DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, MARCH 29, 1943 LETO XLVI. - VOL. XLVI. fflerikanci so nenadno napadli v Tuniziji NOVI GROBOVI Joseph Penko V soboto zjutraj okoli 9:30 uri se je pripetila nesreča na New York Central železnici, ki je zahtevala življenje Josepha Penko, po domače Jerevov, star 72 let, stanujoč na 14930 Sylvia Ave. Tukaj zapušča samo se-strično Antonio, omoženo Re-pic, stanujočo na 765 E. 156. St. Doma je bil iz vasi Čepno fara Koš,ana, kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj je bival 35 let. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 8:45 uri iz Želetove-ga pogrebnega zavoda, 458 E. 152. St. ter v cerkev Marije Vnebovzete ob 9:30 uri in na to na Kalvarijo pokopališče. Bodi mu ohranjen blag spomin, preostalim sožalje, Marij Kapla V nedeljo popoldne ob 4. uri je umrla na domu, 1107 Addison Rd. Mary Kapla, rojena Mežnaršič, stara 58 let. Doma je bila iz vasi Drska pri Novem mest u, odkoder je prišla v Cleveland pred 38 leti. Tukaj zapušča soproga Vincent, tri sine: John, Pvt. Frank, Albert, pet hčera : Mary Eppich, Louise Gerbec, Pauline Novak, Angela Kassimatic, Julia Sporcic in vnuke. Bila je članica podružnice št. 25 SŽZ. Pogreb se bo vršil iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. Cas pogreba še ni določen. Naj v miru počiva, ostali družini naše sožalje! -;--O-- Zavezniki so pričeli z drugačno akcijo proti podmornicam Lizbona. — Portugalski mornariški krogi poročajo, da so osi-ške podmornice napadle pred štirimi dnevi skupino zavezniških ladij, ki so bile namenjene v Severno Afriko. Ena zavezniška Tekom zime je prišlo skrivoma na Norveško 1,000 angleških in norveških bojevnikov London. — Iz švedske se poroča, da se je spustilo tekom zime s padali na norveško ozemlje 500 angleških tajnih agentov in prav toliko število norveških častnikov in vojakov. Zdaj ždijo v skrivnih krajih in čakajo na ukaz za napad. • ^ časopis Social Demokraten iz Stockholma prinaša poročilo, da so nemški vohuni izvedeli, da je na Norveškem obsežna vojaška organizacija, ki so jo započeli ti tajni agentje. .Ta armada bo ob priliki stopila v akcijo na Norveškem. Zavezniška letala s0 spustila s padali to tajno armado v norveških gorah, trdi poročilo. Baje so že pričeli z sabotažo. Več kot 8,000 samokresov, 12,000 puškin 320 strojnic je na nepojasnjen način izginilo iz nemških skladišč. Baje so pripadniki majorja Kvizlinga radi tega zelo vznemirjeni. Ti so zdaj večinoma v večjih mestih, kjer se čutijo bolj varne v zaščiti nemških čet. Od januarja 1941 je neznano-kam izginilo že 17,000 Norvežanov. Sodijo, da jih največ uteklo na švedsko, nekaj pa v gore. -o-- BOJNA FRONTA Tobakira je prišla do veljave Washington. -— Izdelava njuhalnega tobaka je dosegla v Zed. državah lansko leto rekord, ki presega vse poprej sne. Sodi se, da je temu v velikem obsegu, vzrok to, ker je prepovedano kaditi v mnogih tovarnah in ladjedelnicah. Mesto da bi kadili, ker ne smejo, pa delavci tobak njuhajo. Lansko leto je bila produkcija- njuhalnega tobaka 41,-160,926 fantov, za 4 odstotke več. kot leto prej. -o--- Angleški bombniki so zopet razbijali po Berlinu v soboto večer New York. — Prekooceanska poročevalna agencija naznanja iz Berlina, da so angleški bombniki v soboto večer bombardirali Berlin. Radio, iz Berlina zagotavlja, da se je posrečilo sa- tovoma ladja je bila potopljena, a osišče je izgubilo štiri podmornice. Zavezniki so začeli zdaj z drugačno taktiko pri obrambi pred podmornicami. Namesto, da bi se, kot je bila dozdaj navada, razpršile, kadar napadejo podmornice, se tovorne ladje strnejo tesno skupaj, a okrog njih zavzamejo pozicije bojne ladje, ki so jim prideljene za spremstvo. Odkar so začeli zavezniki s te vrste obrambo oziroma napadi, je manj zavezniških ladij potopljenih, a osišče izgublja več podmornic. -o- Še tri dni preostaja za nabiranje Rdečega križa Kampanja za Rdeči križ mora prinesti v Greater Cleveland vsak dan najmanj $90,000, da bo dosežena zaželjena kvota. V soboto je bilo darovanega vsega skupaj $1,507,000, kvota je pa $1,780,000. Kampanja je samo do konca marca. Kdor še ni prispeval, naj da te tri dni. mo enemu delu angleških bombnikov doseči nemško prestolico. Ta napad so izvršili Angleži štiri tedne po zadnjem napadu na 1. marca. Takrat so izgubili Angleži 19 bombnikov. Nemci poročajo, da so dospeli an g l e š k i bombniki nad Berlin od zahoda in juga. Pro-tizračne baterije so začele s takim topniškim ognjem, da angleški bombniki niso utegnili poiskati tarč. Vrgli so bombe, kjer bilo in odleteli domov. Vendar pa Nemci priznajo, da so razstreljivne bombe napravile veliko škodo v reziden-čnih okrajih. -o- Dobrodelna prireditev Vsitopnice za prie^itev Slovenske sekcije št. 2 JPO, ki se vrši na cvetno nedeljo v SND na St. Clairju, so v predprodaji in jih lahko dobite v uradu Ameriške Domovine, uradu SDZ, v slaščičarni Mrs. Makovec v SND in pri društvenih zastopnikih. Cena vstopnicam je $1.00 in 50 centov. PACIFIK—-40 japonskih bombnikov in bojnh letal je napadlo zaliv Oro. Eno ladjo so potopili in eno poškodovali. Zavezniki so jim vrnili s tem, da so uničili Japoncem 13 bombnikov in jih 8 poškodovali. Ameriško ladjevje je ustavilo in razpršilo močno skupino japonskih ladij, ki so bile namenjene najbrže proti Kiski na Aleutih. Spopad je bil zadnji petek. RUSIJA—Rusi so odbili močan nemški poskus prebroditi reko Doneč vzhodno od Harko-va. Drugače ni posebnih sprememb na ruski fronti. WASH IN GTON—Senator Bali iz Minnesote je izjavil, da mera mesa, kot je po no-yem racioniranju, ne bo zadostovala za delavca, ki opravlja težka dela. STOCKHOLM—Tukaj krožijo govorice, da je nemški zunanji minister von Ribbentrop izgubil naklonjenost Hitlerja. Javna tajnost je bila vedno, da feldmaršal Goering in propagadni minister dr. Goebbels ne marata Ribben-tropa, ki je znal pa dozdaj vedno ostati v milosti pri Fuehrer ju. -o- Javni poziv in zahteva na zastopnika Vehovca Slovenski demokratski klub 32. varde je na redni seji dne 26. marca soglasno sklenil javno ih strogo obsoditi delovanje mestnega zastopnika Anton Vehovca, katero delo je usmirje-no proti interesom 32. varde na škodo davkoplačevalcem. Strogo tudi obsoja protivno delovanje proti županu Frank J. Lau-schetu, kateri strumno stoji za principi predsednika F. D. Roosevelta. Slovenski demokratski klub 32. varde kot edina politična organizacija, ki se je zavzela za izvolitev Anton Vehovca za mestnega zastopnika si vzame pravico, da stavi na njega sledeče zahteve: 1. Da brezpogojno in dosledno podpira delovanje župana Frank J. Lauscheta ter glasuje v mestni zbornici za predloge, ki so po njem priporočani. 