosti Palestincev, in jih ovira v osvobodilnem boju. Kritizirajo namreč za to, ker so jordanske vojaške oblasti pretekli teden zaplenile dve skladišči orožja in zalog v južni Jordaniji. U Tani predlaga sestanek štirih Opazovalci so izvedeli, da je U Tant začel akcijo za sklicanje štirih velesil, da bi skupno proučili vietnamski problem in krizo na Bližnjem vzhodu. Zatrjujejo celo, da so London, Pariz in Moskva že sprejeli njegov predlog . Ravnateljstvo Državne gimnazije za Slovence v Celovcu ter Združenje staršev vabita na ples Slovenske gimnazije ki bo v soboto, dne 24. februarja 1968, s pričetkom ob 20. uri v kletni dvorani Glasbenega doma (Konzerthaus) v Celovcu. Vstopnice, ki stanejo v predprodaji 25 šil., dobite lahko pri dijakih, v pisarni Slovenske gimnazije ter v slovenskih knjigarnah. Za visokošolce, dijake in vojake znaša vstopnina samo 15 šil. Pri večerni blagajni bodo vstopnice po 30 šil. Prisrčno vabljeni! Za Združenje staršev Za Državno gimnazijo za Slovence dir. Valentin Vauti dr. Pavle Zablatnik predsednik prov. ravnatelj Politični teden Po svetu... TRENUTNA FRANCOSKA POLITIKA Skoraj v istem času, ko je premier Ge--orges Pomipidou z zadovoljstvom pregledal olimpijske naprave v Grenoblu, s katerimi je bil sicer finančno in politično v sporu, si njegov finančni in gospodarski minister Michel Debre prizadeva na konferenci v New Delhiju za čim večjo gospodarsko pomoč razvitih dežel nerazvitim. Vladna opozicija — na levi ali na desni — ki je formalno še v vladnem večinskem taboru, vse ostreje kritizira degolizem in sedanji gospodarski in socialni položaj Francije. Vlada in Grenoble Z nasmejanim obrazom je Pompidou v snežnem kraljestvu olimpijskih terenov izjavil: »Naj olimpijski duh prevzame dejanja vseh vlad, da bomo lahko ohranili pot mednarodnega sodelovanja. Sicer pa občutek narodnostnega ponosa ni v nasprotju z mednarodno solidarnostjo.« Sicer pa je isti degolistični Nation objavil v zvezi z »grenobelskim čudežem«, da je vsa ta ogromna dela omogočila predvsem država s svojo investicijo, se pravi — degoli-stična vlada. Res, predsednik de Ganile je ob nedavnem slovesu dosedanjega ameriškega veleposlanika v Parizu Marlena Bohlema sicer najprej poudaril tradicionalno prijateljstvo med Združenimi ameriškimi državami in Francijo, obenem pa je posredno dvignil prst zoper pretiravanja sile, ki deformirajo zakonita čustva. »S kakšno pravico pobijajo ljudi, namesto da bi jim priznali pravico misliti drugače, kot oni sami. .. ? se vprašuje komentator na račun ameriških čet v Vietnamu. Izgubljena podmornica Sicer sta pa francosko javnost v zadnjih dneh vznemirili dve domači nesreči: izgubljena podmornica Minerve v Sredozemskem morju in velikanski požar v petrolejskih rezervoarjih St. Denisa pri Parizu. In medtem ko v prvem primeru, potem ko so zaman poizkusili vse ukrepe za reševanje in iskanje, ni preostalo ničesar drugega, kot da so v znamenje nacionalne žalosti spustih vence v morje pri Toulonu, je preiskava petrolejskega požara odkrila storilca: ogenj je podtaknil neki 26-leten duševno neuravnovešen nočni čuvaj podjetja, ki se je hotel maščevati nad »celotno družibo«, ker mu je nekoč zaradi nekega delikta zaprla očeta. Te dni je kongres francoske socialistične stranke sprejel sklep, da se bo v dveh letih združila z radikalno stranko in tako imenovano konvencijo republikanskih inštitucij v novo enotno opozicijsko »demokratično socialistično stranko.