Velja ra celo
te«
Published s cm v weekly.
Subscription
yearly.
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI.
ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER ti. 1919-. AT POST OFFICE AT CHICAGO. ILL.. UNDER THE ACT OP MARCH 3rd .879.
NAJNOVEJŠE VESTI.
nevarnost velike
stavke
v pomoč brezposlenim.
V Cincinati, O. so delavci Penn-svlvanske železnice nenadoma nena-povedanj pustili delo in nastopili stavko. Uzrok stavke je baje nezadovoljnost delavcev z odločbami in sklepi delavskega odbora glede njih plač in njih delavnika. Nove odločbe so zmanjšale plače za "over time."
Takoj, ko se je to izvedelo, so se voditelji po celi Ameriki bali, da bodo posnemali ta zgled drugi delavci po Ameriki, zlasti železničarski. Vendar Mr. Jewel, predsednik že-ležničarskega oddelka Amerikanske Federacije dela. se je izjavil, da bo organizacija dosegla popolni sporazum v najkrajšem času.
Posebno je delavstvo razburilo določilo glede nedeljskega dela.
VELIKANSKI SPREJEM CLE-VELANDSKEGA ŠKOFA.
Cleveland, O., 28. avgusta.—Vse
priprave so skoraj dovršene za velikanski sprejem, s katerim bodo Oe-velandčanje sprejeli svojega novega katoliškega škofa Schrembsa. Kakor poroča odbor, udeležilo se bode sprejema štirje nadškofje, 30 škofov, 12 monsignorov in nad 500 duhovnikov. Poseben vlak z najodličnejšimi elevelandskimi možmi bo šel iz Cle-velanda v Toledo po škofa. Vlak bo prišel v Toledo 12:30 in/se bo takoj vrnil, ko bo škof prišel na vlak. Vlak se bo ustavil v Sandusky, kjer bo sprejel posebno deputacijo Cleve-landske duhovščine, ki bo sprejela škofa in ga pozdravila takoj na meji škofije. Xa 105 ulici bo uradni spre-iem duhovščine mesta Clevelanda. Takoj nato bo pa slovesna parada, katere se bodo udeležila vsa uniformirana katoliška društva mesta Cleveland. Poseben oder.pred škofovp palačo na 1007 Superior ave. bo napravljen, kjer bode škof in njegovi gostje gledali parado, ki bo prišla mimo. Udeleženci parade se bodo zbirali na E. 55 ulici na Euclid ali na Superior, a pešči bo v paradi nad 800 bogato okrašenih avtomobilov. Posebni "floati," predstavljajoči razne stvari, bodo v paradi.
V katedralo bo mogel samo oni, kedor boMmel vstopnico, katerih bo pa jako malo razdanih, ker bo cerkev polna samih gostov.
Tako velikega sprejema še noben škof ni imel v Ameriki, kakor ga bode imel škof Schrembs v Clevelan-du. To se vidi, kako zna Amerika ceniti tako navdušeno delo, katerega je vršil škof Schrembs do sedaj.
Washington, D. C.—Predsednik Harding se je odločil, da bo sklical narodno konferenco v pomoč brez-poslenim. Kakor misli vlada, je sedaj nad 6 milijonov ljudi brez dela. Načrte za posvetovanje bode izdelal tajnik Hoover s pomočjo delavskega ministra Davisa. Namen konference bo:
1.	določiti primeroma koliko je delavstva brez dela in po katerih kra-jih.
2.	izdelati načirt, kako bi se indu-
§
strija dvignila, da bi se lahko vec ljudi zaposlilo.
"Dasi se razmere vedno boljšajo" ie rekel Hoover, 1 * vendar je veliko in s strahom gledajo prihajajočo zimo.
"Nerazumljivo je, kako naj bi Ameriko, ki ima toliko hrane in obleke na preostajanje, mogla pustiti, celavcem pošlo, kar so si prihranili da bi kedo, ki hoče delati, mogel stradati/'	♦
Hoover je rekel, da ho povaVil h konferenci tudi veliko delavskih voditeljev.
od sodnika Landisa, k.> je prisilil njih organizacijo, da b »de v prihodnje dovolila da bodo smeli tudi zu-nanji stavbeniki prevzeti delo v Chicago in ne bodo več mogli določati cene stavbinskemu mater'jaiU in plač, kakor bodo sami hoteli. Do sedaj so bili zvezani, da so delali, ka kor so hoteli. Ko so dobili kako novo stavbo, da bi dali estimate ali kakor pravimo "oferte" so med seboj določili ceno in potem naj je šel lastnik h kateremu stavebniku je hotel, povsodi so bile cenbe iste. Ni bilo kompeticije. Sedaj je* to padlo.
Glede druzih delavskih zahtev se pogagajo dalje.
REPUBLIKANSKA STRANKA IN DELAVSKE OBLJUBE
po katerih bi hotela spreobrniti celi
svet,
Rusija se je lotila konstruktivnega dela, da bo popravila, kar je bilo do sedaj razrušenega.
Sedanja vlada stoji trdno.
Rusija potrebuje nujne pomoči.
merika mora pomagati Rusiji, da bo pozidala nazaj svoje lastno trgovino.
"Prosveta" povej sedaj zakaj je bilo treba potokov človeške dragocene krvi, zakaj je bilo treba tolike krutosti in grozovitosfl, da se je doseglo to, kar ima Rusija danes?
Ali boš danes tudi klicala: "živio Rusiji?"
Sedaj ako hočete biti, gospodje okrog 44 Prosvete," dosledni, morate napasti Trotzkya in Lenina kot svo-i ja najhujšega izdalalca.
Iz katol. sveta.
španska slavi 700 letni jubilej.
VELIKI NEMIRI V BERLINU
Madrid, 12. avgusta.—Celih petnajst dni so trajale slovesnosti proslave 700 letnega jubileja obstoja katedralke v Burgos, starem glavnem mestu Kastilije. Ta jubilej se je slavil s tolikim bleskom in sijajem, da pomen j a novo poglavje v prenovljenju katoliškega duha in življenja za celo Španijo. Leta 1221, je bil položen vogelni kamen za to oerkev. Ko so prenesli relikvije v ka-tedralko, so je procesije udeležil tudi kralj z-vsem svojim dvorom.
KATOLIŠKA "PRESS ASSOCIATION."
Danes smo sprejeli obvestilo od glavenga urada " Katoliškega Tiskovnega Združenja," da so tudi vsi trije naši listi sprejeti v' organizacijo.
Nekako 80 katoliških časnikarjev in časnikov je že v Združenju, kateremu, upamo, se bodo počasi pridružili še vsi drugi časniki, da bomo katoliški časnikarji šli solidarno in složno za skupno težko delo, katerega imamo pred seboj.
DEBS BO MORAL OSTATI V JEČI,
Washington, D. C., 28. avgusta.
-Predsednik Harding ni Tiotel posredovati, da bi izpustili iz ječe voditelja ameriških komunistov Deb-sa. Vsaj tako dolgo ne, dokler ne bode m»r, sklenjen z Nemčijo, od zbornice potrjen.
Predsednik se je tudi izjavil, da ne bode izdal splošne amnestije političnih kaznjencev, dokler se mrrov-ne pogodbe ne potrdijo.
Washington, D. C., 28. avgusta.
--Demokratska stranka je obljubila delavcem po jeklarnah zlasti onih v Bethlehemu, da bode dala odškodnino delavcem za izgiibo dela, ko so hiteli z delom ob času, ko je Pershing klical po pomoči. Pomožni vojni tajnik Wainwright je danes zavrnil zahtevo delavcev Bethlehem-ske Steel Co., ko so zahtevali $1,-500.000 zaostale plače. 'Pogajanja o tej stvari so Šla že tri leta in gre za nekako 38.000 delavcev. Veliko teh delavcev je- sedaj v veliki revščini in pomankanju.