2. Da v pondeljek 29. marca brezpogojno in nekompromisno glasuje za razdelitev mesta v 29 vard po načrtu, ki je bil priporočan po demokratski stranki v mestu Clevelandu. 3.—Da se drži principov, na podlagi katerih je bil izvoljen in glasuje kompaktno v smislu načel demokratske stranke. 4. Da redno poseča sej,e mestne zbornice in seje njih odsekov. 5. Da se ponaša na sejah dostojno in rešpektivno v kredit in spoštovanje varde in njih državljanov. 6. V slučaju, če noče slediti navodilom tistih, ki so ga izvolili v zastopstvo njih interesov, naj prepusti mesto drugemu, ki bo drage volje sledil željam in hotenju vardnim državljanom. Za Slovenski demokratski klub 32. varde: John Pezdirtz, predsednik. -_o- Adamič bo pomagal La Guardiji Newyorski župan La Guardia, kateremu bo poverjena važna naloga v Severni Afriki, je že izbral tri pomočnike v tej misiji, med temi je pisatelj Louis Adamič. New York. — Kot znano je predsednik Roosevelt poklical newyorškega župana La Guardijo v vojaško službo. Kakšna naloga mu bo poverjena, še ni dano v javnost, vendar se govori, da bo imenovan vojaškim guvernerjem bivših italijanskih kolonij v Severni Afriki. S seboj bo vzel iz Amerike več svetovalcev ali pomočnikov in kot se naznanja iz najboljše informiranih krogov, so mu bili izbrani že trije svetovalci in sicer: Albert Spalding, slavni virtuoz, rojen v Chicagu in sedaj stanujoč v New Yorku; Louis Adamič, pisatelj, katerega bivališče je v Milford, N. J. in Ugo Caru-si, pomočnik generalnega zveznega pravdnika v Washingtonu. Kolikor je bilo dano v javnost iz Bele hiše, bo nosil LaGuardia uniformo ter bo dobil čin brigad-nega generala. V prvi svetovni vojni je služil LaGuardia pri le talcih in je imel čin majorja. Kot se govori, naj bi bil LaGuardia zdaj guverner italijanskih kolonij v Afriki, ko bodo pa zavezniki zasedli Italijo, bi dobil administrativno pozicijo v Italiji. katero bi upravljal za zaveznike, dokler bi ne bila postavljena vlada v sporazumu z zavezniki. La Guardia je po očetu italijanske narodnosti in govori perfektno italijanščino. Spalding je služil z La Guar-diem v prvi svetovni vojni v signalnem koru. Imel je več koncertov po Evropi. Kakšno nalogo bo imel Louis Adamič še ni dano v javnosti. Rozine in češplje bomo lahko kupovali, kolikor bomo hoteli; več točk bo za fižol Kralj Peter je govoril po radiju, da bodo odločilne bilke Washington.—Od danes naprej bo potreba dati manj kuponov za sadne soke, medtem, ko ne bo potreba za rozine in suhe češplje dati nič kuponov. Tako naznanja urad za kontrolo cen, ki je nekoliko preuredil vrednost v točkah za rawe konzerve. Točke za suhe juhe je urad --—-——-- znižal na polovico, dočim bo j potreba dati več kuponov za fižol v kantah, za kečep in chilli sok, breskve in pineapple. Konzerve sadnih sokov so znižane za 60 odstotkov. Vzrok temu je, ker jih ljudje niso dosti kupovali, odkar je racioni-ranje. Grapefruit juice, konzerva 46 unč, za katero je bilo treba dati v marcu 23 točk, bo zdaj samo 9 točk. Paradižnikov sok ali sok od pineapple, ki sta dozdaj zahtevala 32 točk, bosta odslej samo 22 točk. Rozine in češplje ne bodo več pod racioniranjem, ker je nevarnost, da se spridijo v gor-kem vremenu, ako jih ne bodo ljudje kupili. Danes stopi v veljavo racio-niranje mesa, sira, masti, namiznih olj itd. Za ta živila bo treba dati rdeče znamke iz vojne knjige št. 2. Za vsako osebo je določenih 16 točk na teden. Racioniranje konzerv, razen gori navedenih sprememb, je pa še vodno v obsegu 48 točk za vsako osebo. Za konzerve je treba dati plave znamke. -o- Izgubljena knjiga Kdor je našel vojno knjigo št. 1 je prošen, da jo vrne na 6304 Carl Ave. ali pokliče EN-0472. Knjiga je bila izgubljena na Superior Ave. med 71. cesto in Addison Rd. London, 27. mar. — Jugoslovanski kralj Peter je govoril po radijo narodu, v domovini ter zagotavljal, da se lahko z vso zanesljivostjo pripravimo na to, da bo prišlo v prihodnjih par mesecih do odločilnih bojev v Evropi. Kralj Peter je svaril Jugoslovane, naj ne začno z nobeno akcijo večjega obsega, dokler ne bo čaz zrel za to. Iz Carigrada pa prihaja poročilo, da so četniki generala Mi-hajloviča, ki operirajo severno od Albanije, zasedli 5S vasi. -o- Vesela vest Pri družini Mr. in Mrs. Edward Urbanek, 857 E. 139. St. so se oglasile vile rojenice in prinesle za spomin zalo hčerko, težko 8 funtov v Huron Rd. bolnišnici. Materino dekliško ime je bilo Alice Bambich, oče je pa brat Mrs. Lad Mandel. Čestitamo. Klub "Ljubljana" Jutri večer ob osmih bo seja Kluba Ljubljana v navadnih prostorih. Vse članstvo naj bo navzoče. DANES STOPI V VELJAVO RACIONIRANJE MESA četrta obletnica V torek 30. marca bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete ob 8:30 zjutraj maša za pokojno Matildo Walland v spomin 4. obletnice njene smrti. Od danes naprej ne bomo mogli kupiti mesa, sira, masti, namiznih olj drugače kot z rdečimi znamkami iz vojne knjige št. 2. Za vsako osebo je določenih 16 točk na teden. Ni pa potreba, da morate porabiti vseh 16 točk vsak teden sproti, ker jih lahko uporabljate po potrebi Ves mesec. Najboljše je, da napravite proračun, kako boste kupovali za teh 16 točk. Eno četrtino jih, recimo, porabite za nakup masti, sira, olja in podobno, tp četrtine pa za nakup mesa. Ako vas je 5 oseb v družini, imate na teden 80 točk. Racioniranje je izvedla vlada zato, da bo dovolj mesa in drugih ž i vi 1 za vsako osebo. V začetku morda he bo vsega tega dovolj v vseh krajih. Toda v par tednih bo vlada iz zalog razdelila živila po vsej deželi tako, da jih bo dovolj za tisto, za kar govore točke, 16 na osebo vsak teden. ^^^ ^^^ ^^^^ AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY Poslanci imajo dovolj glasov za Rumlov načrt Washington. — Vodja republikancev v poslanski zbornici, kongresnik Martin, je zdaj prvič izjavil, da je v poslanski zbornici dovolj glasov za sprejem Rumlovega načrta za plačevanje davkov. Ta načrt govori, da bi ameriški narod pozabil na lanske davke in jih od 1. julija začel plačevati samo za leto 1943. -o- župan bo popravil ceste Clevelandski župan Frank J. Lausche je določil vsoto $1,000,-000 za popravo mestnih cest. 334 cest potrebuje takoj popravila. V bolnišnico V Charity bolnišnico seje podala Mrs. Mary Zupančič iz 6708 Bonna Ave. Nahaja se v sobi št. 214. želimo, da bi naglo in dobro okrevala. Na dopust dospel Iz Quantico, Va. je prišel za 10 dni na dopust poročnik Stanley Legan, sin Mr. in Mrs. Joseph Legan, 5099 Stanley Ave., Maple Heights, O. l^^niski gl. stan v Afriki, 28. marca. — Ameriške