« »Socialistična stranka ugotavlja, da 10 let absolutne oblasti degolizma ni prineslo potrebne modernizacije že zastarelih gospodarskih struktur v deželi.« Mednarodna politika, ki jo vodi sedanja vlada, in izolacija Francije v svetu, ki iz tega izhaja, kot tudi njena vojaška politika imajo za posledico proračunske omejitve in zlasti neproduktivne izdatke, tako da se danes Francija približuje vse hujši gospodarski in socialni krizi.« D’Estaingovi predlogi Toda še značilneje je, da se v zvezi s sedanjim položajem v francoskem gospodarstvu vse bolj kritično oglaša tudi vodja neodvisnih republikancev Giscard DTstaing, ki sicer ni več finančni minister v vladi, ki pa tudi v okviru vladne večine vodi predvsem svojo politiko. Pred kratkim je med drugim predlagal za bolehno francosko gospodarstvo naslednja zdravila: poživitev potrošnje, nižjo stopnjo evropskega davka na dopolnilno vrednost, zvišanje najnižjih mezd, modernizacijo podjetij, delno ponovno vrednotenje ' bilanc in ustanovitev državnega inštituta za razvoj. Prizadevanja na obeh straneh Michel Debre, minister za gospodarstvo in finance, je odpotoval v New Delhi, ter objavil dvoje. Na eni strani je napovedal spet nov poizkus gospodarskega vzpona, po drugi pa razne davčne olajšave socialne narave. Njegov kolega v ministrstvu za gradnje M. Ortoli je skušal pomiriti družbeno javno mnenje z zagotovilom, da bo vlada letos še prav posebno poskrbela za gradnjo novih stanovanj. Skupno število tistih, ki jih gradi država, in tistih, ki naj bi jih zgradili interesenti sami s pomočjo stanovanjskega sklada, je že kar precejšnje; 379.500 v tem letu; od tega tako imenovanih HLM (to je -stanovanj s srednjo najemnino) sto štiriinosemdeset tisoč petsto! Na eni in drugi strani si danes v Franciji ■torej nekaj, prizadevajo. Gre predvsem za tehnološki ukrep, brez siceršnjih globljih sprememb v socialni strukturi. Tako tudi ni nič čudno, če se je komaj polegla stavka delavcev v tovarni avtobusov L. S. A. V. I. E. M. v Caenu, kjer so izbruhnili celo oboroženi notranji spopadi. Po drugi strani pa je podjetje Citroen napovedalo, da bo postavilo v Metzu novo veliko mehanično tovarno, ki bo začela obratovati leta 1970 in bo zaposlila 5.000 delavcev. Za Metz so se odločili ne samo zaradi nekih tehnološko industrijskih razlogov, ampak tudi iz socialnopolitičnega: V Loreni namreč postopoma zmanjšujejo obseg tamkajšnje zastarele rudarske proizvodnje. ZATON SKANDINAVSKE SOCIALNE DEMOKRACIJE Zmaga meščanskih strank na parlamentarnih volitvah na Danskem je še bolj prepričljivo potrdila geslo o zatonu skandinavske socialne demokracije in vsaj doslej potrdila mnenje nekaterih prerokov, da je pomenil padec Gerhardsenove delavske vlade na Norveškem leta 1965 začetek konca več desetletij trajajoče oblasti socialnih demokratov na Norveškem, Švedskem in Danskem. N apovedi so bile doslej točne. Švedski nacionalni demokrati so septembra 1. 