NASELJENCI OGOLJUFANI.
New York, 29. avgusta.—Predsednik "Shiping boarda" je obdolžil U. S. Mail Steamship Co., da je za $1,200.000 prevarila naseljence, ko je od njih pobrala naprej denar zra pot, za hotele in druge potovalne stroške. Ta kompanija je najela od vlade 9 parnikov in jih hotela porabiti za prvoz naseljencev. Ker pa kompanija ni hotela plačati vladi najemnine, je Board vzel parnflee naraj. Sodnik, pred katerim se je vršila obravnava, je odločil, da mora kompanija vrniti parnike vladi.
Berlin, 28. avgusta.—Umor Erz-bergerja je povzročil velike nemire med nemškimi pristaši obeh stranjk. V soboto so priredili veliko parado, v spomin na bitke pri Tannenbergu. Veliko bivših častnikov je bilo v paradi. Komunisti so napadli to parado. Pozneje so pobili vsa okna v dvorani, kjer je ta parada zborovala. Kakor znano je pri Tannenbergu porazil Hindenburg rusko vojsko.
Kakor pravijo je padel Erzberger kot žrtva " belega terorja" in po vsej Nemčiji se pripravljajo velike demonstracije proti temu "belemu" terorju.
Kakor pravijo je padel Erzberger! imamo Pred seboi'
CRZBERGEH UMORJEN.
Letna konvencija tega Združenja
Nemčiji se pripravljajo velike dc-Ne določena, da bode v Clevelandu v
monstracije proti temu "belemu"' iull3a meseca 1922. terorju.	Pri zadni1 seii gla™ega odbora v
Pittsburgu, Pa. te organizacije je bilo sprejetih v Združenje 18 novih časnikov.
Združenje je pri tej priliki določilo nagrado $500.00, katera bode izplačana za najboljše povestice, pesmice ali enako porabno gradivo za časnikarje. Pravico do te nagrade imajo samo dijaki katoliških škofe-gijev in vseučilišč-
. .Berlin, 28. avgusta.—Umofjen je bil voditelj katoliške stranjke, Matija Erzberger. Prvič je nanj streljal neki dijak že lansko leto januarja meseca. Bil je sicer ranjen, toda o-kreval je. Sedaj je morilec dosegel 1 svoj cilj. Erzberger je bil na počit-! nicah v Offenburgu v Badenu s svo-1 jo družino, kjer ga je morilec ustre-1 lil. 12 svinčenk mn je pognal skozi
PROTI
SENATORJU WAT-SONU.
predsednik v clevelandu
Cleveland,* O.—-Zupan je povabil predsednika Hardinga, da bi prišel v Cleveland za 15. oktober, ko bodo polagali vogelmni kamen za novo *'federal reserve" banko in ko bodo otvorili novo Clevelandsko mestno dvorano, ki je stala 4 milijone.
glasovanje za snižanje delavskih plač.
Cleveland O,, 28. avgusta.—Danes so razposlali 400.000 glasovnic članom štirih b,ratovskih unij in Switch men unij, s katerimi bodo glasovali delavci ali so za znižanje delavskih plač. Znižanje, kakor je predlaga železniški delavski odbor, bi pomenilo nekako 4 sto milijonov dolarjev.
Washington, D. C., 17. avgusta.—
Senator Watson je pred kratkem narpadel v svojem časopisu nesramno katoliškega škofa iz Savannah, Ga. Obdolžil ga je, da on in njegovi duhovniki drže zaprte nedolžna dek-eta ža nemoralne namene v hiši Dobrega Pastirja pri sestrah. To je nesramna laž, kajti v Savannah škofiji ni niti enega zavoda sester Dobrega Pastirja za zašla dekleta.—Ta senator pa kot senator porablja svojo senatorsko pisarno v državni kongresni hiši v Washingtonu, da izdaja, oziroma urejuje tam svoj list in ima svojo korespondenco naslovljeno na Washington. Kongresnik KisseJ iz Brooklyna je ulqzjl jte dni predlogo pri zbornici, po kateri bi bilo prepovedano in kazenljivo dejanje urejevati kake časopise v dr-žavn; hiši, druge kakor samo državne publikacije.
IRSKA.
Dublin, 29. avgusta.—Ko je v soboto odgovoril Lloyd George republikanskemu parlamentu v Dublinu na njegovo noto glede pogajanja za mir na Irskem je dve uri preje, pred-no so dobili njegov odgovor v Dublinu, George že objavil svoj odgo-' vor v Londonskem časopisu. To je zelo razočaralo Irce in jim dalo nov dokaz, da Llovd ne misli odkrito.
V svojem odgovoru pravi, da Anglija mkdar ne bode privolila, da bi se Irska odtrgala od Anglije. Potem," pTavi, "bi smela isto zahtevati Škotska, Wels." Potem hvali, kako je Anglija najbolj svobodoljubna država, da je nekaka "nad-država,7" da bi morali Irci biti celo ponosni, če jih sploh hoče Anglija imeti za svoje sužnje.
Qdgovor je precej razburil Irsko.
Belfast, 30. avgusta.—Veliki nemiri so izbruhnili v tem mestu včeraj opoldne. Do večera se je posrečilo nekoliko pomiriti razburjeno množico, toda danes zjutraj ob sedmih šo nastali novi nemiri.
Prvič v zgodovini dežele je stavka popolnoma ustavila vse vlake na Northern Irish železnici. Ta proga jeglav naprogamedD joefcmcmf je glavna proga med Dublinom" in Belfastom. Ulsterjanci in Sin Fei-nerji so v tej stavki združeni. Stavka se je začela radi plač in gospodarskih uzrokov.
truplo.
Erzberger je zadnje čase precej simpatiziral s socijalisti in radikalci. Njega so že dalje časa smatrali za nasprotnika in veliko oviro monar-"hizma v Nemčiji.
Za časa vojske je vzbudil veliko senzacijo, "ko se je izrazil v parlamentu za mir brez aneksije kake tuje zemlje. Radi tega je pozneje prišlo do sodmjske obravnave med Dr. Kelferichom in njim, ki ga je dolžil vedeizdajc.
nadškof kaznjevan.
Guadalajara, Mexico, 5. avgusta.
Tukajšni nadškof Francisco Orozo-co v Jimenez je šel po mestnih ulicah v talarji. Ko ga je videl policaj, ga je aretiral in odvedel na policijo, kjer ga je sodnik obsodil na $100.00 globe, ker je s tem, da je javno nastopil v svoji duhovski o-bleki, prekršil postavo, katero je izdal župan, ki prepoveduje po ulicah hoditi v duhovski obleki. Od kar je bil izdan ta ukaz, je bilo že več duhovnikov aretiranih in zaprtih. —

IZ DELAVSKIH KROGOV.
Chicago, 28. avgusta.—Krepko zaušnico so dobili Chicaški stavbeniki
RUSIJA NI VEČ RDEČA.
Moskva.—Naša vlada je poslala v Rusijo sen. Franca. Njegovo prvo vladi, kaj bo našel. Njegovo prvo poročilo pravi: "Prišel sem sem, da proučim razmere tam,in naj poročam pri zibelki komunizma, proučujem komunizem. Toda našel sem ga tako malo, da ga ne morem proučava-t», kajti Rusi sami so ga že popolnoma opustili in gre selo rdeča vlada z naglimi koraki proti normalnim razmeram in proti konservativni politiki. Kar sem našel po enem mesecu proučavanja je: Rusija ni več rdeča, Rusija nima nikakih načrtov več
* + * * <* * + * * * *
4»
4t
Ji.