čete Wcaj ne^dno ofenzivo proti Fondouku v osrednji Tuniziji ° Uspehih v tem pogonu, dočim se pomiče osma angle-*6rtriacj! na vedno globlje v močno utrjeno Mareth linijo. Ns^^apreciujeta natančno po načrtih, se glasi poročilo. Fondouk leži 15 milj juižno-zahodno od važne letalske baze osišča pri Kairouan. Amerikan-ci so tudi z uspehom odbili izpad nemške pehote vzhodno od Mak-nassy, ki leži več kot 100 mili južno najnovejših bojev ameriških čet. Francoske čete so pa z naskokom vzele višine s katerih obvladujejo planjave, kjer leži v strelskih jarkih osiška pehota. Francozi so dobili v roke mnogo ujetnikov. Berlinski radijo je včeraj poročal, da so Amerikanci in Angleži na tem, da prično z novo ofenzivo v severni in centralni Tuniziji in da so dospele iz Anglije v novejšem času najbolj izurjene čete v severno Tunizijo. Obe, tako ameriška kot angleška ofenziva sta izdatno jačji, kot so jih pa izvedli dozdaj. Zlasti dovažajo v pozicije težko topništvo. Angleška kolona, ki je obšla skrajni južni konec Mareth linije, je dospela do točke, ki je oddaljena samo osem milj od El-Hamma, ki je osiška baza, 20 milj zahodno od zaliva Gabes. Zavezniška letala so včeraj bombardirala okolico E1 Hamma in bombe so zažgale 40 osiških vozil. Napad je trajal tri cele ure. Dozdaj še ni jasno, če osma angleška armada še naprej napada Mareth linijo pri Zarati, da si izsili prehod skozi to "malo Maginot 'linijo," ali je osredotočila svoj napad kje drugje. Tukaj traja boj že polnih sedem dni, ne da bi se moglo še vedeti, katera stran bo zmagala. Prva angleška armada, ki stoji nasproti osiški liniji pred Bi-zertom in Tunisom v severni Tuniziji, je začela včeraj, kot trdijo poročila, tipati za najšibkejšo osiško točko v tej črti. -*—o- Pjo po vsej deželi L?'1 mesnice, da K"*0 lNini1WPo vse-i deželi Pžtiice • V soboto navalile |Ses!n mesnice- da si naif racjf" 2adnii dan predno SClranje v ?vel-iav0- Si, - mesnice in tržnice Iiiroj(JKmal« zapreti vrata, Vjc man.ikal0 mesa. V » Ki Zaprl° 2'000 izmed Det* •c' to 0ltu ip „ i Horo vsem Nihalo mesa. V >'So n ,11 Manjše v soboto hei^evrat. V New j Wmal° mesnic J "Ho d n°. svinjino ali fatyprJ ' koso caka* ^ , Lcl mesnicami. |%m7ntr°lo cen . pravi, R W, lSlllc ni hotelo pro-r!MoVolSOb6to> da ga bo-I^Sii v Pondeljek ko l^^al?36 V vel.iavo' da i %ka 1 tako lahlU A,)vak „ varae, hS^J"Znanja, da bo ! mestno zbor" varde. To- l/Sar i' bodo Prišle v X r dnevih. S? * da bo 100 1 v nvni izv°iitvi žu- H •-1^ai,,USchetu ter «'a in J" f izvolitve, vse- !VerJn° P°dPiral v °.kreval in RS.^ Pri delu % ^ seP68a iz Rima na" .zdi'avstveno V ^ i , 1 a toliko iz- k^oii« , V Soboto z0" vr n° miz°- A ^ države °dšla bone »e poro-L%*ija iPo*ugalska vo-C ^a v, alu v Ameri-^ C obstojala iz de-,\>Po trije od ar-XK ^ letalstva. ^ ffže Iv Al°ditelj leta^ega ii^iHilVčan Lance > V Uniziji. Wade iS? i* &jno Marga" R^V ^ii,Marie Ban- ) za časa bo- vojakom IVO;1*iz 802 E- ala »1-00 za Ca- "iflgjji , ---- aHci prodirajo proti osiški zrakoplovni bazi centralni Tuniziji. Tudi angleška osma ar-I ki ruši utrjeno Mareth linijo poroča o * uspehih. ——-Buy jttWlTKOj ■TATBSt rWAR bonds 2*m>f , SIAMPS "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Ave. JAMXS DEBEVKC. Editor HEnderson 0628 Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pofitl, celo leto $7.60 ?,a Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pofitl. pol leta $4.0C Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti Četrt leta $2.26 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posameisna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: O ni ted States and Canada $630 per year. Cleveland by mall $7.60 per year D. S. and Canada $330 tor 6 months. Cleveland by mall $4.00 lor 6 months U. 8. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $630 per year. $3.50 tor 6 months. $2.00 for I months ___Single copies 3c______ Entered as second-class matter January 6th. 1809. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878, No. 74 Mon., March 29, 1943 SkofovoJpismo in naše misli ob njem Katoliški škof iz Spokane, Wash., C. D. White, je poslal reviji Commonwealth naslednje pismo: "Hvalevredno je vaše pozivanje na delo za rešitev stra-dnjočih otrok v podjarmljenih evropskih deželah. Dovolite, da vašim mislim glede tega dodam še eno svojo, ki naj bi bila na prvem mestu v tej zadevi. Ali ni poglavitni ugovor zoper pošiljanje hrane stradajočim v Evropi ta, da utegne tako pošiljanje, vsaj indirektno, pomagati okupatorjem, podaljšati vojno in morda celo povzročiti naš poraz? Kajne, da je to poglavitni ugovor, čeravno morda v teh dneh ne ču-jete več toliko o njem? Res je namreč tudi, da se javljajo strokovnjaški poznavalci razmer oziroma načinov, kako se razdeljuje poslana hrana V okupiranih deželah, in ti ljudje odločno naglašajo, da v resnici ni nobenih takih strahov v tej reči. Tudi bi se jih ne bilo bati, .ako bi se pošiljala hrana še v mnoge druge kraje, kamor doslej ni prišel še noben drobec. Pa naj bo to tako ali tako, gotovo je eno: Kdor ugovarja temu, da bi se hrana pošiljala stradajočim, pa naj bodo otroci ali odrasli, ta postavlja človeško modrost nasproti božji modrosti. Nikoli ne bomo ozdravili bolehajočega sveta, če se ne bomo dvignili nad posvetno modrost, ki je po besedah sv. Pavla "neumnost v božjih očeh." Kako moremo pričakovati, da bomo deležni božjega blagoslova, brez katerega tako težko pričakovanega miru biti ne more, ako pustimo od gladu umirati ljudi, katerih življenja bi brez težav lahko rešili? Prav dobro vemo, da je naša dolžnost nasičevati lačne, ako je le v naših močeh. Sam Bog nam to zapoveduje in celo pod večno kaznijo. Mi nočemo ubogati in se izgovarjamo, da tiči za nas same nevarnost v poskušanju izpolniti božje naročilo! Ali ni to prežalosten dokaz, da nimamo zaupanja v božjo Previdnost? In tajiti božjo Previdnost pač ni daleč od bogokletja." * * * Ob branju tega pisma smo se nehote spomnili na tiste naše rojake, ki so imeli pred kakim letom dni toliko ugovorov zoper neki poizkus med nami, da bi se TAKOJ nabrala večja svota denarja v pomoč domovini in se TAKOJ tja poslala. Bilo je dovolj javnega in privatnega, ustnega in pisanega dokazovanja, da bi taka TAKOJŠNJA pošiljatev "vsaj indirektno pomagala Hitlerju in Mussoliniju . Za tiste naše rojake, ki ne dajo nič na božjo Previdnost utgene kaj žaleči beseda tega škofa, v kolikor se sklicuje na pričevanje poznavalcev razmer in načinov, kako se tja poslana, in sicer TAKOJ poslana, pomoč rezdeljuje. Za one med nami, ki dajo kaj tudi na božjo Previdnost, torej za katoličane, ki so bili deloma tudi prav