1966 na komunalnih volitvah pretrpeli strahovit poraz, saj so izgubili kakih 7 odstotkov volivcev. Konec letošnjega januarja^ so na parlamentarnih volitvah doživele enako usodo vse štiri delavske stranke na Damskem. Danski primer je zanimiv zaradi tega, ker precej pojasnjuje tisto, kar se dogaja danes v ostalem delu Skandinavije. Na volitvah konec leta 1966 so Kragovi socialni demokrati izgubili nekaj mandatov, toda ljudska socialistična stranka Aksela Larsena ni samo podvojila števila volivcev, ampak tudi število poslanskih mest, s čimer se je v danski politični zgodovini prvič pojavila delavska večina. Socialdemokratski prvak Krag se je sporazumel z Larsenom in začel pripravljati reforme, ki bi utegnile zares močno okrepiti delavski vpliv v tej deželi. Zgodilo pa se je nekaj, kar je bilo močnejše od Larsena in Kraga in njunega sporazuma. Gospodarsko vojno velikih, od katerih je odvisna tudi Danska, so pričeli čutiti tudi v tej deželi kot težave pri prodaji blaga, brezposelnost, porast cen in tako dalje, razvrednotenje funta pa je pomenilo vrhunec vseh težav. Zategadel je treba glavni vzrok zatona skandinavske socialne demokracije nedvomno iskati v gospodarskih težavah zahodne Evrope. Če k temu prištejemo še nagnjenost skandinavske socialne demokracije k temu, da bi sama mislila in odločala v imenu svojih volivcev, potem je logično, da sleherna motnja v blaginji neogibno zmanjša zaupanje vanjo. To je leta 1965 pokazal norveški primer, leta 1966 švedski, pred nekaj tedni pa tudi finski. Iz teh dežel še vedno prihajajo vznemirljiva gospodarska poročila. Švedska ima trenutno. rekordno število brezposelnih (130 tisoč), Finska kakih 100 tisoč, Danska pa najmanj 85 tisoč. Edina dežela severne Evrope, ki se prebija skozi zlato obdobje gospodarske konjunkture brez brezposelnih in s polnimi beležnicami naročil, je Norveška. Ne glede na resnične razloge pripisujejo zasluge za to sedanji vladi, ki pa je — meščanska. Doslej so se socialni demokrati tolažili s tem, da njihovi meščanski nasprotniki, če pridejo na oblast, ne morejo dolgo ostati na vladajočih položajih zaradi tega, ker so med seboj, zelo razcepljeni. Toda po treh letih ni mogoče najti sledi razcepa med današnjimi vladajočimi partnerji na Norveškem. Pripravljenost na sporazume kot bistvene pogoje obstanka na oblasti je pri njih veliko večja kot v delavskih strankah. Stranka Tageja Erlanderja je na primer znova liastopila z že zdavnaj zarjavelim orožjem hladne vojne in obtožila šved- ske komuniste, da so »eno izmed orodij v rokah tuje sile«. Norveška vlada je pred kratkim sklenila, da bo že junija letos uresničila eno od glavnih gesel svojega delavskega nasprotnika — prehod na 32,5-urni delovni teden. Poleg tega je začela glasneje kot delavska stranka govoriti o pravicah delavcev do večjega vpogleda v poslovanje podjetij.. Nekaj podobnega se bo zgodilo verjetno tudi na Danskem, prav tako pa tudi na Švedskem in Finskem, če bodo delavske stranke izgubile zaupanje volivcev. Očitno je torej, da se bodo skandinavske socialdemokratske stranke morale pripraviti na dolgotrajen boj, če si bodo hotele pridobiti nazaj svoje pozicije, ki so jih izgubile. ... in pri nas v Avstriji ENOTNA PRORAČUNSKA LINIJA AVSTRIJSKE LJUDSKE STRANKE »Kakšne ukrepe bodo uporabili za o-zdravljenje proračuna za leto 1968, trenutno še ni znamo. Vse, kar so o njem do sedaj pisali in povedali, so samo špekulacije (teoretična ugibanja),« je izjavil v petek, 9. 