SEDAJ JE ČAS!
..Da, sedaj je čas, da se spomnimo svojih sorodnikov v domovini irt jim pošljemo kak dar, kajti jugoslovanske krone se tako nizko padle, da je vredno sedaj se poslužiti te prilike in poslati domov denar sedaj!
Poslufite se pa pri tem samo svojega delavskega podjetja "Edinost", in pošljite po tem podjetju, ki je popolnoma varno in zanesljivo. Vsak, kedor je poslal po tem podjetju, vsak je bil zadovoljen.
Zastopniki svetujte vsakemu naše podjetje in jim pomagajte pri pošiljanju denarja na naše podjetje!
Delavci, podpirajmo svoje delavsko podjetje!
Cene se ravnajo po najnižjem dnevnem kurzu.
Za jugoslovanske krone:
500 kron............$ 3.25
1,000 kron............ 6.30
5,000 kron............ 31.00
10,000 kron............ 61.50
Pisma naslovljajte:
EDINOST 1849 W. 22nd Street
Za italijanske lire:
50 Kr	............$ 2.60
100 lir	.........5.10
500 lir	.............24.00
1,000 lir............. 48.00
1 *
* *
t 4»
CHICAGO, ILL
-Thel bast medium to r^ach the best customers
I "EDINOST* J \ 1S49 W. m St. g
Telephone:
Canal 08
s	^	v«.
1 Chicago, Ul. 1 ««
j ZA RESNICO g j IN PRAVICO, f
LETO (VOL.) VIL
ŠTEV. (No.) 68.	__CHICAGO, ILL., ČRTOK, 30- AVGUSTA, 1921._____ LETO (VOL.) VIL
Jti ji_Lituiit wmimr jiiwtl jVi J"! —"Is«* fcyiuAnttf f^cte te«r fr t+iy. — fil« »t the Pot Office ml Cfciea««. Hl^iytto Order W tfa* Present A» S. Buricsmu Postinantf C#t»»nd._
"EDI
EDINOST.
GLASILO. SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI
Izjaha dvakmt na tedezL
Slovenian Franciscan Press,
ZS49 W. aand St.	Telephone Canal 9I
HL
ADVERTISING RAT^S ON APPLICATION.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Chicago, 111.—Dobro se nam je godilo zadnjo soboto večer, ko je obhajala naša mlada Idrija' svoj prvi zabavni večer. Sedaj nas je že prav lepa četica, posebno deklet imamo lepo število. Tudi fantov nam ne primanjkuje in vse kar si še želimo je to, da bi imeli v svoji sredi tudi več mož. Možje—pevci, priglasite se takoj! Rad bi namreč, da bi mogli
Published S<wni-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. sand St., CHICAGO, ILL
Entered as second-claa* »natter Ool. II, 1919, at the
cago, Illinois, under tile Act of March 3, 1879.
Kam bo šel naš otrok?
Zopet se bo ali se je že ta teden oglasil šolski zvonec iz naših šol in bo vabil našo ukaželjno mladino v šolske prostore, na šolske klopi, kjer jih bodo čakali učitelji in učiteljice, da bodo začeli z njimi za deset novih mesecev težko delo pouka in vzgoje.
Toda iz dveh šol se bo oglasil ta zvon : iz publične, državne, bre-zverske šole in iz katoliške farne šole.
tudi z mogočnim možkim zborom. Prepričani bodite, da ne bo dolgo ko bo vsak naš član ponosen, da je član "Adrije"!
Našemu povabilu so se odzvali tudi sledeči podporni oz ustanovni čla-•ffiee at Chi- ni: Mr. Jerič, Mr. 2eleznikar, Mr.
Perko, Mr. Šinkovec, Mr. Jenško-vec, Mr. Medic, Mr. Kosmač in Mr. Avguštin. Izmed dam naj omenim samo našo navdušeno rojakinjo, u-stanovno članico Miss Kati .Triller.
Ta večer smo imeli tudi čast, da se je nahajal prvič v naši sredi naš novi slovenski zdravnik Dr. Uršič, ki je vse navzoče pozdravil v kratkem nagovoru.
Tako se giblje in razvija naša Ad-rija. Kadar se bo zgodilo kaj posebnega, se bom zopet oglasil.
Ko smo prišli na mejo, smo se pogostokrat ustavili, da smo naložili drv za
stroj, kajti tam nimajo premoga za železnice. Opazili smo tudi na mnogih krajih, da so.rabili za nakladanje težkih velikih polen mlada dekleta. Moja žena je bila razočarana, ker ni še nikdar videla in mislim, da je bilo, ko je prvič začutila razočaranje nad rusko vlado proletarijata. Pripomnila je, da ne more razumeti, kako morejo železniški sovijeti dovoliti, da ta dekleta opravljajo tako
na našem prvem koncertu nastopi^ -težko ročno delo. Poskušal sem govoriti
V	katoliški šoli kličejo naše častite sestre katoliškim starišem: * 'Dajte nam svojo mladino! Zaupajte jo nam,, da Vam jo ne samo naučimo vsega potrebnega v svetnih znanostih, temveč da Vam jo naučimo tudi poznati, bati se in ljubiti Boga, ki jim zapoveduje živeti pošteno in človeka vredno življenje, ki jim ukazuje biti poštenim, ki jim ukazuje -ljubiti Vas!" Da, tu so učiteljice, katoliške sestre redovnice in redovniki,*
ki so pustili vse posvetno, da. celo stariše svoje in vse, in še posvetili samo enemu velikemu cilju: vzgojati katoliška srca za Boga in z Bogom.
Toda, ako dajo stariši tu sem svoje dete, vedo, da jih čaka težko breme. Težka velika mesečna šolnina je, katero bode trea plačevati. Trea bode plačevati knjige in šolske potrebščine. Veliko stroškov bode.
V	publični šoli pa tudi vabijo katoliške stariše, naj tja pošljejo svoje otroke. "Dajte nam svoje otroke, mi Vam jih bomo vzgojili popolnoma brez vsakih posebnih stroškov, popolnoma brezplačno, ako niste hišni posestniki celo brez davkov. T oda brez cvenka." V nekatarih šolah ponujajo katoliškim starišem celo popolnoma brezplačno vse šolske knjige in vse šolske .potrebščine. "Stariši dajte nam svoje otroke, vzgojili Vam jih bomo popolnoma zastonj."
Tako katoliški stariši cele Amerike pa vedo, kaj je katoliška vzgoja in, kolike važnosti je za srečo vsakega posazmeznega človeka, zato ogovarjajo krepko in prezirljivo tem šolam: "Mi take vaše Kovzgoje niti zastonj ne maramo!"
In tako si pridno zidajo katoliki širom Amerike svoje posebne privatne šole, katere si vzdržujejo ž velikirhi stroški in velikimi bremeni, raje kakor pa da, bi pustili srca svojih otrok prazna, ali da bi jih izročili v roke raznim, morda brezverskim učiteljem, morda celo moralno pokvarjenim osebam.
Glas iz Rusije.
