Št. 2,
Maplbop, dne 9. januarja 1908
Tečaj XL1I,
Izhaja rsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto i K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „KatoL tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. — Ne^
zaprte reklamacije so poštnine proste.
List ljudstvu v
pouk in zabavo,
Sv. Oče o časnikih.
Sv.: Oče so pred kratKim sprejeli nekega časnikarja in so mu med drugim rekli:
„Nekateri še vedno ne razumejo važnosti časnikarstva. Niti duhovščina niti verniki se ne brigajo za njo kakor bi bilo treba. Starčki pravijo, da je to nekaj novega in da so prej veliko duš rešili, nüi bi se brigali za časnike. To se lahko izreče: pp* ,rei • • •! Toda nobeden ne pomisli, da prej s?»' slabega časnikarstva ni bil tako razširjen kar koT"sedaj, da torej protistrup z dobrim časnikarstvom ni bil tako potreben kot sedaj.' Mi nimamo več prejšnih časov, ampak1 sedanje. Dejstvo je, da brezbožni listi varajo, zastrupljajo in uničujejo naše krščansko ljudstvo. Zaman boste zidali cerkve in prirejaüi m i s i j o n e, t ustanavljali šole in opravljali dobra dela: ves vaš trud bo zastonj, če ne znate uporabljati katoliških poštenih in odkritosrčnih časnikov, dabranite in napadate."
Iz teh besed se razvidi, kako veliko važnost pripisujejo Sv. Oče" katoliškemu časnikarstvu, in marsikateri dober katoličan, ki pa je v opazovanju časovnih razmer zaostal, bi naj te besede v svojem srcu temeljito premislil, se spreobrnil ter začel podpirati naše katoliškoJ časnikarstvo. Sam Sv. Oče nas kličejo na delo za katoliške časmike, ubogajmo jih in širimo ter podpirajmo dobre liste.
Agitirajmo še nadalje za dobre časnike, pri-dobivajmo i jim novih naročnikov.
Kandidat Terglav v Sav. dolini.
(Utis volilnih shodov 5. jan. 1908.)
Vse je z napetostjo pričakovalo, kak bo prvi nastop Terglava v Savinjski dolini. Uspeh je presegel vse pričakovanje. Terglav je zmagoslavno nastopil v Savinjski i dolini. Vrli Taboriti so prvi, ki so z možatostjo odklonili Narodno stranko ter obsodili generala Narodne stranke. Ganljivo je bilo gledati, 1 kako je stal general Narodne stranke, ki je hodil najmanj 18 let v šole, pred sodnjim stolom Šfirih kmečkih govornikov, ki so dovršili menda samo ljudsko šolo.
Pišek, Terglav,' Rančigaj in še en kmet so ti možje,; ki so tako prepričevalno govorili za S. K. Z.
in njenega kandidata. Dr. Kukovec je hotel zbadati in napadati, a zavrnili so ga tako, da je stal bled pred njimi, in ni imel ne enega dokaza za svoje predbacivanje. Pristaši dr. Kukovca, ki so bili • že itak v onalem številu, so jo kar popihali, ko so videli, kako je tepen njih general. Dobil jih je udarec za udarcem, in nazadnje, ko je ubit obležal, je podal roko v spravo poslancu Pišeku.
Potem. je bilo vse zbrano občinstvo enoglasno za Terglava.
Tu v St. Juriju je bil dr. Kukovec tako pobit, da je vrgel puško v koruzo in ni več hodil opazovat Terglavovih shodov. V Braslovčah še je bil torej za Zdolšeka le neki neznaten govornik, v Polzeli pa vse nasprotniki sploh niso več upali na svetlo. Pred vratmi so stali in mrmrali tuintam, kar pa po krepkih opominih poslanca Pišeka ni motilo zborovanja.
Tierglav razvija krepko in poljudno svoj program. Naši1 pristaši so odločno zanj, veliko prejšnjih pristašev Narodne stranke je reklo, da bodo volili Terglava.
Prvi nastop S. K. Z. v tej volilni dobi je; bil nad vse sijajen. Čast gre zlasti vrlim Taboritanom, Braslovčanom in Polzelanom ter kmečkim govornikom (duhovniki sploh niso govorili) poslancu Pišeku, kandidatu Terglavu ter kmetovalcu Rančigaju. Slava njim!