'februarja, novi podkancler dr. Withalm, pri čemer mu je dala verjetno povod izjava načelnika OeAAB (Zveza avstrijskih delavcev in nameščencev) dr. Malete v četrtek, 8. februarja. V tej je dr. Maleta dejal, da mora ureditev uradniških plač ostati taka kot je. »Avstrijska ljudska stranka se mora držati načela, po katerem velja zanjo le ena proračunska linija,« j.e dejal Withalm in pozval hkrati svoje strankine prijatelje, češ da morajo vsi doprinesti v korist enotne linije pri vzpostavitvi proračuna 1969. Withalm je dalje dejal in poudaril, da ne bodo mogli upoštevati nobenih dodatnih Za široko STALIŠČE KOROŠKE DIJAŠKE ZVEZE DO PROGRAMA NARODNEGA SVETA KOROŠKIH SLOVENCEV Do programa Narodnega sveta koroških Slovencev', ki je bil predložen javnosti v diskusijo, zavzema Koroška dijaška zveza sledeče stališče: Velika pomanjkljivost slovenskih osrednjih organizacij, tako političnih kot kulturnih, je pomanjkanje načrtnega delovanja ter neobstoj jasnega političnega, kulturnega im gospodarskega koncepta. Razveseljivo je dejstvo, da j,e NskS poskušal načrt ati glavne poteze bodočega delovanja. Ugotavljamo pa, da program, ki ga je predložil NskS, nikakor ni zadovoljiv, četudi naj bi bil le osnova delovanja, mu manjka konkretnosti in je le bolj opis današnjega svetovnega in manjšinskega položaja kot pogled v bodočnost. V celoti ima precej, anahronističnih potez, kajti s tem programom se je NskS bolj izoliral kot kdaj poprej, kar je posledica pretiranega poudarjanja krščanstva v programu. Brez-■dvomno je Narodni svet v prvi vrsti politična organizacija, ki mora zastopati mnenje koroških Slovencev v celoti. Politična organizacija, posebno še narodna, bi morala biti predvsem interesna skupina, kajti narodnega ■ pripadništva ne moremo identificirati s 'krščanstvom. Če torej realno presodimo položaj, pridemo do zaključka, da program Narodnega sveta koroških Slovencev večine koroških Slovencev ne nagovori. Dotaknimo se nekaterih točk programa: Treba je slovensko ljudstvo prepričati, da ima pravico do nemotenega bivanja na Koroškem in to že na podlagi zgodovinskih dejstev, da bo v njem rasla samozavest. Razširiti se mora informacija, kajti le malo koroških Slovencev pozna svojo zgodovino. Priznati je treba, da so podatki v programu le preveč enostranski, kajti slovenski narod v 'boijih ni branil v prvi vrsti krščanstva, ampak predvsem svojo eksistenco. Upravičene so želje po tesnem sodelovanju z matičnim narodom. Upravičena zahteva, da država in stranke ne ovirajo in prezirajo slovenstva, ' ampak ga moralno in gmotno podpirajo. Da iso narodno zavedne družine porok za zdrav narod, o tem ne dvomimo. Prav tako je res, da moramo tudi tukaj ostati pri realnosti. Lepe so besede: domača pesem, domača molitev, domači običaji in le preškoda je, da vse to danes izginja. Je pa to posledica časa in tega ni mogoče zanikati. Čas je materialističen in ne moremo ga spremeniti. Treba je pri vsem tem rešiti, kar se zahtev proračuna, pa čeprav bi jih ta ali oni minister še tako rad uresničil. Dejanski deficit (primanjkljaj) 16 milijard šilingov bi spravil v nevarnost trdnost