(Nadaljevanje.) ^
Petro grad in Emma Goldman
Nekado teden pozneje je prišel brzo-jav iz Petrograda, od Čičerina, komisarja za zunanje zadeve, v katerem sc je naročilo, naj naju puste nemudoma dalje v Rusijo. Poseben železniški voz je bil priklopljen k edinemu vlaku, ki je odhajal vsaki dan proti Moskvi iz Revala. Ta voz je bil posebno samo za ženo in za me in za kurirja, katerega očividna naloga je bila, da je spremljal "go«te vlade" v Rusijo. Oba z ženo sva bila razburjena kakor dva otroka, moja žena še veliko bolj kakor jaz ker je ze izgubla upanje, da bi naju pustili v Rusijo. Da, tako je bila razveseljena, da je v razburjenju "dovolila" nekemu neznanemu "gentlemanu'% da ji je vzel njenjo ročno torbico z denarjem, kolikor
ga je imela in rokavice. Ko sva prišla „ „ ...
1	prosili za cigareto.
k ruski meji, bil sem silno radoveden vi- it,- _ * - 1	. - ....
i l^o sem to cul sem se hitro obrnil k
deti prvo rdečo gardo—to izva redno vo- lnjjm ;n jaštvo revolucije, ki je postalo največja oborožena sila v Evropi. Slednjič se je vlak ustavil ob gruči vojakov z rdečim trakom na ramah, značilnim znakom ruskega prostaka. Morda so bili to bratje kakih vojakov, katere sem jaz vežbal pred leti. Da bi dal duška svojemu navdušenju, potegnil sem svojo rdečo za-vratnico in sem skozi okno mahal žnjo.
Eden izmed vojakov se mi je čudno nasmehlnil in danes še le, se mi zdi, da ga razumem, kaj je ta nasmehljaj po-menjal. To ni bil nasmehljaj v -pozdrav. Morda je vojak mislil: 'Počakaj, da prideš nazaj po tej poti, prijatelj moj. Ako boš tudi takrat vesel, da me boš videl, bo najbrže zato, ker boš šel v nasprotno smer/
s temi dekleti in sem jih vprašal, zakaj tako težko delo delajo in koliko plače dobivajo za to delo, toda kurir, ki je bil z nami, je znal vedno priti*vmes, da je prekinil naš pogovor in da me je proč spravil. Pravzaprav, začel sem ga sumničiti, da je bolj* naš stražnik, kakor naš kažipot.
Na postaji smo se ustavili za pol ure, in da bi se otresel tega preveč prijaznega tovariša,, sem začel hoditi po postaji sem in tja. V tem se je skupina ljudi zbrala pred našim vozom in videlo se je, da se pogovarjajo o nas. Ker niso mislili, da jaz razumem rusko, so govorili dalje in stal sem pri njih in mirno poslušal. Tukaj je bilo, kjer sem prvič čul šepetanje o nezadovojnosti% ljudstva, ki se izraža po vsej Rusiji vsesplošno, o nezadovoljnosti, ki je toliko bolj žalostna ker se zdi, da je brez upa zboljšanja, ki pa zna nekega lepega dne izbruhniti kot strašen požar jeze, s katerim bo narod vrgel raz sebe vse, kar ga bode zadrževalo v tem, da si pomaga.
"Čičerin je dal dvema tujcema posebni železniški voz," je rekel eden izmed gruče prezirljivo z glasom, v katerem se je videla nejevolja, "Ja, samo dva, pa imata cel voz za se, mej tem ko moramo mi, ki smo Rusi, potovati v tovornih vozovih, stlačeni kakor sardine. Kaj vedo ti ljudje o razmerahh Rusije, za katere vlada skrbi, kakor bi bili sami carjevi otroci. Ko se bodo vrnili domov, kaj bodo v svojih knjigah pisali druzega, kakor: 'Dovolj imajo jesti! Napasli so nas kakor pr....in potovali smo, kakor princi in stanovali smo v palačah.' Ko bi ti norci znali vsaj rusko govoriti, da bi se kaj naučili sami, potem bi že spoznali. Pa' še tedaj, kedo bi si upal, z njimi govoriti kaj več, kakor, ako bi jih
Katoliški stariši se zavedajo besed Kristusovih, katere je govoril * "Kaj pomaga človeku, ako ves svet pridobi, na svoji duši pa škodo trpi!" Kaj pomaga, ako bi našim otrokom v šolah napolnili možgani z najrazličnejšimi vednostmi in znamostmi, kaj jim pomaga ako bi jih res še bolj usposobili za življenje, da bi si veliko denarja zaslužili in si napolnili žepe, mi vemo, da sreč človeška ni ne v žepu ; ne v možganih, temveč v srcu. In za tega se pa publična šola ne zmeni. Boga tam ne poznajo in ne vere in ne življenja po veri in sredstev vere, ki pomagajo človeku dobro in pošteno živeti.
Zato bodo tudi naši slovenski katoliški stariši odgovorili ta teden ali drugi teden na zgorajne vprašanje samo z enim odgovorom: Nikamor drugam kakor v NA^O katoliško šolo!
'mzm
"Kaj ste rekli? da se bojite govoriti z
mano?"
"Ali ste Rus?" me je eden vprašal. "Mi
stno vsi mislili, da ste Anglež."
"Jaz sem Rus," sem rekel, "toda nisem bil doma že več kot 15 let- Prišel sem, da vidim, kako je v Rusiji, kolikor največ mogoče."
In vsi so začeli kar navskriž zabavljati. Eden je rekel, da so mu v njegovi hiši v neki vasi pokradli vse, razum življenja. Vojaki so prišli nekega dn,e v hišo in so mu pobrali v sžešhhčOrdf hišo in so mu pobrali vse žito, zažgali njegovo hišo, ubili enega izmed -njegovih bratov in ga potem odpeljali. Sedaj so ga pa prisilili, da mora delati na železnici v strašnih razmerah, za kar dobi komaj toliko, da ostane živ. Nek drugi možki, oblečen v raztrgano vojaško suknjo, »e rekel, da bode zmrznil prihodnjo zimo, ker so mu pokradli vso obleko in da mu ni bilo mogoče nahraniti toliko denarja, da bi si mogel kupiti nove obleke. Da je kupil ženi kruha, je moral prodati vse. kar je imel, ali pa gledati ženo stradati.
Moj spremljevalec, ki me je za trenutek izgubil iz svojih oči, me je v tem zapazil in takoj je bil poleg mene, toda gruča se je takoj razšla, ko je on prišel. Pozneje se mi je posrečilo, da sem vjel nekoliko besedi od nekega izmed želez-ničajerv, ki je bil precej inteligentem in je bil pred revolucijo sprevodnik na neki drugi progi. On mi je pripovedoval z ogorčenjem, kako se je njegovo življenje spremenilo. Preje je živel precej udobno z 150 rublji na mesec. Sedaj dobi plačo navadnega delavca 3500 rubljev, vrednih nekako en dolar, poleg deleža v hrani, ki pa ni dovolj zanj in za družino in so v vednem pomanjkanju. Skušal mi je pojasniti v svojem zabavljanju proti splošnem zanemarjanju železnic—veliko zmenšnjavo, v kateri so sedaj železnice.
"Iz Revala gre samo, en vlak na dan in ta je prenapoljnen, da bi se človek lahko v njem zadušil—in čujem, da je drugod prav tako slabo. Vendar ne kaže mi nic druzega, moram se ukloniti, ker morem imeti kaj za življenje.'"