S tem je v Savinjski dolini led prebit za S. K. Z. Savinjska dolina vstaja in željno pričakuje, da spozna tudi druge zastopnike, S. K. Z-, zlasti predsednika kmetal in poslanca Roškarja, ter poslancev dr. Korošeca in dr. Benkoviča. Pravo je zadel kmet na Polzeli, ki je z ozarom na 5. januarij 1908. rekel: „V gorenjsko oziram se skalnato stran, Triglava blišče se vrhovi." V Savinjski! dolini se blišče upi zmage kandidata Terglava. Savinjčani so vesele, da so tudi Konjičani in Smarčani zadovoljni s savinjskim kmetom in ravno tako Laščani, ki so razbili nasprotnemu kandidatu shod v, Laškem.
Rojaki Terglava spoštujejo Tergiavovo hišo,
ker je bila od nekdaj poštena in značajna, ter se vesele,' da je njih rojak Terglav prevzel žrtev po-slančevanja, ker so prepričani, da bo Terglav, kakor Triglava vrhovi, stal neomajeno in neustrašeno za trojne svetinje, vero, narodnost in kmečki blagor.
Laži, ki so bile razpršene po Savinjski dolini radi hmelja, so malodane popolnoma razkrinkane. Le tuintam i še kaka ženkica misli, (da je dr. Korošec kriv, da se savinjski kmelj ne bo prodajal kot češki hmelj. Tem dobrim ženkicam na ljubo še i zopet enkrat opozarjamo, da so Cehi zahtevali, naj se vsak hmelj prodaja pod svojim imenom. Cehi so rekli, da jim to škoduje, če sé savinjski hmelj prodaja pod njihovim imenom. Cehi so za to svojo misel pridobili tudi Poljake in druge poslance. Proti taki večini pa par Slovencev ne more zmagati. Slovenski poslanci z dr. Korošcem vred so tedaj delali vsa na to, da se še pet let sme savinjski hmelj prodajati pod imenom češki (pemski) hmelj; v teh 5 letih pa bi si naj pridobil svetovno ime, da bi se tudi potem lahko drago prodajal. Dalje je pravila ženkica iz Gomilskega, da dr. Korošec ni imel pravih številk o hmelju. Dr. Korošec je predaval enkrat v žalski fari o hmelju. Za to predavanje si je izpisal iz knjig, ki so pri ministrstvih, ■ koliko hmelja pridela Savinjska dolina. Ko je te številke na shodu povedal, so 1 začeli- nekateri odborniki hmeljarskega društva v Žalcu govoriti: „Ljudje božji, te številke niso več resnične. Mi še ministrom nismo naznanili pravih številk." S tem se je torej iz-taknila zanikernost hmeljarskega društva v Celju, ki, še toliko ni poskrbelo za blagor hmeljarjev, da bi vsaj prave Številke poslalo na Dunaj ministrom. Dr. Korošec je torej pri hmelju popolnoma nedolžen, on si je pridobil šele'zaslugo, da je razkril za-nikerhost hmeljarskega društva.
Agitatorji za Robleka so pravili, če bo Rob-lek izvoljen, tedaj bo hmelj drag. Koliko je na. tem resnice, V© s solzami v očeh povedati vsak hmeljar.! Za hmeljarja je bil hmelj letos tako po ceni, kakor še nikdar tako; za Robleka je <bil morebiti drag.-Mešetarji in agienti so pokupovali tako po ceni hmelj, ko so ga pa pokupili, je poskočila cenain tako so si mešetarji in agenti prislužili tisočake na tisočake,' kmetrhmeijar pa je skoro na beraški palici. Zato se bodo kmeti-hmeljarji morali postaviti na svoje noge, mešetarje in agente pa pomesti v stran. In to ravno želi S. K. Z.: pomagati kmeíu-trpinu, da proda ta svoj pridelek, ki sa pridela s krvavimi Žulji, tudi za primeren, denar.
Vse to so Savinjčani zdaj uvideli, zato se z veseljem oklepajo S. K. Z'., mešetarje, trgovce in
Podlistek. Kmečki kralj Matija Gubee.
Iz hrvatskega Marko Krajnc.
(Dalje.)
Tahi je verjel laži. Takoj odpošlje Petra, ki pridivja še s par razbojniki v Zaprešič, pa naravnost k Marušički.