šilinga, celotne državne zmogljivosti in varnost delovnih mest. Zaradi tega bodo morali pri- j manj'kij a j še spomladi reducirati (zmanjšati, znižati) na znosno mero. RAZVELJAVLJENA RAZSODBA PROTI EICHMANNOVEMU POMAGAČU FRANCU NOVAKU Avstrijsko višje sodišče je razveljavilo oprostilno razsodbo, ki jo je dunajsko porodno sodišče izreklo 6. oktobra 1966 proti znanemu nacističnemu zločincu Francu Novaku. Višje sodišče je razveljavilo razsodbo, ker je menilo, da primer ni bil pravilno 'pojasnjen porotnikom. Zato je sklenilo, da se bo obravnava vršila še enkrat na prvostopnem sodišču. Proti oprostilni razsodbi je nastopil javni tožilec dr. Schimiger. Esesocev Franc Novak, bivši Eichman-nov pomočnik, je znan pod vzdevkom »železničar smrti«, ker je organiziral med zadnjo vojno številne železniške prevoze Judov v taborišča smrti. V obrazložitvi razsodbe 6. oktobra 1966 so porotniki menili s sedmimi glasovi proti enemu, da je Novak kriv, toda s štirimi glasovi proti štirim so pritrdilno odgovorili na vprašanje, če je bil obtoženec prisiljen, da izvrši ukaze, ki jih je prejel. Spričo neodločenosti glasovanja je bil Novak oproščen. Po mnenju javnega tožilca pa porotniki niso imeli jasne predstave o pojmu »prisilna izvršitev višjih ukazov«, ker je bila pojasnitev, ki jo je podal predsednik sodišča, pomanjkljiva. Višje sodišče je sprejelo to tezo ter sklenilo, da bodo Novaka še enkrat sodili. Porotnemu sodišču bo predsedoval neki drug sodnik. diskusijo da, v ostalem pa zbliževati in združevati ljudi :z modernimi sredstvi, kakor s sestanki in kultur, prireditvami. Tudi ples in druge zabave bo treba prirediti, če nočemo popolnoma zgubiti podeželske mladine. Da je treba dvigniti izobrazbo naših ljudi, je pomembna ugotovitev. Tu je mnogo dela za slovenske izobražence, in prav NskS se mora te naloge v prvi vrsti zavedati. Edinstveno bi bilo, če bi dala Avstrija Slovencem več pravic kot to sami zahtevajo in a ko bi stranke ob današnjih razmerah tekmovale v darežljivosti do koroških Slovencev. Izgleda, da bi bil že čudež, če bi dobili vse tiste pravice, ki nam gredo. V nemški javnosti je naletela zahteva po kulturni avtonomiji, kot jo ima že dolgo Južna Tirolska, na naj večji odpor in le-ta je tolmačila to kot zahtevo po državi v državi. Stremljenje po- kulturni avtonomiji je zdravo, ampak samo v toliko, v kolikor Slovenci to sami zmoremo. Neoibhodno potreben je kulturni dom, seveda pa so ilu-zorični nekateri referati (ljudsko zdravstvo in higiena, promet, turizem . ..) Ne moremo si ob današnjem položaju predstavljati gospodarske samostojnosti, ker smo gospodarsko šibki. Tudi so se organizacije v preteklosti za to področje veliko premalo zanimale in veliko trdega dela bo treba, da bomo to le nekoliko popravili. Ugotavljamo, da program ni toliko načrt za delovanje NskS kot organizacije, ampak bolj želja do drugih ustanov. Prej pa bi bil potreben delovni program za organizacijo. Naloga NskS je, da naveže boljše stike s podeželjem, od države pa naj zahteva to, kar nam gre po osnovnih človečanskih pravicah, po avstrijski ustavi in po členu 7 avstrijske državne pogodbe. Informirati in podučiti slovensko ljudstvo, tolmačiti mu njegovo poslanstvo, organizirati podeželje in predvsem