Slednjič je prišel neki človek, ki je bil pravi komunist. "Nič mu ne vrjemi," mi je rekel. "To je pravi buržoazec. Jaz poznam bolje razmere, kakor jih pozna on in povem ti, da vse to ni vladina krivda. Vlada stori kar pač najbolje more "
Segel sem mu v roke in šel sem v svoj voz in mu podaril par črevljev, ves esel, da sem našel pravega boljševi-ka. Mož me je začuden gledal nekaj časa, kajti v Rusiji so črevlji strašno dragi, kakor sem pozneje izvedel. Čutil se
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z žalostnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nam je dne 23. avg. ob 7140 zvečer po kratki bolezni v Gospodu zaspala naša ljubljena hčerka oz. sestrica
GERTICA
ZAHVALA
Podpisana se tem potom prisrčno zahvaljujeta vsem prijateljem in znamcem za izkazano sožalje ob smrti najinega nečaka, vojaka
JOŽEFA KRANER
Lepa hvala za darovane cvetlice, posebno pa za obilno udeležbo ko smo ga spremljali na zadnji poti k večnemu počitku ! Bog plačaj vsem za storjeno dobro delo usmiljenja!
Tebi pa, dragi Jožef, bodi lahka žemljica v novi domovini, za katero si žrtvoval svoje življenje! Počivaj mirno v tihem pokoju, Tvoja duša pa se naj raduje v Gospodu!
Chicago, III., 26. avgusta 1921.
LUDVIK IN ANTONIJA KOŠNIK.
stara šele dve leti. Na tem mestu se najiskrenejše zahvaljujemo vsem, ki so nas prišli tolažit v trenutkih neizmerne bolesti zaradi izgube ljubega nam otroka. Posebno pa se zahvaljujemo vsem onim, ki so naši nepozabni hčerki darovali cvetlice in vence; to so bili družina Frank Jurjovec, družina Kochevar iss Mary Marinšek, Miss Kristina Tič, Miss Mici Koporc družina Kobilca, družina Anton Banich, družina Darovic, družna Dolsan, družina Omerza, Mr. in Mrs. Kosak, ter družina Gottlieb. Enako naša prisrčna hvala vsem onim, ki so se udeležili pogreba!
Zadnjikrat pozdravljena, naša miki Gertica ! Bila si nežna cvetka, še ne- razcvela. Smrtni angelj Te nam je vzel in presadil v lepši vrt,-kjer boš večno cvetela in kjer Tvoj cvet ne bo nikoli zvenel. Tvoja lepa dušica se je ločila od nas in spla vala v nebesne višave, kjer si angeljček med angeljčki. Da, bila si že tukaj angeljček, zato nas je ta ločitev tem bolj po-trla in nam zadala globoko srčno rano, ki ne bo prej ozdravela. dokler tudi nas smrt ne združi s Teboj.
/ Tvojega nežnega telesca naj ne tlači težka zemlja! Pokrili smo ga s cvetlicami. Spavaj, Ijublje a Gertica, spavaj mirno, cvetka med cvetkami, doker se ne snidemo nad zvezdami !
Chicago, 111., 26. avgusta 1921.
r
Žalujoča rodbina:
LEO JURJOVEC, oče; GERTRUDE JURJOVEC, mati; LEO F. G. JURJOVEC ml., bratec.
SRŠENI.
"Ni res, da je lakota v Rusiji, če I je Prav res, samo zato, ker mi pra- I vimo, da ne sme biti res". — To je j logika naše učene in kunštne 4'Pro- I svete".
* * * -
Norci dero tja, od koder so mo-,1 dri zbežali.
* * *
Nihče ne gleda svojih napak s po- I
' večalnim steklom.
* * *
Največja moč na svetu, je moč I ljubezni! — Najtežji boj na svetu je I boj s samim seboj. — Največja zma- I ga na svetu je zmaga samega sebe. I —- Najboljša pot na svetu je srednja pot. — Največje veselje na svetu je čut zadovoljstva nad dobrim delom.
* * *
Pokorščina postavam je največja
svoboda na svetu.
# * * *
Kristanovci in Sakserijanci so si včasih precej v laseh, "dasi imajo več skupnega. Mej drugim tudi to, da imajo oboji v starem kraju ogoljufane sirote. Le da sirote Kristanov-cev kličejo: Kje so naši dolarji, Sakseriiancev pa: Kje so naši o-četje?
je, kakor bi se jaz doma, ako bi mi kedoj
stisnil v roke denarnico nabasano z bankovci.
"Toda jaz nimam ničesar, kar bi Vam vrnil?" je rekel. "Nimam nič denarja." Rekel sem mu, da imam še dva boljša para in da jih zato na potrebujem.
"Ne potrebujete jih?" je vkliknil. "Veliki Bog!" in ohitel je proč, maje z glavo. Ravno predno je pa vlak odšel, je prišel nazaj in mi prinesel krtačo, na kateri je bilo urezano moje ime. Smešno se mi je zdelo, da je tekel po ulicah, da mi je prinesel ta neumen dar, vendar mi je s tem posvetil nekoliko v razmere.
Naš kurir, ali tolmač, ali kar je že bil, je imel pazno svoje oči na nas uprte celo pot pozneje. Bil je to mlad Žid, značilen, kakoršn5h je veliko sedaj v službi sovijetne vlade, kajti zdi se, da imajo Židje posebno zmožnost se prilagoditi razmeram, pod katerimi bi navadni človek opešal. Jaz sem bil star dovolj, da bi bil lahko njegov oče, toda njegova neolikanost mi je bila skoraj neznosna. Skoraj neprestano se je ume-šaval v moj pogovor z ženo in manjkalo mu je posebno obzirnosti (zrajtala). Njegov glavni namen, se je takoj opazilo, je bil, da bi nama natrobil kolikor veliko neumne propagande o izvrstnosti sovijetne vlade v ušesa.
"Mi smo krasno uredili za življenja za nižje razrede in za delavce," sem ga cul, ko je govoril. "Vsi drugi narodi razum sovijetna Rusija jih zanemarjajo, izkorščajo, pustijo da poginjajo . « .
Proti "krasno UFejenem življenju" pa sem vsaki trenutek videl skozi železniško okno na polju raztrgane kmete ali kako žensko revno in izstradano s kakim bledim otrokom v naročju. Nekaj časa smo imeli seboj v vozu uradnega zastopnika Estonije, nekega oficirja v uniformi. Videlo se mu je, kako se mu gabi to sleparsko govorjenje, ko je vedel, da Vse to ni res.
"Nikar mi ne pripovedujte več/' je rekel nevoljno slednjič, "Jaz poznam Rusijo in mi nimamo nič proti Vašemu ljudstvu. Vi ste nas prosili za mir in ta ža ta mir ste nam plačali petnajst milijonov v zlatu. Mi smo to sprejeli in za Več se mi ne brigamo."
. JESEN SE PRIBLIŽUJE.
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE.
Stolenica in petdesetletnica. V
Hotunjem (Ponikve ob južni želez-mici) je bil rojen 24. jan. 1821. Blaž Kocen, duhovnik gimnazijski proie-sor, in svetovnoznani kartograf. Kdo še ni slišal o Kocenovem zemljevidu? Velezasluženi mož je umrl 30. maja 1871. Rojaki so njegov spomin slovesno proslavili 7- avgusta in sicer dopoldne v cerkvi, popoldne so mu pa na rojstnem domu odkrili sponinsko ploščo. Na to se je vršila ljudska veselica, čisti dobiček se je oddal za Jugoslovansko Matico in za ljudsko knjižnico.
Živijo dvonogati psi! Rumunski polslužbeni organ 'Tndreptatea' javlja, da bo predložen v parlamentu zakonski predlog, ki bo dopuščal vsakemu državljanu Rumunije po dvoje zakonskih žena, to pa radi tega, ker je v Rumuniji mnogo žen in malo mož. Rumunska ženska liga je povodom teh vesti protestirala preko princese Evgenije Reuss-Jabo-lescu proti temu predlogu. Protest je bil obelodanjen v listu "Dimine-ata." Toraj dvoženstvo v Rumuniji! Živojo napredek!—po mnenju <4pro-letara."—Saj dve ste več kot ena.
slavi ji,—Ljubljana, 2. avg.—Ker se je priglasilo za sprejem v žandarme-rijo prav malo domačinov, bo vzelo ministrstvo notranjih zadev v žan-darmerijsko službo 500 Rusov, ki jih bo poslalo v Jugoslavijo.