Začeli so jo tepsti, da je reva omedlela in se zgrudila na tla, divjaki pa so kričali nad njo: Tu imaš svojo gospo Uršulo, psica nekrščeua, jaz ti pokažem, kdo je tvoj Bog!
Nato so razbili vrata, ji vzeli vse žito in vola, ki ga je dobila še od stare gospode. Ko so ji doma pobrali sve, kar je bilo kaj vrednega, jo vda-njc v vinograd, razbijejo klet in, odneso vino. Ma-rušička pa sedi s svojo deco pred hišo, da bi seje kamen usmilil. •
Ali je mogoče ? Govoriš resnioo ? zakriči ujec Matija Gubec ter skoči pokonci.
Resnica, kakor je meni ime Juro Mogaič, in kakor ste vi moj ujec. Bii sem danes v Zaprešiču in sem videl vse. Pa prašajte kmete iz Zaprešiča! Vsi so bili priče tega razbojniškega napada.
Kje pa so imeli pesti, te'mevžo, če so videli vse to na lastne oči?
Niso gledali mirno ne in, mislili so že udariti na Tahove hlapce, pa vam pride iz Susjeda cela četa orožnikov. Kaj so si'hoteli? Razbojniki se kar nnomačijo pri županu; vso noč so popivali in razbijali, a župan ni črhnil besedice. Kaj si če proti sili?
Matija Gubec zaškripa z zobmi pa se zamisli.
Od nikoder boljših vesti! Naj zamudi.kdo tlako samo za minuto, že lomijo batine na njem iiives dan se mora pražiti v kladi na solncu. V Brdovcu so šiloma vzeli Matiji Mandiču hišo, polje in vinograd pa ga kakor psa odgnali z batinami z grunta. Se več, grozijo nam, češ, naj kdo le zajukne, pa bo visel koj na prvi veji!
Vsepovsod na okoli vohajo, če je Še kdo zvest stari gospodi in če zvejo za koga, gtorje mu! Ce ima kdo svinjče, pa je treba na gradu pečenke, hajd h kmetu po njo! A ziniti ne sme ne črkice, če ne, mu zdrobijo rebra.
In če ima stari plesnivec Tah enega hudiča v sebi, jih ima njegov sin Gavro, ta paglavec, sedem! Ta smrkulin fantalinski strelja kmečke krave in konje kakor vrabce, pa ščuje na kmete cele gruče psov, ki jih vodi seboj.
Tako je premišljeval Gubec in prekrižal roke na prsih, ki so se mu začele nemirno in burno dvigati.
Iz zamišljenosti ga vzdrami Juro, ki ga začno prositi, naj mu kmalu pošlje svate po Jurkovo Janicoj
Dasi je slobodnjak, se mu vendar ne godi posebno dobro; že od mladosti je siromak brez očeta in matere, in domači ga ne vidijo kaj radi, pa bi rad, da bi bilo vsemu temu konec in on samsvoj gospodar.
Gubec nima nič proti ženitvi z Janico, ki je sicer siromašna, pa vendar pošteno in delavno dekle; pa ker sta še oba premlada, zato naj še počakata nekaj časa.
Dragi ujec, odvrne Juro, Vi govorite zmirom modro, ves naš kraj vas pozna, ali zdaj se bo|im, da bi moglo biti prepozno, kar se vam zdi prezgo-
daj. Stari volk Tah zbira iante za svojo konjeniško četo. Nedavno me je srečal, ko sem jezdil v Zagreb. Ustavi me pa me vpraša, kdo sem. Ko mu povem, da spm Juro Mogaič, slobodmjak iz Stubi-ce, reče svojemu tovarišu Petričeviču, da si dobro zapomni l moje ime. Vem, da sem slobodnjak, in da me Tah po postavi nd sme siliti na vojsko, pa ali vpraša on kaj za postavo? Pred par dnevi je pozval ta smrduh vse vaške starejšine k sebi na Susjed; popisati so mu morali vse tlačanske in slo-bodnjaške iante, ki bi bili sposobni za vojake. Ko g a brdovski župan opozori, da so sinovi slobodnjar kov vojaščine prosti, se obregne Tah nanj, češ, slobodnjaki so ravno taka smet kakor drugi podložni kmeti. Tudi moje ime je tam zapisano. Vidite, ujec. da nisem prišel sem k vam iz same svoje-glavnosti. Oženite me, pa je vsemu temu konec. Za T aha ne bi rad nosil glave na Ogrsko Turčinu na prodaj.