glasni zoper tako TAKOJŠNJE pošiljanje iz takih ali podobnih razlogov, so pa besede tega škofa dvakrat važne in premisleka vredne. V kolikor je nam znano, so v preteklem letu verni in neverni naši rojaki v tesnem sodelovanju precej hitro ubili tisto akcijo, ki je nekaj časa živela med nami pod imenom "Pomožna akcija slovenskih župnij." Ubili so jo s tem, da so ji javno nasprotovali in ji očitali razne nečednosti, pa tudi s tem, da je niso podpirali. In s tem zadnjim še prav posebno. Vsaj v kolikor je nam znano. Ni naša stvar, da gremo globlje v to zadevo na tem mestu. Toda ob branju takega pisma se v človeku nehote obu-de spomini na podjetnosti naših lastnih narodnih in humanitarnih poskusov in — polomov. . . TO IN ONO Clevelandski državljani napeto čakajo, kdo bo kandidat republikanske stranke proti županu Lauschetu. Dasi republikanci dobro vedo, da danes ni v Clevelandu človeka, ki bi porazil Lauscheta, pa bodo vendar postavili svojega kandidata, vsaj radi lepšega, da stranka ne falira. V tej deželi izobilja je nekaj novega, da nam bo vlada delila meso. Toda najsi si ne bomo mogli dosti izbirati jedilnega lista, smo vseeno lahko zadovoljni in srečni, da lačni ne bomo. Tisti, ki dozdaj niso mogli živeti, brez mesa, bodo zdaj videli, da je nekaj sočivja zraven zelo zdravo. Malo tega, pa malo onega in Amerikanci ne bomo stradali. Ko je nek farmar slišal, da ao zdaj začeli prodajati tudi konjsko meso, je rekel: "Saj nič ne rečem, da bi v sili pohru-stal našega pratna, ampak kaj bom pa potem počel z ba-gerlom?" ° * * * V bližini Clevelanda je nekaj cest, katere je zgradila država. Ceste so komaj dobro leto stare, pa jih je treba že popravljati, kar znači, da so bile slabo zgrajene. Ako bi bile zgrajene pod guvernerjem Davevem, bi javnost rekla, da je bil zraven graft. Ker so bilp zgrajene pod guvernerjem Brickerjem, so pa krive naravne sile. BESEDA IZ NARODA Sgt. Joseph W. Zuzek Dobro poznana Mrs. Mary Zuzek, 7510 St. Clair Ave., je prejela pismo od svojega sina, Jo-sepha, v katerem ji sporoča, da je bil povišan v narednika (sergeant) . čestitamo! Joseph pošilja pozdrave vsem prijateljem v Clevelandu in se priporoča, da bi se ga spomnili s kakšnim pismom ali kartico. Njegov naslov je: Sgt. Joseph William Zuzek, Co. C 693rd Q. M. B M, Fort Jackson, Columbia, S. C. Zopet nekaj o farmah Hubbard Rd. — Veliko se ukrepa, kako bi se dalo kaj pomagati farmarjem, je pa o tej zadevi kaj težko kaj pametnega ukreniti. Taki ljudje, ki delajo v tovarnah in tam dobro zaslužijo, si niti misliti ni, da bi šli delat na farme, kjer ni nobeno delo vredno toliko, da bi farmar mogel plačati, da bi bil mestni delavec zadovoljen. Torej je boljši, da take ljudi obdrže v mestih, kjer bodo napravili več koristnega dela za državo, če bodo delali v tovarnah kakor pa bi na farmi. V drugem ožim je pa tudi tako, da tisti ljudje, ki še nikdar niso delali na farmi. V drugem oziru je pa tudi tako, da tisti ljudje, ki še nikdar niso delali na farmi, bi skoro rekel, da bi naredili več škode kot koristi, kajti far-marskega dela se človek ne nauči in privadi kar tako čez noč. In da bi jih nagnali kar cele armade, pa tudi ne gre, ker se jih sem in tje potrebuje le nekaj in poleg tega pa, bi jih morala plačevati država, kajti farmar bi jim v mnogih slučajih še jest ne imel kaj dati. Kadar je za obirat jagode, grozdje ali jabolka, tedaj dobijo plačano od košare, potem pa kolikor naredi in jest si pa mora sam kupit. Če ,je urnih prstov, bi si v takem slučaju zaslužil, za hrano, če pa ni, bi pa še za isto ne zaslužil. Kako naj se potem pričakuje od mestnih ljudi, da bi šli delat na farme, ko pa v tovarnah zaslužijo tako lepe de-narce. Povrh tega pa imajo tam tudi vsakovrstne veselice in zabave, partije, kar pa na farmah vsega tega ni. S starimi ljudmi pa na farmah ni dosti. To pa vem sam po sebi, čeprav sem še bolj mladeniških let (za pol moža .. .) pa mi tako delo ne gre pa ne gre od rok, mladina pa gre raje v armado kot da bi delala na farmah. No in kedo pa bi jim zameril, saj gredo še farmarji, ki imajo svoje farme, raje delat v tovarne, ker tam je denar. Torej iz take moke ne bo kruha, pa maga-ri če se gospa kongresmanca na glavo postavi, ko pravi, da bo treba postaviti posebno armado za na farme. Kedo mestnih ljudi pa zna prijeti za traktor in ga vodit od ranega jutra do pozne noči? Kje so pa še stotera druga dela, ki jih mora znati opravit. ne samo držat zanje. Jaz bi predlagal, če bi kdo podpiral, da bi farmarje, ki se ukvarjajo samo s farmo brez žernad, oprostili davka, mu dali potrebno semenje in umetna gnojila ,za pozimi, ko ni dela na j polju pa naj bi dobil kompenzacijo, ket- mora skrbet za mestne ljudi, da imajo kaj za jest. Se reče, no, saj letos si bodo sami nekaj pomagali, ker kot povedo, si bodo morali obdelat vsak košček zemlje. Saj je pa tudi res fletno, če imajo doma kaj za odtrgat ali izruvat, da ni treba za vsak korenček hoditi v štacuno* in trgovca nadlegovat.za vsako peresce. Se reče, saj nimam navade prepogosto hoditi v trgovino in še takrat, kadar grem, nič ne dobim. Ker so pa dnevi postali nekam lepši, se je tudi narava pričela zbujati iz dolgega zimskega spanja. Tudi jaz sem se že malo razzibal, dasi sem še tako zava-len, da na kakšno pripogibanje niti misliti ni. Sosedje kaj pridno delajo v tovarnah in doma. To pa se mi malo fržmaga, ker mi s tem delajo skazo, da se mi kar milo stri pri srcu. Mal' pa tudi ne, ker jaz tudi kaj takega ne zmorem. Po drugi strani si pa mislim, mogoče bo pa to kaj na moje zdravje vplivalo, ko tako bolj mirno živim in se ne razburjam preveč z delom, kajti jaz se najbolje počutim, če sem lepo v miru in da me ne priganjajo preveč k delu. Sem in tam mi Eddie nasvetu-je k kakšnemu delu, pa mi je že nekam nerodno se vedno odrekat, kajti on, ko pride iz šole, komaj stopi v hišo, pa ima že overalls na sebi in hiti za delom. Zato je pa tudi že obrezal vso trto, ker je tako priden. Vse je že spravil v red. Tako se delo drži dela in ga nikdar ne zmanjka. Plevela bo vedno dovolj za izkopavat, ne bo ga konec, dokler zopet sneg ne zapade. Oni dan so nas bili obiskali prijazni ljudje iz Clevelanda in Euclida in sicer Mike Rornich iz Edgerton in njegova prijazna soproga. Mr. Romich pravi, da je bil rojen in vzgojen na Štajerskem, torej je Štajerec. No saj so pa ti štajerski fantje že tako prijazni in narodni, da je le kaj. Višje izobrazbe pravi, da se je nabral v Celju, kjer je pohajal v višje šole in se je tam tudi izučil za živinozdravnika. Saj se mu pa tudi vidi, da nekaj mora že vedet, ko smo šli v hlev pogledat konje, sta se takoj zaple-la