Minister. • .pa pobožen.—Ko se je
ministerski predsednik Pašič ubijal glavo, ali bi birta Puceljna imenoval za ministra vere ali nevere, je o tem slišala nekaj zvoniti tudi Pucljeva tetka. V svoji priprostosti je vsa iz sebe veselo rekla svoji prijateljici: "Ti, Marijana, al že veš, kako visoko stopinjo je dosegel naš dobri Ivan?" V Belgradu ga bodo naredili za pobožnega ministra!" Mu želimo, da bi se povzpel na visoko stopinjo pobožnosti!
Dolarski princ Etbin Kristan tako poroča starokrajsko časopisje — namerava zopet priti v Ameriko.— Ali je bisaga že prazna? Ali se bo-
do ameriški Slovenci zopet dali za nos potegniti?
ŠIRITE LIST "EDINOST"!

Prepovedani Izvoz zlata. — Bel-grad, 23. julija. Ministrstvo financ je izdalo naredbo, s katero se prepoveduje nositi iz države zlato in srebro tudi v najmanjših količinah. Nadalje je prepovedan izvoz naših dinarskokronskih bankovcev. Dovoljen je samo izvoz od 2000 dinarjev posamezni osebi na mesec.
Za pravoslavnega škofa v Sloveniji je imenovan J. Zeremski, pravoslavni škof * v Gornjih Karlovcih. O-praviti ne bo imel ničesar, ker najnovejši slovenski pravoslavni se za pravoslavje prav tako malo zmenijo kot preje za katoličanstvo.
Zlato mašo je dne 26. julija praznoval na Dovjem na Gorenjskem on-dotni župnik in znameniti skadatelj g. Jakob Aljaž.
Umrl je v Preski pri Medvodah profesor katehet Dr. Josip Marinko, star 74 let. Pokojni je bil dolgo let profesor na novomeški gimnaziji. Ko je stopil v pokoj, je nekaj časa upravljal župni Mavčiče pri Kranju, odkodor se je preselil v popolni pokoj v Presko. N. v m. p.!
Zverinski orožnik ubil 2, ranil 2
—Zagreb, 25. jul.—Blizu Zagreba sta vstopila v vlak dva potnika in sta v družbi vzklikala ter prepevala. Kmalu ju je prišel miriti orožnik Krušič. Ker orožnikovega opomina nista hotela ubogati, je streljal in ubil Rud. Hervatiča in £latka Ar-nolda, a dva pa je ranil.
Ruski kozaki za žandarje v Jugo-
Poljedeljsko ministerstvo je izdalo poročilo o letini po raznih krajih države. Iz tega je razvidno, da bode jako bogata žetev, posebno koruza obeta bogat pridelek. Vsi vinogradi so v najboljšem stanju z malo izjemo, ker se je pokazala bolezen na trti, katero se pa s pomočjo vlade pridno uničuje, tako, da ne bo povzročila, mnogo škode. Samo po Sloveniji in v Črni Gori je toča napravila po posameznih krajih precej škode.
* * * + * + * * * * * * * * * + * + + + * * * * * * * + * * * * * *
ŠOLA JE ZOPET ODPRTA.
Slovenski stariši! Vi ste gotovo ponosni, ako so Vaši srčki lepo oblečeni da se razlikujejo od drugih. Pa ne samo to; tudi gorko morajo biti oblečeni, da se ne pre-hladijo. Ali je Vam pa že tudi znano, da sedaj dobite novo blago, za približno polovično ceno pri svojem rojaku,
JOHN GOTTLIEB.
edini slovenski
DRY GOODS STORE
1821 West 22nd Street	CHICAGO, ILL.
Tukaj navajamo samo nekaj posebnosti.
Cene veljajo za eden teden.
Nogavice za otroke, črne, bele ali rujave, velikost 1 do 12
leta, vrede 20 centov, mi jih prodajamo par po .......10c
Obleke za deklice, različne mode, velikost 6 do 14 let,
vrednost do $2, naša posebna cena samo............$1.25
Pleteni jopiči (Sweaters), za otroke v starosti do 6 let po. .50c Pleteni jopici brez rokavov, za fante od 6 do 14 leta po. .50c Pletene kapice za otroke, preje so se prodajale do $1.00,
naša cena samo .....................................25c
Spodnje hlače (Bloomers) iz flanele, bele, modre ali rožnate barve, za dekletca do 10 let, po ..............25c
Flanela za spodnje oblekce, temne ali svetle barve, yd. po 15c
Hlače za fante, vse velikosti, po $1.25 in ...............98c
Gingham, za otročje obleke, 27 palcev širok, yard po... .i2^c Posebnost
Zimske celokupne spodne oblekce (Union Suits) za otroke od 2—12 let. Ta teden samo:.............50c
ZASTONJ.—Mi dajemo zelene znamke, S & H Green Stamps. Shranjujte jih, in dobite krasna darila popolnoma ZASTONJ.
Rojakom izven Chicage se pošljejo vzorci blaga in druge cene popolnoma brezplačno.—Pišite še danes v slovenskem ali angleškem jeziku.
* *
t *
*
i *
4> *
♦ * *» * ♦ * *
4» %
* *
t J
t;

»z?***************************
ODPRL SEM NOVO
Sprememba letnega časa prinaša iste sitnosti vsako leto. Začenja se s slabim tekom, zaprtjem,'slabostjo in utrujenostjo. Ali Ti je znan stari pregovor: "Unča previdnosti stane manj kakor funt skbi? Vzemi Tri-nerjevo grenko vino in to Ti bo pomagalo v tem nevarnem, času, ko se spre minja letna doba. Povrnilo Ti bo dober tek, odpravilo zaprtje, neprijetno počutje in slabost ter Ti zopet povrnilo dobro voljo. Živčni revmatizem in revmatizem v členkih ter neuralgija spada tudi med jesenske bolezni. Poiskusi Trinerjev Liniment in prepričal se boš, da je to zdravilo uspešno sredstvo proti vsem takim in podobnim mukam. V tem letnem času se tudi pogostoma pojavlja prehlajenje, glavobol, kašelj. bronkhijalni katar itd. Ne odlašaj, temveč začni uporabljati Tri-ner's Cough Sedative, a vnetje v grlu pa je najboljše sredstvo Trinerjev Antiputrin. Tvoj lekarnar ali prodajalec zdravil ima vsa ta sredstva v zalogi.
* * * * * * * * * + + + * +
MARQUETTE LIFE INSURANCE COMPANY
JE ŽIVLJENSKA ZAVAROVALNA DRUŽBA,
ki skrbi za vaš dom in vašo družino v slučaju smrti. Hranilnica za čas nesreče. Svojim zavarovancem izdaja edinole državno registrirane in državno zajamčene ali garantirane police-
NIKJER BOLJ VARNO!	NIKJER UGODNEJŠE!
Možje in žene, tukaj imate najboljšo priliko, da zavarujete sebe in svoje pred uboštvom in sirotnišnico! Oglasite se osebno ali pa pišite na naslov:
IVO RACIČ, slovenski zastopnik,
1847 West 22nd Street	CHICAGO, ILLINOIS,
ali pa se obrnite naravnost na:
LOUIS KOVIE, glavni zastopnik,
4464 Princenton Avenue	-:-	CHICAGO, ILL.
Telephone: Yard 5101. Nadaljni zastopniki, zmožni angleškega jezika, se iščejo.