Govoril si resnico! Stari Tah se res ne meni za postavo. Naravnost k njemu grem. Tvoji ranjki materi sem na smrtni postelji obljubil, da te varujem in skrbim za te in naj me stane tudi ne vem koliko. Grem ! Klanjal se mu ne bom, pa povem mu, kar je1 prav. Juro, ti pa povej domačim, kaj sva sklenila, potem pa idi v Brdovec in reci Jurku, naj sesdekle pripravi!
Poln radosti vošči Juro ujcu „Lahko noč" in oddirja veselih korakov proti;vasi.
Gubec gre proti ograji pa gleda nekaj časa za odhajajočim nečakom, ko začuje od druee strani peket konjskih kopit in za hip se ustavi pred vratmi konjenik, čvrst in krepek mlad mož, ki ga j« odeval črn plašč. Skoči s konja, odpre vrata ter peljo konja na dvorišče, kjer ga priveže za drevo.
Dober večer, Mato!
agente Narodne stranke pa pustijo na stran, ker ti nočejo delati za njih blagpr.
„Terglava blešče se vrhovi."
Politični ogled.
—	Deželni zbor štajerski v starem letu ni bil sklican k zasedanju, da bi dovolil proračune za letošnje leto. Deželni davki se bodo torej pobirali brez dovoljenja deželnega zbora, kar je proti, ustavi. Toda kaj se brigajo naši Nemci za ustavo, kjer imajo večino? Govori se, da nemška večina vsled tega ni želela zasedanja deželnega zbora, ker še nima izdelanega načrta za volilno reiormo. Sicer pa deželni zbor baje pridno dela na tem načrtu. Kakor čujemo, hoče nemška večina Slovencem napraviti veliko presenečenje. Voljlni okraji se bodo razdelili tako, da bomo Slovenci izgubili mogoče dva, gotovo pa eden mandat. Ker se število slovenskih mandatov ne bo povišalo, imeli bi torej samo devet poslancev, koje število pa je nezmožno za vsako obstrukcijo. Vodilno ulogo med štar jerskimi deželnimi poslanci si prilastuje dr. Ploj, in njega, kot vladnega moža, ne smatramo za dovolj trdnega, da bi bilo misliti na odločni odpor. Kakor v državnem zboru bo nam tudi v deželnem zboru napravil veliko škode. Namesto, da bi se brigal za de-želnozborsko volilno reformo, dela po Spodnjem Štajerskem zgago in ustanavlja tretjo stranko.
—	Deželni zbor kranjski je razpuščen in kmalu se bodo stranke začele boriti za mandate. V boju bodo nastopile tri stranke: Slovenska ljudska stranka, Na-roldno-napredna (liberalna) stranka) in Slovenska gospodarska (mladoliberalna) stranka. Mogoče je, da v Ljubljani in Idriji postavijo tudi socialdemokrati svoje števne kandidate. Glavno vprašanje pri teh volitvah je, ali bo Slovenska ljudska stranka dobila večino v deželnem zboru ali pe. Stranka upa dobiti večino in v korist volilcev bi tudi bilo. Slovenska ljudska stranka ima 'visoke načrte v svojem programu, katere hoče izvesti v prid slovenskemu ljudstvu. Dosedanji liberalna doba na Kranjskem je bila neplodna in njen vspeh je, da se je polovica slovenskega ljudstva preselila v Ameriko. Niti v narodnostnem oziru niso liberalci izpolnili splošnih pričakovanj. Pri deželni vladi1, pri sodnijah, pri vseh uradih se še šopiri nemščina in Nemci. Liberalci znajo pofvsod le kričati, ne pa delati.
Goriški deželni zbor je tudi razpuščen in naša bratska stranka, Slovenska ljudska stranka, se z velikimi upi pripravlja na volilni boj. Mlada še je, a delavna, živahna in prikupljiva. z vsem svojim nastopom. Cile, mlade moči nastopajo ob strani starejših, izskušenih politikov. Naj se obrne volilna sreča kakorkoli. stranka bo v deželnem zboru igrala veliko vlogo, Četudi si pribori le nekaj mandatov. Slovenski poslanci bodo razdeljeni med krščanske in liberalne poslance, istotako italijanski. Gotovo pa je že danes, da bodo krščanski poslanci imeli veČino v prihodnjem deželnem zboru in bodo lahko hodili skupaj v vseh vprašanjih, razven v narodnih.