z našim Edditom v pogovor o takih stvareh, ker tudi Eddie nekaj tega razumel, saj se te stvari uči v šoli. Z njim pa je prišel tudi Joe Zupančič iz Euclida in isto tako tudi /njegova prijazna soproga, s katerimi smo se kaj prijazno in v veseli družbi pogovarjali ter se šalili prav po domače, kot da sc poznamo še iz davnih dni. Mrs. Romich je Vrhničanka in menda tudi že veste, kako prijazna so vrhniška dekleta. Mrs. Zupančič je po moji sodbi pa gotovo Dolenjka, no in dolenjska dekleta so pa že tako prijazna, da tega ni treba še posebej poudarjat. Tema dvema sem se bil precej prikupil, kajti pred odhodom sta mi bili podarili bonbon-čkev, da sem jih lizal še pozno v noč. Prav lepa hvala in se še priporočam. Saj veste, jaz sem take "sorte," da imam vedno rad kaj sladkega in kadar bodo pa moje rožce pognale, vama bom dal pa lepe šopke, če nas bosta zopet obiskali. Mr. Romich je prav za prav prišel pogledat mojo blagajno, o kateri je že precej čital, pa je bil slabo naletel, ker je popolnoma prazna. Kar je bilo v njej, je šlo za semena in sedaj bom pa čakal na odrešenje, če se me bo mogoče usmilil kateri mojih prijateljev tam iz Clevelanda, ker so mi bili v slabih časih obljubili, da bodo poslali, kadar se bodo časi zboljšali. N0 in boljših časov, kot so sedaj pa ni pričakovat, če se le količkaj spremene, se bodo spremenili na slabše. To- rej, sedaj je čas, da se dana obljuba tudi izpolni. Veliko se je tudi razpravljalo o premogarjih, če bi se jim dalo boljši zaslužek ali ne. Videli bomo prvega aprila, kaj bo. Zelo žalostno je, da se temu upirajo, posebno še za višje inštance, ki navadno potegnejo s premogar-skimi baroni in uboge premogar-je pa navadno puste na cedilu. Saj ravno premogarji opravljajo eno najbolj važnih in najbolj nevarno delo. Ko se premogar zjutraj pred odhodoma na delo poslovi od svojih dragih, prav nič gotovo ne ve, če se bo zvečer vrnil k večerji ali ne. Saj ste gotovo čitali o veliki nesreči, ki se je nedavno pripetila v Mon-tani, kjer je bilo 74 premogar-jev ubitih ali zadušenih, ker se niso mogli rešiti. Kako žalostna pisma so napisali na kamnite plošče v jami, kjer so polagoma umirali od strupenih plinov in poslavljali od svojih dragih potem, ko so videli, da ni zanje nobene rešitve več. No, sedaj se pa ti prenasičeni premogarski baroni branijo dati jim pošteno plačo in z njimi pa potegne še višja instanca, da tako pomaga držati premogarje pri tleh. Kakor smo čitali poročila, je bilo med ubitimi premogarji v Montani tudi 17 Slovencev. Tako se dogajajo kaj žalostne stvari, ki bi se v resnici ne smele. Premogar je upravičen do vsega, kar zahteva in še bi ne bil dovolj plačan za svoje naporno in nevarno »delo, katerega vrši. Pozdrav > Frank Leskovic. Nemško poročilo o vojaškem položaju na Hrvaškem koncem febr. Nemški časopis Neue Ord-nung prinaša dne 28. februarja naslednji pregled splošnega po-' ložaja na Hrvaškem : "Hrvaško časopisje objavlja podrobna poročila o velikih operacijah čiščenja, ki so se začele sredi januarja v predelih južne in jugozahodne Hrvaške; cilj teh operacij je popolno in končno veljavno uničenje kamufliranih ve-liko-srbskih komunističnih tolp. Dočim so lani različne teroristične skupine načrtoma zasedale in pustošile obširne okraje, v zadnjih mesecih ni bilo več go-vera o nobenih široko zasovanih uporniških akcijah; uporniške tolpe so oslabele in njihovi ostanki so se umaknili v neprehodne gorske okraje v Bosni in v velike tamošnje gozdove. "Nemško-hrvaške sile so prodrle že globoko v notranjost goratega ozemlja v zapadni Bosni in zasedle vas Bosanski Petro-vac, ki je bila dolgo časa izhodišče napadov teh roparskih tolp. Druge kolone prodirajo v centralnem odseku vzdolž reke Sana, v gorsko skupino Grmeč v jugozahodni Bosni. "Večji del teh jugzahodnih predelov Bosne je že očiščen; uporniki so se umaknili dalje nazaj v gore in na svojem umiku rušili vasi in prometna sredstva. V osvobojenih krajih se je takoj začela rekonstrukcija, dočim se prebivalstvo, katero so teroristične tolpe izgnale, počasi vrača v svoje porušene domove. "Vojaške operacije, ki se vrše v ozkem sodelovanju z letalstvom, so jako težke zaradi nepre-hednosti ozemlja, v katerem so vse prometne zveze porušene. Nemške čete so prodrle do mesteca Ključ ob Sani, ki je v razvalinah; s tem je zdaj sklenjen obroč okoli Krajine in vsega li-škega sektorja. Obe pokrajini! sta zdaj obkoljeni od hrvaških, j nemških in italijanskih čet. Začelo se bo po načrtu čiščenje tega ogromnega kotla. "Partizani so doživeli uničujoč udarec, kajti odrezani so od svoje poglavitne oskrbovalne baze. Glavni stan partizanskega štaba je tudi že v naših rokah." Institut za rekonstrukcijo vzgoje v centralni in vzhodni Evropi V začetku meseca aprila bo prirejena na newyorski univerzi skupščina, na kateri se bo razpravljalo o rekonstrukciji vzgoje v centralni in vzhodni Evropi. Imenovala se bo "Institute on Educational Reconstruction in Central and Eastern Europe" in tvorila prvo večjo konferenco programa sodelovanja med ko-miteje^n Zedinjenih državah ameriških za rekonstrukcijo in cdborom za planiranje za centralno in vzhodno Evropo. V odboru za planiranje za centralno in vzhodno Evropo so zastopane naslednje države: Če-hoslovaška, Grška, Poljska in in Jugoslavija. Predsednik odbora je jugoslovanski minister na razpoloženju, g. Sava Kosa-novič. Program instituta za vzgojno rekonstrukcijo je razdeljen na dva dni, sredo 7. in četrtek 8. aprila 1943. Obsega šest sej, na katerih bo nastopilo veliko število uglednih govornikov. Na zaključni seji bo naslovljena preko radia poslanica narodom pod okupacijo osišča. Dva zaključna govora, g. Sumner Welles-a, pomočnika sekretarja za zunanje zadeve in Evangelosa Sekerisa, grškega ministra prosvete, bosta prene-šena na omrežje ameriškega radia, tako da bo ameriška javnost poučena o rezultatih te konference. * Jugoslovanski delegati na tej konferenci bodo: bivši minister-ski predsednik, Bogoljub Jev-tič; minister na razpoloženju, Franc Snoj, minister na razpoloženj u, Branko čuhrilovič, minister na razpoloženju, Sava Ko-sanovič; ban Hrvaške, dr. Ivan šubašič, profesor Boris Fur-lan, Louis Adamič, profesor Pavle Radisavljenič, profesor John Zvetina, profesor Paulina Al-bala, Rev. dr. M. Popovič, dr. Milan Herzog, dr. Nikola Mirko vie, Vaso Trivanovič, Mrs. Ivan Molek, Borislav Bogdano-vič, Milorad Milovanovič, Theresa Kerze V. Vučinič, A. Vučinič profasor Nikandar Strelsky, dr. Dragan Plamenac. Govor podpredsednika vlade, dr. Miha Kreka (Dne 7. februarja na londonskem radiu) Propadanje vojaških sil osišča se nadaljuje. Sovražnikove