ZDRAVNIŠKO PISARNO
na
1849 West 22nd Street
(nad tiskarno Edinosti)
CHICAGO, ILL.
V prvem nadstropju.
In se tem predstavljam vsem cenjenim rojakom v Chicago. Uradujem za sedaj.	DR. J. E. URŠIČ. HOURS: 9—10 A. M. 2—4 and 7—8 P. M.
T
Jfc	»fr* »f* tifr »f«	»fr »Ž**	»f* »f*	»j* »f*» '■f*	»f*	» Jfl^
ODHOD Na Trst:
13. avg. 27. avg. Na Havre:
23. avg 17. avg
PARNIKOV.
Italia President
Wilson.
La Savoie. Paris. 25. avg. La France. Na Cherbourg:
11. avg. Mauretania.
,13. avg. Olympic. 23. avg. Aquitania.
6. sept. Mauretania.
Cene in druge informacije glede tehh, kakor tudi drugih parnikov do-bito pri tvrdki:
ZAKRAJŠEK & ČEŠARK, jo — gth Avenue, New York City.
Dostavek: — Istotako se obrnite na omenjeno tvrdko, ako želite dobiti kako osebo iz starega kraja, ali, ako želite poslati denar v stari kraj ali ako imate kake druge posle v starem kraju.

Prepričajte se!
Da mi resnično izdelujemo najkrasnejše ženitovanj-ske slike.
Da imamo na ra_zpolxgo za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmernejjih cenah.
Vsem «e priporočam.
FOTOGRAFIST
1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago,' 111.
PHONE
CANAL 2534.
g =
DYE LETI DELA IN VSPEHA.
1919—1921
Ob nastopu meseca avgusta je imela tvrdka ZAKRAJŠEK & ČEŠARK za seboj leto trdega dela in pa tudi vspeha.
Okrog i. avgusta 1919 je njen ustanovitelj Leo Zakrajššek prišel v New York iz Milwaukee, Wis., sam si izposloval potrebna zastopstva, odprl urad in se lotil dela z zavihanimi rokavi v zavesti, da točno, pošteno in vstrajno delo mora prinesti vspeh.
V	teku dveh let je ta tvrdka odpremila v Evropo nad petnajst sto potnikov, nad petato potnikov je prišlo z njenim posredovanjem iz starega kraja in blizu tristotisoč dolarjev je bilo poslanih skozi njo.
V	dveh letih je iz skromne potniške pisarne postalo bančno podjetje, ki posluje pod državnim nadzorstvom in ima svoje direktne bančne zveze z Ljubljano, Mariborom, Zagrebom, Trstom in Dunajem.
Za tak rekord bodi v prvi vrvsti izrečena zahvala številnim prijateljem in zagovornikom.
Na podlagi dosedanjih pridobitev pa je ta tvrdka danes bolj kakor kdaj prej v stanu biti na službo onimf ki:
ki potujejo v domovino;
ki žele dobiti svojce iz starega kraja ter onim,
ki hočejo poslati denar v stari kraj, kakor tudi
onim,
ki imajo kake druge posle s starim krajem. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na:
Zakrajšek & Češark
SLOVENSKA BANKA
70 Ninth Ave. (med 15th in 16th St.) New York, N. Y.
TELEFON: Watkins 7522.

zmm
..■■ i* • . • '«tr,-

Ali prevozila sta že sosednjo vas, prišla v drugo faro, ogledovala in kupovala, toda Janez še ni mogel sprožiti besede- Večkrat je že za-kašljal in pripravil besedo, ali prav takrat ga je gospodar prekinil in začel pogovor o stvareh, ki se niso kar nič tikale njega.
Noč je že legla, ko je Janez pred gostilno napregal in svetil krog voza. M o kar se je glasno prismejal na prag, pred njim je šel z lučjo krč-mar in nekaj mož ga je spremljalo.
4'Dobre volje je. Viržinko kadi", ga je pogledal Janez. • "Sedaj se ga lotim".
Rigo je zapeketal po prašni cesti. Janez je začel: "Gospodar, saj veste, kako sem sklenil. Za koliko bi dali kajžo?"
"Torej se ženiš?"
"Kaj bi drugače. Tako se mi zdi Ančka pripravna in koristna, da je kar prav, če se vzameva".
Janez je počil z bičem.
"Tvoja glava, tvoj svet! Kajža je naprodaj in tebi petsto ceneje kakor drugemu. Pet bank mi daš, je vredna med brati."
"Pet," je povzel Janez zategnje-no.
"Ni predraga. Tisoč me je stalo popravljanje. Le oglej jo dodobra. Kakor nova je. Pred hišo voda, svet ves okrog nje, samo to je vredno tisočak."
Mokar je stiskal viržinko,. ker ni vlekla, da so letele iskre za vozom.
"Nimam toliko," je izpregovoril Janez in sram ga je bilo in ves potrt je bil.
4'Počakam te. Ampak pravzaprav se vama nič ne mudi! Počakajta; Ančka je še kakor otrok, in ti tudi še nimaš pleše. Pomisli tudi to: Prazna bajta je bogpomagaj. V hlevu nič, v hiši nič. Če ti je prav, ti prodam par teličkov. Kaj malega mi boš dal za krmo, v treh letih imaš dve molznici takorekoč zastonj. Medtem zaslužiš ti, zasluži Ančka, drugo leto ji pridam, ker je ona zadovoljna z njo—vidiš, tako bi bilo modro."
"Aha," je pritegnil Janez dvoumno, da se ni vedelo, ali mu je všeč ali mu ni.
' Mokar je vrgel viržinko v jarek in zadremal.
.Janez je gonji in čisto nič ni bil dremoten.
"Tri leta da bi čakal, pravi gospodar. Tri leta, tri leta--"
Mehanično je mahal z bičem in iskal konca teh treh let. Zdelo se mu je, da ga ne vidi in da ga ne bo učakal.
"Ančki povem. Kaj poreče?—Ne, ne bom ji povedal.—Kje bi dobil ti-
služi. Še taki zaslužijo, ki so malo-pnda delavci. — Ančka bi bila do-ma> — in Miha tudi doma — in kdovekdo še. — Ne grem!"
Janez je zavozil na dvorišče, razdvojen in potrt, da je pozabil poklicati gospodarja, ki je udobno spal na koleslju. Ko je izpregal, se mu je zdelo, da je izpod kuhinskega okna zbežala črna senca. Popustil je izpreženega konja in skočil na vrt, kamor je izginila postava. Rigo je šel k vodnjaku in prevrgel prazen škaf. Ropot je prebudil Mokar-ja, ki si je pomel oči, se ozrl in zapazil konja.
"Janez," je zakričal, "ali noriš? Vročega konja h koritu!"
Hlapec je pritekel z vrta in zagrabil Rigota trdo za uzdo.
"Nekdo je sleparil okrog hiše in zbežal čez vrt."
"A, kdo bi bil? Spravi konja in ne napajaj vročega."
Gospodar je zlezel s koleslja in šel godrnjaje v hišo. Vežna vrata so se sa%a odprla. Janez je slišal Ančkin glas, ki mu je ponudila kave, kakor ji je naročila gospodinja.
"Ne bom. nič ne bom," je mrmral gospodar, se oprijel za držaje in šel truden po stopnicah.
Janez je naglo privezal konja in šel po prstih do kuhinjskega okna. Prav tedaj je ugasnila luč. Samo senco od Ančke je uzrl na beli steni.
Za trenutek je postal in razmišljal. Nato se je vrnil v hlev, prižgal svetilko in posvetil na Mihov pograd.