Mala politična naznanila.
Dne 2. januarja: Cesar prične dn'e 9. ti m. zopet podeljevati splošne avdijence. — Na spomlad baje obišče srbski kralj Peter našega cesarja. — V Perziji je nastal mfir, ker sta se sporazumela šah in parlament. — Med sejo francoskega senata se je zgrudil francoski pravosodni minister Desaigne mrtev na tla. — Severoameriška vlada je zalogo streljiva na Filipinih potrojila. Japon-
rAli ste vi, milostivi gospod? Kaj pa vas je j prineslo k meni?
CudiS se, vem, da prihaja k tebi Stefan Gre-gorijanec. Imam ti nekaj povedati; mislim, da sva sama?
Nikogar nI blizu!
Sedi, Mato, de Stefan ter si odpne svoj širok
plašči
Sedeta pod oreh.
Ne bi rad, da me vidijo Taihovi ljudje, zato sem prišel na noč. Nisem te prišel spraševat, kako se vam godi pod novo gospodo; saj vem, da ste že vsi občutili njen bič, ki vas je ranil do krvi-tudi ne nisem prišel spraštivat, kako vam je bilo za gospodovanje moje tašče, gospe Uršule, ki vam |e bila zmirom dobrohotna^
Bog in duša, res je!
In Tahi, kaj vse ne spoöinjä z vami! Gull vas in ojdira, jemlje vam zemljo in imetje in zdaj vam če odgnati še sinove v vojsko na Turško. Je to pravica? In vi molčite!
Ni pravica, pa kaj si čemo? reče Gubec in mirno pogleda plemenitaša.
Poiščite si pravico!
Kdo pa nam jo da? Tudi 'nam je vzel vse imetje; kakor razbojnik se je pritepel ponoči v Su-sjed in vrgel gospo Uršulo na polje. Pa kje ste iskali, ali da bolje rečem, kje ste dobili pravico? — Vem, da ste ga tožili banu, a*.Tahi še vedno gospoduje na Susjedu in v Stubici.
Tožili smo ga res, pa pomisli, ban je Tahov sorodnik.
Co ban ne mara za pravico, če jei vi gospoda ne morete doseči, kako pa jo bomo mi kmetje?
ska pa je naročila mnogo streljiva. — Avstrijski in ogrski ministrski predsednik sta bila odlikovana z velikim križcem Štefanovega reda.
Dne 3. j an uarj a. Delegacije prično posvetovanje še le 18. t. m., seje pa se začnejo še le zadnji teden tega meseca. Delegati si bodo prej ogledali na povabilo admirala Montekukula vojno mornarico. — V ameriški državici Nikaragua so se nprli Moskito Indijanci. Položaj je tako nevaren, da je izkrcala neka angleška vojna ladija stotnijo vojakov. — Iz Maroka poroča admiral Filibert, da so Francoski vojaki vzeli z navalom Hasbah-Mednina. Rod Beni-Snassen je premagan. — V Vancouverju v Sev. Ameriki so se na novega leta dan stepli Američani in tam naseljeni Japonci. Padlo je več oseb. Ljudstvo je strašno raz-burj eno. — V Petrogradu so razkrili zaroto proti carici materi.
Dne 4. januarja« V Tetuanu v Maroku so hoteli upeljati francosko policijo, toda ljudstvo se je temu uprlo. Policaji so morali bežati v španski konzulat. — Državni zbor bo baje sklican šele 17. j marca, proračunski odsek bo pa začel z zborovanji že ta mesec. Državni zbor bo zboroval na to do konca junija, na kar začnejo zborovati deželni zbori. — Včeraj je umrl v-Kotoru princ Stanislav, sin črnogorskega princa Mirkota,
Dno o. januarja. Daues je 50 let k.ar je umrl sL»vm maršal R&deCKy.
Dne 6. januarja. Dunajski občinski odbor se bavi sedaj s vprašanjem, kako poceniti premog. — Ob italijanski meji namerava Avstrija pomnožiti topničarstvo! — Severoameriške države utrjujejo tihomorsko obrežje. — Danes in včeraj so zborovali v Pragi zaupniki češke katoliške ljudske stranke. Zbralo se jih je 400. Posvetovali so se radi deželnozborskih volitev.