vojske doživljajo na ru,ski zemlji strašne stvari. Hitler, v želji, da bil skril svojo^ sramoto, je odredil štiri dni narodnega žalovanja. Nemci so zdaj pač morali spregledati in uvieteti, da je polom njihove vojske posledica edino le Hitlerjeve oholosti in nesposobnosti. Saj je gnal nemške vojake naravnost v klavnico. Stari Grki so imeli pregovor: "Kogar hoče Bog kaznovati in uničiti, mu najprej vzame vid." Hitler je kakor slep in n^če videti, da se mu bliža njegova zadnja ura. Toda narod, ki objokuje svojo sramoto in svoje poraze, to mora videti. Goering in Goebbels že zahtevata novih žrtev od nemškega naroda, ki bo moral zdaj napeti do zadnjega vse svoje sile. Naš ubogi slovenski narod že skoro dve leti prenaša fašistična in nacistična zverstva. Goebbels klepeče o nevarnosti, ki preti Evropi od boljševizma. Vedeti bi moral, da evropski narodi ne bodo nikdar branili fašizma in nacizma. Vsi podjarm-ljeni; narodi, a na prvem mestu Jugoslavija, vidijo svojo bodočnost le v popolnem porazu fašizma in nacizma. Slovenci, v novi in srečni Jugoslaviji vam bo zasijalo novo življenje! (J. I. C.) Dr. Miha Krek o rjf jugoslovanskem London. (Radio prej<.'7 žba) — Pretekli teden ^ predsednik jugoslovansK* • dr. Miha Krek, predaval^ slovanskem domu v razvoju jugoslovanske , G. dr. Krek je dejaW goče gledati na idejo ' j je z dveh različnih sta.-ejjd na elementarno silo, k> v zemlji in v narodu,8 ^ politično idejo z velik"1'' obrisanim ciljem. . ^ Govornik je razl° ^ ideje jugoslovanske sk«P podlagi obeh teh stw j Srbi, Hrvati in Slovenj, nesrečnim razmeram v dovini vedno čutili » ^ sorodstvo in pripad"" ^ * nesančne dobe napreJ m ideja razvijala in ni našla svojega stv«' za v državi Jugoslav«^ Na koncu svojega P ji v katerem je obdelal zgj^ nastanek in razvoj Jl je g. dr. Krek dejal- ^ "A zdaj se v da"joV^ nahaja ideja jj if edinstva v svoji za jji^ težji borbi. Wlg&j slavije morajo P1 ^ mu, da bo nova bovala vsa naša n*1- ^ lja, tudi ona, ki ,s°vet/ ugrabljena po prJ ni, a so nasa po sti in zavednosti. 1" ^ Britanije in naš interes sta fetovetn* J ja se bori proti sV°J / sovražnikom in Je e# boju tudi naravni t J like Britanije. * ^ jugoslovanska xao^ j ga vzdrževati sv° skih zvez v Sredozen^ ju. Zaupamo, da j J pet postala svobod^./ zmaga zedinila ves . vsa naša ozemlja- ^r Britanski Amery, se je P° f1 & $ hvalil g. dr. Krek« J zgodovinsko razlas ske ideje. "Obstoj 1 potreben le JuS°sl, več tudi Veliki Bi'; t javil član britansk , f pn • 4. in dodal nato: ru do morali Srbi, » vOnci zrasti % Niti en sam del ^ sme ostati >1 goslavija bo t zedinjena, temveP Ijena, da se zveže ^ di in tako ustv*1 upi/ nost, ki se bo la^Je "M tualnim sovr^žm^S^l« v Fante je bil ^ Prf nikem radi tatv" f„' J "Kaj jaz vem - ^ Katehet ga p ^"'j/ povsod. Kmalf ..jj« j het zopet vpr»sa' / kje je Bog?" , / "I, kaj se je * se začudi Jan"2 ' >83 "Ti to misliš, Stojan, a jaz I že davno ne verujem več v to!" j "Kaj," odvrnil je burno mlajši, "in se nič ne bojiš? Ne veš ■ več, kako je bilo tedaj, ko je j prišel oni tujec v naše selo in | je govoril tako čudne reči. In j ko ga je videl Krutiboj, je šel !in je rekel: Bogovi ga bodejo kaznovali še to noč. Ali se se !spominjaš več, kako so ga na-, šli potem pastirji mrtvega v pifjpadu nad selom? Bogovi so se znosili nad njim, ker je tr-I dil, da jih ni, in Krutiboj je ve-! del že naprej — ; "Pusti to, Stojan," odvrnil je Nepokor; videlo se je, da ga je pretreslo to, kar je slišal iz bratovih ust in nič več ni ugovarjal. (Dalje prihodnjič) -o- Kupujmo obrambne obveznice in znamke! i- ;---- n VVVVVV^nn^nrV ° blagovestnikjT v Povest iz pokristjanjevanja s Slovencev. Spisal Ivo Pregelj e Tujec. 3 vvvvwwwwv j Zahajajoče solnce je igralo . v mladem bukovem listju, sipa- . lo zlatih pramenov skozi orja- 1 ške veje silnih hrastov in bukev 2 v mehki mah. Vonj cvetja in . vlage je vel vsepovsodi. Sedaj-. pasedaj se je zgenilo listje v . rahli sapici jugovega vetra, za-, šumelo je po gozdu in sto in sto . listov je igralo v solnčnem svitu. Šoja je kljuvala nekje v goščavi, smuknila je veverica z veje na drugo, pogledala je srna zvedavo skozi grmovje in že je bila izginila. Visoko nad gozdom je krožil v drznem pole-! tu sokol, vse ožji kroge je de-. ■lal, bližal se bolj in bolj žrtvi,1 katero je opazilo njegovo oko. Sedaj se je zazibal na perotih, samo za hip, da se vrže s toliko večjo naglostjo na nič slutečo žrtev. Toda, prej še, ko je mogel napasti, zaplahutal je s pe-rotmi in s šumečim perjem je padel z višine in utonil v bujnem vrhovju hrastov. Že dolgo i je prežalo nanj bistro lovčevo j j oko in skrbno izstreljena pušči-j | ca strla je ptiču življenje v hi-! pu, ko se je hotel pognati na rop. "Dobro si meril, Stojan," vik-nil je krepak mož svojemu dokaj mlajšemu drugu, ko je ptič padaje skozi vejevje telebnil s š u m o m lovcema pred noge, s j prestreljenim vratom in krvavim kljunom. KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV "Ali misliš, Nepokor, da bi ga ti ne bil," odvrnil je mlajši,! "saj si me ti učil natezavati ta- ■ tivo in izstreliti tedaj, ko je ro-l ka povsem mirna." "Dobro znamenje," odvrnil \ je starejši, "glej, naravnost skozi grlo mu je šla puščica." Mož se je bil sklonil nad ptico in jo dvignil in z zadovoljnost-jo lovca opazoval učinek puščice. "Še prekosil me boš, Stojan' —," dejal je nato smeje, "tako je prav, potreba nam je bistrih oči in mirnih rok." "Pri Peruhu, Nepokor, meniš li, da je težji zadeti Laha,' kot sokola?" "Vem, da se ne boš bal, a ljubi moj, Lah je zvit. Pride,' ko nimaš puščice pri rokah, in j preden se zaveš, te je vrgel in te drži." "Lahi so psi in boječi so. Ali i si zabil že, kako so tulili, ko so jih napadli naši očetje? Sam njih vojvoda je bežal in pustil na polju čelado." "Ti govoriš prešerno, boj se jih, oni imajo težke vojske in težke meče, in za trdnimi zidovi se krijejo. Ko bi bili plašljiv-ci, posedovali bi Sloveni še se-, daj ono lepo polje tam doli, ka-j mor solnce zatone, oni so močni; Stojan, ker njih bog je večji od naših." DELO DOBIJO NEIZKUŠENI in NAPOL ISKUŠENI JEKLARSKI DELAVCI Z ali brez predznanja. Začnite z vojnim delom CLEVELAND TRACTOR 19300 Euclid Ave. (74) Ženska se sprejme Želi se dobiti žensko za čiščenje, pranje in likanje. Stalno delo. Pokličite IV2460. (79) Za lahko delo ' Išče se moža, da bi čistil po "jardu" in kaj skopal. Zglasi naj se na 1233 E. 172. St. (74) j MA1J OGLASI Išče st'inovanje Boljša družina išče stanova-5 do 6 sob; najraje v Collin-woodu, Nottinghamu ali Eucli-du. Pripravljena je plačati $50 do $60 na mesec. Kdor ima kaj primernega, naj sporoči