mladino v sodobnih organizacijah, približevati narod s kulturnimi prireditvami in ozirati se na njegovo mnenje, to mora biti po našem mnenju podlaga za vsak program, ki ga bo v bodoče izdala katerakoli slovenska organizacija. Sporočamo pa, da bo izdelala Koroška dijaška zveza na prošnjo Narodnega sveta koroških Slovencev konkretne predloge do nekaterih manjšinskih problemov. Osrednji odbor Koroške dijaške zveze Janko Oitzl Jernej Marko tajnik predsednik I ki se je priglasil, da se naseli v tem novem domu — a smrt ga je prehitela V Ameriki. Prostora je zdaj že za 35 oseb, pa ga bo v doglednem času še več. Dne 3. avgusta lani je pisal mariborski škof dr. Koledniku, ki je postal duhovnik 25. septembra 1932, torej dober mesec pred škofom Držečnikom: Dragi sobrat! Predvsem Vam čestitam, da ste zgradili dom za onemogle slovenske duhovnike, ki se bodo mogli v primeru starosti ali onemoglosti vanj .zateči in najti tam zavetje . . . . . . Morda bi hiša imela pomen za bodoči S 1 o v e n i c u m . . . (Dalje govori o Kolednikov! oporoki, ker namerava zapustiti ta dom in vse dragocene knjige in spise vprav rimskemu Slove-niku.) Želim da Vaše .plemenito delo srečno dovršite ter Vam pošiljam pozdrav in blagoslov. •j- Maksimilijan Držečnik, škof. Že pred 15 leti je rajni škof Rožman, ki mu je dr. Kolednik dajal od zasluženega honorarja ;za knjige precej, denarja za njegovo semenišče v Argentini, svetoval, naj si v Evropi preskrbi kak dom ali stanovanje, kjer bo nemoteno pisal in prevajal in s tem še kaj več naredil za slovensko domovino. Tako se je dr. Kolednik umaknil na Koroško ter zgradil ta veliki DOMUS CHRISTI. Ni pa dobil niti prebite pare od cerkvenih oblasti, nasprotno, ordinariat v Celovcu mu je nagajal — in mu še vedno nagaja. Hvaležen je dr. Kolednik predvsem francoskim škofom in kardinalom, ki so mu doslej: še najbolj pomagali pri tem požrtvovalnem delu za bližnjega. To je res čudež, zbrati toliko milijonov za tako ogromno stavbo, a dr. Kolednik se drži stare resnice: naj ne ve levica, kar je storila dobrega desnica . . . Ker pa dr. Ferdinand Kolednik noče imeti dolgov, sredstev pa ne dobiva toliko, da bi kmalu lahko vse popolnoma dokončal, vse to delo še ni popolnoma dokončano; (sproti kar dobi, vtakne takoj v DOMUS CHRISTI — je zato zelo vesel, če najde pri znancih in prijateljih kaj razumevanja in sredstev. Kdor pa želi zvedeti še kaj več o vsem tem delu, lahko piše na naslov: Domus Christi, A 9182 Maria Elend (Podgorje) im Ros e n tal 79, Karnten — Austria. Še se najdejo idealisti na tem svetu Brez vsake reklame in beračenja pri slovenskih rojakih je zrasel krasen dom na slovenskih tleh v Podgorjah na Koroškem. Na priloženih slikah vidite ta DOMUS CHRISTI (ali Jurčičev dom), kakršen je bil že predlansko zimo, podnevi in ponoči, ko je ta dom tako lepo razsvetljen. Kdo je to krasno delo izvedel in speljal? Naš neutrudni slovstveni garač dr. Ferdinand Kolednik, ki vstaja vsak dan že ob 4. zjutraj zato, da lahko v miru piše in prevaja slovenske knjige v francoščino, itali- vila svoje samostojno delovanje pod sedanjim naslovom. Njeni člani so: pridruženi, dopisni, rczidentni, redni in častni. Veliki Kolednikov! prijatelji so bili pesnik Paul Claudel, dosmrtni