"Ni ga!" je izpregovoril jezno. 44O slepar!"
Žalosten je sedel na žleb, glavo je oprl med dlani, poleg njega je revno brlela luč.
IX.
Ančka se je vsa tresal, ko je smuknila iz kuhinje v kamro. V temi se je napol slekla in sedla na skrinjo. Nič ni mogla misliti, s prsti je sval-kala trak dolge kite, ki ji je visela v naročje, ga zavijala in odvijala. Ko je zažvenketala oprema, ki jo je Janez obesil na kljuko • pred hlev, ko je zaropotal koleseli, ki ga je potegnil pod streho .je vztrepetala in vzdihnila. Nato je nastal mir. Skoz strop se je čulo smrčanje Mokarje-vo, visoko v hribih je lajal pes pred samotno hišo.	1
Ančka se je naslonila na končnico postelje, položila roke pod glavo in začela moliti.
"Ni ga dobil," se je naenkrat raz-tresla med molitvijo in je bila vesela. Ali pregnala je misel in domo-lila do konca. Nato se je spet vzravnala na skrinji, posedela trenotek, vstala ter šla spat.
Takoj so se ji strnile trepalnice in v polsnu so se vrstile pred njo zmedene slike; bela hišica na hribu, Janez, prazniška pridiga in govor pri shodu. Naenkrat pa so jo pogledale in zbodle, kakor dva trna, Mihove oči. Celo v snu je skrila pred njimi roko pod odejo in se tesno
In na vsaki besedi so gorele tiste oči, far a good reputation of honesty but
ki so predrzno zrle nanjo in pi*eba-dale odejo, da se je stiskala tesno zavijala..
■V;
in se
(Dalje prihodnjič.)
they did lot of stealing (bases of
course) at this time. The result was:
SPORTS. *
There was a great commotion on Lincoln ave. and 22d last Monday night. You could hear the cheers for at least hundred blocks away minus some few. Why, what was- the trouble? Ob, nothing special. It was just a great fight between St. Steph-ans Y. M. Club and our new Holy Name Juniors; I mean between the Star Players of these two our Young Men's Clubs. The Seniors as proud as they are declared war on the Juniors. But our "young" Juniors only few weeks old—I mean according to the time of their existence— were not afraid. Our Mr. Stanley Kozjek just laughed and laughed with his significant Kozjek's joviality and the manly worthy President Mr. Emil tGregorich did not shake at all; just smiled and the big Goliath, Mr. Viky Mladich balled his feast and told them : "Just come out if you want to get a good licking." Of course Mr. Skala as tall as he is, looked upon the "kids", walked like Hindenburg or maybe even like Mr. Pershing around the corner of 22(1 and Lincoln ave. He even forgot to tip his hat off to Alby when she passed by and so the fight started. Oh, you ought to be there and see. Mr. Petrovič sr. who was nearly hit by a bomb while he was merely a spectator. The battle was fierce ! Both parties have enjoyed so
St. Stephens Y. M. C. H. N. Juniors Club
i i
Score 2
I 2
TOO i 2 03 o 6X
Nfext game will be Thim night, September the 1st and Lincoln and 22d St. when our Mr. Gai bais will show the "kids" Well, will see.
SAM MORRIS-OVA
PRODAJALNA
za
najboljše obleke in najfinejše čevlje je vsakemu na razpolago kadar potrelmie kdo čevljev, obleke itd.
P?-i nas vedno dobite najboljše blago in najnižje cene.
SAM MORRIS
41 Jefferson Ave.,
Cannonsburg, Pa.
DIREKTNO na Dubrovnik, Reko in Trst morete potovati ako kupiti šifkarto pri meni. Privedeni rojake iz starega kraja.
Opravljam vse bančne posle,- — Sprejemam denarne uloge in plačujem 4% obresti. Uloge izplačujem brez odbitka. Denarne poši-ljatve krone — dinarji — dolarji.
Pišite po cenik!
EMIL KISS,
BANKIR 133 Second Ave., New York.

John Gornik
SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ
§mi7 ST. CLAJR AVINUI CLEVELAND, O.
•e priporoča m mmknp MOŠKE IN DR&KE OPRAVE, ladeluje MO'O OBLEKE pm naročilu točno in ceno.
POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE!
ALPENTINKTURA je najuspešnejše na svetu za rast in proti izpadanj« las. Alpenpomada za brke is brado; kurja očesa in bradavice v 3 dneh popolnoma odstranim; revmatizem v 6 dneh popolnoma ozdravim. Bru-slintinktura od katere postanejo sivi lasje popolnoma naturni. Rane, opekline, potne noge in za druge bolezni imam jako uspešna zdravila; pišite po cenike, pošljem Vam jih zastonj.
KRASEN KOLEDAR in žepno knjižico pošljem vsakomur zastonj, pošljite mi le za poštnino. V potrebi velja te knjižica vsakemu več kot $10,00. —
JAKOB WAHCIC
6702 Bonna Ave., N. E.
Cleveland, O.
zavila. Nato je nenadoma odprla oči, zaspanec je izginil in spet je je bilo strah. Vse besede, ki jib je govoril Miha pod kuhinjskim oknom, so oživele, kakor bi se bile prijele sten, in vse so tiščale skoz vrata v kamrico.
sočak? —Če grem v posojilnico — bi dobil, toda še enega, za živino in orodje—potem sta dva. Preveč bi bilo dolga. — Po gospodarjevo bi bilo modro. — Misli on. — Že vem. V Ameriko jo potegnem. Tam se za-
TIN KO AR6ANAS
CVETLIČAR IN PRODAJALEC vsakovrstnih CVETLIC IN ROŽ.
Izvršujem vsakovrstne pogrebne vence. Pri meni dobite najlepče šopke za ženitovanje in druge slavnostne priredbe. Priporočam se Slovencem, kakor tudi vsem Hrvatom in Slovanom v Chicagi in okolici. 1320 West x8th St., Chicago, I1L Phone: Canal 4340.
W. Szymanski.
1907 BLUE ISLAND AYE,
Vodim uspešno že tri-in-tride-set let svojo dobro založeno trgovino z raznim pohištvom. — Vsak, ki poizkusi pri meni, je moj stalen odjemalec. Tako boste tudi Vi, ako le enkrat poizkusite in se prepričate o kakovosti mojega blaga. V zalogi imam najfinejše postelje, naslanjače, kuhinjsko pohištvo in sploh vso pohištveno opremo.
Predno si kupite pohištvo drugje pridite in oglejte si mojo trgovino, ki je Vam vedno na razpolago.
Se priporočam vsem Jugoslovanom 1
CHICAGO, ILL.
PHONE: CANAL 597.
ABRAHAM POPOVER
JE NAJBOLJŠA Mesnica in grocerijska trgovina v Cannonsburgh-u Najboljše sveže meso je na razpolago vedno na razpolago. Točna postrežba in nizke ceneje naše geslo.
ABRAHAM P0P0YER
17 So. Central ave.,
Cannonsburgh, • Pa.
Pripravite se za neodvisnost
Varna banka, kamor nalagate svoj denar.
Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kaspar State Bank.
Čim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste samozavedni.
Conservativna in varna banka. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev.
KASPAR STATE BANK
BLUE ISLAND AVE., CORNER 19th STREET i f
Da ugodimo onim, ko ne morejo priti mtd deveto uro zjutraj in do petih zvečer, zato bo ta ban- * ka odprta ob pondelkih in sobotah do pol devetih zvečer.

DEKLA ANČKA.
(Dalje.)
T? C -CSnSo-o«.