naslov v urad tega lista. (x) V najem i Odda se v najem 5 sob z gor-koto, za odraslo družino. Vprašajte na 6301 St. Clair Ave. po 1 sedmih zvečer. (75) Hiša v najem V najem se da hiša za eno družino, 6 sob, z vsemi pritikli-1 iami; odda sa mirni družini. ; Z? naslov vprašajte v uradu tega lista. (75) Izredne kpa prilika ! Podjetnemu človeku se nudi ; izredno lepa prilika, katere bi >ie smel zamuditi. Naprodaj je ■do.br o vpeljana grocerija in mesnica v slovenski naselbini : na glavni cesti. Veliko dobrih ■ in stalnih odjemalcev. Proda i se radi smrti v družini. Popolna zaloga in vse, kar je potrebno pri groceriji in mesnici. ! No pustite'iz rok take prilike, ;ki se ne nudi vsak dan. Za naslov vprašajte v uradu tega li-•t\ (76) "Ev»ry dim« and dolUr dot vitally needod tor abaolut« MCMciti«* should go Into WAR BONDS »nd STAMPS to ftdd to th* ■triklng power at our armed foroo*." -rmumua D. Koootbi* truUmt tftkt MMMfc * * * Think Wirl Aot Wftrl Buy WAR SA VINOS BONDS—«* leant 10% U row p*r p»y da je S S? pha> ko se V\ °di .pri. fa pol"oči pri. bi se iz: fc kdo je ta iv'ih ^e" Z J1 bila ka-misel gCVrVUdi čaka- iK Cninm°r- iVVaT^vo je Je skrbelo; nekako Mirno i k Nt'0 SW.1 I? vedr, no pra-EN> T0 S^neje, LV7, _ k je me- IS kaj h ^ n fZe' bi K 4 ikne |(> vi(1'10 na tla. f IS4* i* taHri Kaj bi neki ktS Jeina. ni mo-VV* ni bilo 'moč Pričakoval r.^gj ^ nekoliko terja- d/a Je bilo, ko f No m 8a bodo po-tC"fll, še več fS svUmreti brez |Je Ml i, ' Zakramen- C"1 trdn epka sloven- E%u\leje držal E«o,sp v mlado- Pterin IJ^ vera," L ^ibnl • Jeg0V red-I °'jse, sleparij [>Vi. vef • H koi , rno nioli-; V k ur'^Je pri sr- kVj ega' kakor Er- Vn V p°Pol"i k' • . Ka Bog ne LSit], Je k Počitku j I čutil I'in zel ^ nevar' r^t je obžaloval j, "epremišlje- K l pala to. \ da Nlc drugače ni % „ Je ^ noč nje-1 s'oriti moral gro-"Mte I ^ surovimi Swod svojih /tot.°vo že željno • z°Pet iJ Stlski sPom-'> je7,edi starega rad n at dial: bati g 1 se « ni tre-lso ij J'e mogočni j JUdje." rO.tla, vzel sve- rM^Poljuboval, v! Goliti, da ■ t to,°Vai '1 iz rok kr- sa.i smrti t ^eteli vse umetnosti PairlK Pa tudi nobenih {tCniS0 hoteli spre-fii si(0r,'. Zat0 so Še dan- rWVfdno na onej fttj ^ ' Kot SO bili pred iSajl t ° 8 P°^jedel- f i« živa potre-K inZela napolnjena rSos r;deiki prav po prst 0 na l>feobiCiJ°?Sejej0- fwPeti 1 ljudstva se f W • revni stari-t0, e v vodo rt«Poa,mo dekleta'in r'te ?°ma dPuščeno. p0vesti ne zaide- h Pop^-e poti, f'e in | anje kitaj-K t^tnosti njenih Se vrnimo V 1943 MARC 1843 M L. E 14 Mo 1 8 S ij 9 16 I 117 is 1 JFrJjSjJ Si 191120] 21 22 23 |24 [251 26||27 28| 29] (30|[31 □ obrne proti sodniku in začne pridigo, ki naj jo sliši ves Šta-jer, ki naj izpreobrne k čistemu evangeliju zadnjega papež-nika. Čudno dolgovezna je bila ta pridiga, iz katere so kar deževale psovke na Rim in pa-pežnike, ki se je na drugi strani kar cedila laskanja in hvali-sanja Hendelnovih vrlin in kreposti. Na dolgo in široko je govoril o Samsonu, ki ga je primerjal s sodnikom Hendelnom. Nadaljeval je: "Li naj še nadalje slavim Samsona, ki je podlegel zvijači vlačuge? — Toda, tebe, štajerski Samson, ni premagala zvijačna ženska, ki ti jo je poslal pekel, da ti izbija meč iz rok. Ona zvita vla-čuga Dalila iz Soreka, po naše iz Admonta, zaveznica Filistej-cev, ki je nočem imenovati po imenu, ki je filistejsko sodrgo peljala v kužni kraj, da pride kuga sem, da umrje Samson—" Pridigar je prekinil, kajti na trgu so se jele množice pregi-bati in premikati, kakor se zgane morski polip; če ga oprasne spodnji del ladje. Na tribuni je vstal stotnik Henrik, opasal si je meč in je zaklial na glas: "Tega ne poslušam več." Tisoč in tisoč oči se je ozrlo nanj. Tudi sodnik se je 'dvignil s veljeval njegov sin Henrik. Ko so odspeli na kraj, je Henrik stopil s konja in se je z očetom, ki je ob roki vodil soprogo, podal k belopogrnjeni mizi. Iz pridigarjevih rok so vsi trije prejeli kruh in vino in so se takoj potem podali na tribuno. Sodnik je sedel na stol, ki je bil zanj pripravljen na odru, in se je roko držeč za meč oziral po množicah. Moliti nima čas, njegova molitev so dejanja. Ne motijo ga krvave sence štirih' mož, ki jih je obsodil v smrt, tudi ga ne moti trpeča nedolžnost, ki jo je postavil na sramotni oder. Nato mu je oko zopet preme-1 rilo množice, pogled mu je bil oster kakor bodalo. Papežniki! Ste-li tu? Vsi? Zdi se mu, da ne vidi bogvekaj sovražnih o-brazov v senci vrat in utic. Bodo že prišli na dan, ko bodo pridigarji med nje delili luteran-ske biblije. Na sodnikovi desnici sedi njeg'ov sini stotnik Henrik. Nič kaj rad se ni prišel na oder kazat ljudstvu; sram ga je bilo, ko je pre.d tisoči prejel kruh in vino prav tam . . . kjer je Štefana stala in trpela v železju. Nestrpno, z mrklimi pogledi se je oziral Hen del naokoli. Kje je pridigar Majorius? Obhajil-na miza je že davno prazna, zakaj pojejo otroci še naprej lu-teranske obhajilne pesmi? Predolgo pojejo in preveč jokavo. Pa glej! Množice pred cerkvijo se jame j o gibati.-- Majorius prihaja. Nad črnim, gubastim tal ar jem nosi togo iz zlatorjavega atlasa. Okoli vratu ima pridigarski ovratnik, ki je, obrobljen s širokimi bruseljskimi čipkami, kakor da bi bil napravljen za kako gospo. Za njim stopata dva mlada pisarja; eden nosi luteransko biblijo, drugi pa robec za solze. Majorius je izginil za vrati ob vhodu v mestno hišo in se je takoj potem prikimal na balkonu, ki je" bil ves prevlečen s škrlatom; svojo belo roko je raztegnil proti množicam in je zavpil z velikim glasom: "Mir naj bo temu mestu!" S tribune mu je odgovoril mogočni sodnikov bas: Amen. Majorius nasloni roko na kovano ograjo in dvigne oči proti nebu, kakor bi od zgoraj, prosil razsvetljenja, potem pa jih JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PREVEL DR. JOS. JERŠE A MESSAGE FROM FI0RELL0 H. LAGUA« City of New York Oenpe or the Mayor BUT TOR B0!!ts AMD STAIffS Doktor luteranskega svetega pisma Majorius je slednjič dospel v Štajer, da pozdravi mestnega sodnika in ogleda cerkev, ki naj bo od Binkošti -naprej največji luteranski tempelj v vsej deželi. Strmeč so zrli Štajerci na slokega, bledega moža, ki je dospel z daljnega severa. Laskavo je rekel Majorius sodniku: "Ljubezen me priganja, da temu mestu povem, kako čudovito v njem zmaguje in deluje moč Kristova. Ako dovolite, born jutri, na cvetno nedeljo, pridigal tu v Štajru." Hendel je rekel: "Dovolim Vam, samo bojim se, da ni nobena cerkev zadosti velika, da sprejme naval ljudstva; všeč mi bo, če boste govorili pod milim nebom." "Toliko ljubše mi bo," je rekel Majorius, "moj glas je dosti močan." Zmagujoče