tajnik franc, akademije Georges Goyau, predsednik društva katoliških pisateljev Francois Veuillot, ki je bil oče sedanjega pariškega nadškofa kardinala Petra Veuillot, ki ga je Kolednik poznal še kot bogoslovca. Posebno prijateljstvo pa veže dr. Kolednika in kardina-la-dekana Tissera.nta in Lil Iškega škofa Lie- janščino, latinščino, španščino, nemščino, angleščino, hrvaščino, srbščino in grščino. Dr. Kolednik je lani 24. maja doživel svojih 60 let. Nikdar ni bil trdnega zdravja. Kljub vsem težavam je 25 let star postal duhovnik in 28 let starega so jugoslovanski škofje poslali v Pariz, kjer je bil izseljenski misijonar tudi še po vojski in vse do leta 1959 po raznih postojankah, ko je po osmi operaciji obnemogel in živi zdaj v pokoju brez vsake pokojnine v Podgor-jah na Koroškem. Pomaga pa si s knjigami, ki jih piše in razpošilja po celem svetu, kjer ima zelo veliko prijateljev in znancev. V Parizu je vneto študiral in se spoznal z raznimi pisatelji, ki so mu pomagali do svetovne slave. Tudi razna odlikovanja je dobil v tujini, pri vsem pa je ostal vedno zaveden Slovenec. Leta 1966 je postal dopisni član -italijanske Akademije Tiberine v Rimu zaradi zaslug na literarnem polju. Ta Akademija je bila ustanovljena v Rimu 9. aprila 1813. Ustanovili so jo učenjaki, literati in znanstveniki iz cele Italije, med njimi pesnika Giuseppe Gioacchino Belli in Giacomo Ferretti, zgodovinar Antonio Coppi, zdravnik Pietro Sterbini, humanist Gaeta.no Celli itd. Sprva je bil njen namen, da goji zgodovino Rima in napiše politično-kulturno zgodovino od Odoakerja do papeža Klementa XIV. Leta 1838 je razširila svoje delovanje na znanstveno, književno in umetniško področje, zlasti pa je gojila raziskovanje stare rimske kulture. Leta 1858 je dobda častni naslov »papeška (Pontificia), ki ji ga je dal papež Pij IX. Ta naslov je izgubila leta 1936, ko so ji vzeli samostojnost in jo vključili v Reale Accademia d’Italia. Leta 1949 je Akademija Tiberina obno- narta, ki je poslal na Koroško v počitnicah leta 1964 kar 72 skavtov, ki so dr. Koledniku vneto pomagali pri stavbenih delih tega doma v Podgorj ah. Tako je dr. Kolednik speljal kar po svojih načrtih in svoji zamisli to ogromno stavbo, ki jo danes vsak občuduje. Namenil je to hišo za stare slovenske duhovnike in tiste, ki so kdaj za duhovnike delali, torej tudi cerkovnike in »farovške kuharice ter strežnice«, mnoge so žrtvovale vso mladost za pomoč duhovnikom in Cerkvi, pa le malokdo se jih spomni na starost... Rajni profesor Tone Anžič je bil prvi, Koliko je Slovencev Pred sedemdesetimi leti seje rodil Bertold Brecht Po najnovejših statističnih podatkih znaša število Slovencev 2,200.000. Razdelijo se na Slovenijo, na Slovence v zamejstvu in na skupine v izseljenstvu. Od vseh Slovencev živi v Jugoslaviji 1,700.000. V Združenih državah Amerike živi 300.000 Slovencev, v Kanadi 20.000, v Argentini 30.000 in v Avstraliji 22.000. Mnogo Slovencev pa živi tudi v posameznih evropskih državah. Vinko Zaletel pravi, da jih najdeš po vsem svetu. V Zahodni Nemčiji je 15.000 Slovencev, v Franciji n. pr. 15.000. Od celotnega števila 2,200.000 Slovencev jih živi 78 odstotkov v Jugoslaviji, 22 odstotkov pa v drugih deželah zunaj nje. Ottacnz