so Hendelnu kipele prsi, ha, Majorius bo pred tisoči pod milim nebom ozna-njeval čisti evangelij; vporab-ljal bo s fino zgovornostjo naj-k rasne j še zglede! Ha, skrij se, Poročnik Walter Higgins iz Fort Worth, Texas, 'je bil prvi, ki je zasledil sovražni konvoj 22 ladij, S svojim letalom se je vračal s pairolne službe, kljub viharnemu vremenu je letel precej nizko 'nad -morjem in tako zasledil sovražni konvoj, katerega so potem zavezniki uničili v Bismarck morji'.. Tribuna za štajerskega sodnika in njegov ožji prijateljski krog je bila prevlečena s škrla-tasto rdečim suknom in prepletena z zelenimi venci; stala je nasproti mestni hiši. Balkon mestne hiše pa naj bo leča, s katere bo govoril doktor Majorius. Velikanska množica ljudstva je valovala po mestnem trgu, ki so ga v praznični opravi obkrožali štajerski strelci. Pred šolsko cerkvijo je kakor obhajil-na miza stala dolga, nizka, z belim prtom pregrnjena miza, kjer naj bi trije pridigarji po luteranskem obredu delili kruh in vino. Na belih pogrnjenih kredencah so stali trije koši s kruhi in sedem vrčev z vinom; nekoliko v stran, na levi so sedeli godci, ki naj zagodejo v slovesnem trenutku, ko bo najvišji štajerski gospod prejel obhajilo. Ob osmih zjutraj so zadonele trobente, in množice pred farno ulico so se razdelile in so napravile široko gaz. Po ulici je prihajal sodnik, pod pazduho vodeč svojo soprogo; mirno, dostojanstveno kakor maziljen vladar je stopal, in njegova soproga je bila ozaljšana liki kraljica. Kakor nekdaj preto-rijanci Cezarju so mu sledili strelci, ki jim je na konju po- • • te iif Med drugimi težkočami, s katerilM ® mKA naši'vojaki na Srednjem Vzhodu so tudi P " ^jf.. viharji. Na sliki vidimo enega naših va obdržati šotor pri tleh, ko je začel mf ščavi. A kljub peščenim viharjim nasi z osiške armade iz ene utrdbe do druge. Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV! V BLAG SPOMIN ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠE PRELJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE Rose Koscak ki jo Je Bor poklical k sebi dne 29. marca, 1939. Štiri leta so že minula od bridkega spomina dne, ko zapustila solzno si dolino, draga soproga in ljubljena mati. Blag spomin na Tebe draga, nam tolažbo daje večno, počivaj mirno, duša blaga, in' prosi tam Boga za nas. Tvoji dragi, ki Te še vedno zelo pogrešajo: FRANK KOSCAK, soprog in otroci. Cleveland, O., 29. marca, 1943. Naša slovenska unijska na vam tiska krasna P°rr papirja in črk. Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da »te videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini Ameriška Domovi^, 6117St. Clair Ave. "Spravi se!" se žugajoč z dvignjeno pestjo zlekne po svo-i ji svilnati postelji, "neumni hudič, misliš li, da bom jaz, ki se mi pretaka Kalvinova kri po žilah, res zapeljal naj nežnejšo deklico, ki jo je Bog ustvaril angelom enako — in misliš li, ti tepec, da bi se Štefana, angelsko dete, dala zavesti na slabo pot?" Odslej zanaprej bo še prid-neje jahal in se bo utrujeval v •naporih, da premaga svojo vročo kri. Tako je sklenil in je sklep tudi držal. Kakor hlapec naporno opravlja svojo službo, beži pred Vizerfeldom, kjer biva ona, ki je lepša kakor angel in čistejša kakor vse ženske . . . beži pred njo, pa noč in dan misli na njo. Kakor angel varili dušo, ga spremlja misel nanjo . . . Kakor zvezda žari v njegovih prsih njena podoba in ga blagoslavlja, po dnevi, da omaguje in umira tiger v njegovih prsih, kerubu pa rastejo zlata krila, blagoslavlja ponoči; noben hudič mu ne more blizu, Štefanina sveta nedolžnost varuje in brani njegovo dušo. * * * razdelite biblije med ljudstvo." To ne gre, da bi mu še ta zme-djal sina, to sme le on sam; ta mož, ki je prišel s severa, ki ga bo plačalo štajersko zlato, tega ne sme. Očeta lahko slavi, sina j ne sme grajati! Drugič je ves poparjen prekinil tuji pridigar svoj govor. Štajerski pridigarji so mu privoščili to ponižanje, vsi zadovoljni so si meli roke in so rekli: "Ha, ta nima sreče pri našem gospodu kljub vsem lepim primeram in prispodobam. Ta lahko spravi šila in kopita in gre tja, odkoder je prišel, ne bo več pridigal v Štajru. Hen- rik mu jo je zagoni Majorius je s JNl obrazom zapusti 1i| lo niti njega niti-HI cev več videti na- Jj je nato rekel lute*; ■ tovalcu Madlzf^l pridejo sem nasi .. J meščani; Pridiga" J razdele protestant • j naročite jim to!" jI Pridigarji so ie J semintja, z veli«11*m privedli tri moške | Sodniku je čeIoJJ utrriznil se je v "-J^f "''< As t see It, the purchase of War StaaF" m4 ^ jj. 1 we«l»ary «4 not disoretionaiy, ^ X > >- .y. )[»|i'' y^fiiii- If we do not buy bonds, and lose the war, , j ji \Faselst« and Japs will con* over and take all our Don®>'' ^ j ire win the war, we will hare our money, our country j institution.:^ ^ Jte I disregard "entirely the fine interest and < x „ w our <"* sent feature« of War Stamps and Bonds. Our , our future peaoe constitute an Interest of suoh ro»£a cannot be expressed In dollars,*1 ^jjfpJ j —k toys**' tpC'll All Amerloans—'businessmen, employees, eopi^ ,, & vonuf" earners«»ohould buy to the very limit. Overtime, ^ profit« should «11 be put In War Stumps and War Bo««' «m not only patrioti«,lit 1« necessary. « AM iščete delo? ( SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV ★ ★ ★ VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ! ŽENINI IN NEVE^' Občudujoč je rekel Majorius: "Kako visoke misli vrejo iz Vaše globoke duše. Kako očetovsko dobri ste ljudstvu, ki je s surovim uporom povrnilo Vašo očetovsko dobroti j ivost." "Res, nekoč sem bil ljudstvu zares dober," je odvrnil Hendel. "Pa tega ni bilo vredno. Niso se uprli, zoper očetovsko dobroti j ivost, temveč zbper točno in jasno postavo." Luteranskim, štajerskim pridigarjem ni bil nič kaj všeč, da se je tujec od severa tako laskal sodniku. Eden izmed njih je rekel: "Ta naj bo velik pridigar, ki govori tako, da ga niti mače'k v Štajru ne razume kamoli človek. Ta naj polute-rani deželo, zato ker prihaja s severa, ker nosi atlasaste nogavice in ker govori in se nosi po profesorsko ..." Drugi ,je nejevoljno rekel: "Nam se godi krivica! Ta nam krade kruh! ;Gotovo bo dobil glavno cerkev. . . . Hendel ni več tak, kakor je bil: rad posluša lizune, ki se mu laskajo kakor pes, kadar maha z repom .'. . to ne bo dobro ..." * ::: :k psovač Albert, s tvojo beraško juho, ki si jo ob nedeljah delil Štajercem! Da, Štajer, sedaj pridi, da vidiš, kaj premore katoliška, in kaj luteranska pridiga in duhovščina! —Nato je rekel doktorju: "Pred cerkvijo postavim lečo, od koder boste videli čez ves trg. Pred pridigo