Dne 7, januarja. Krščanski socialci na Hrvatskem ne bodo postavili pri prihodnjih volitvah kandidatov, kakor poroča njih glasilo „Hrvatsko." — Španska kraljeva dvojica pride na Dunaj meseca maja, da obišče našega cesarja. — Gospodarski odsek državnega zbora bo začel 14. t. m. s sejami. —. Povodom včjerajšnih božičnih praznikov na Ruskem so bili pomiloščeni vsi upravnim potom kaznovani. — Krščansko-socialna stranka za južno Tirolsko je imela danes dobro obiskan shod v Bolca-nu, kjer je tudi govoril minister Gessmann. — Listi zopet imenujejo kot kandidata za jucosdovanske-ga minister dr. Sušteršiča in dr. Ivčeviča. Ime dr. Ploja je že izginilo s površja. — Za hrvatskega bana je imenovan baron Rauch. Rakodzay torej ni dolgo banoval.
i.
Razne novice.
*	Nove stranke ne bo. Shoda dne 5. t. m. v
Celju, na katerem je hotel ustanoviti dr. Ploj zavarovalnico za prihodnje državnozborske volitve ali novo stranko, ni bilo. Ploj je tudi med prvaki izigral, za njim si ne upa nihče več iti. Kar je storil Ploj Kmečki zvezi, to se bo na njem samem maščevalo — in se že maščuje!
*	Duhovniške spremembe. Kapelan g. Jos. Trafenik iz Hajdine je postal uradnik kn. šk. pisarne v Mariboru. Vpokojeni dekan' vuzeniški g. Tomaž Mraz se je preselil iz Selnice k usmiljenim bratom v Gradec. Prestavljeni so gg. kapelani: J. Poplatnik iz Sv. Urbana v Hajdino, Slimon Petek iz Malenedelje v Majšperk, Karli MaJajner iz Majš-perga k Sv. Urbanu, Franc Ogradi iz Sv, Barbare v Halozah k Sv. Jakobu v Slov. gor., Jakob Rar buza iz Sv. Jakoba v Slov. gor. k Sv. Barbari v
I Zate še vseeno lahko! Mnogo vas je, močne j pesti imate, imate kose, imate puške. Cesa vam je ša treba več?
Potem pa se vi s Tahom pomirite, nas pa po-besite!
Bog mi je priča, nikdar! Tako misli tudi gospa Uršula in moj oče podban.
Res, vaš gospod oče je pravičen gospod in naš človek. Mi kmetje silno trpimo pod tem nečloveškim Tahom in že mnogokrat mi je vskipela kri. Hudiča, če sem kmet, pa še vendar nisem zabita živina! Pa povejte mi po resnici, milostiv i gospod, zakaj ste prišli ravno k meni, k Matiju Gubcu?
To sam dobro veš. Kmet si, ali nisi kmet kakor so drugi, pameten človek si. Po vsem okraju te kmetje ubogajo bolj ko mašnika in rajši kot graj-Sčaka. Ce se posvadijo, pridejo k tebi, da jim ti razsodiS, ti jih pomiriš, ker več veš kot drugi ljudje. Kar rečeš ti, to je kakor, pribito!
Kaj mi je tedaj storiti?
Pojdi k svojemu kumu Iliji Gregoriču in pa h kmetom po drugih vaseh. Tahi zapusti v par dneh s svojo četo grad. Močne pesti imate in mišice tudi
zdrave!
Bojim se, da ne ostane vse pri staremu, Pa čujte, milostivi gospod, kar vam zdaj povem. Odgo-jil me je v mladosti sorodnik, župnik, blag starček, samo prezgodaj je umrl. Naučil me je brati; pisati žalibog ne znam. Po njegovi smrti mi i ni ostalo druga nič ko ena edina stara, stara knjiga — sv. pismo, i To knjigo pogosto berem, pa, vidim, da je na svetu vse drugače, nego se tam piše. Knjiga pravi, da smo vsi otroci Adamovi in Evini, da smo torej bratje plemenitaši in kmetje. Kmečkik rod je potemtakem ravno tako star kakor plemenitaški, samo
Halozah; kot kapelan pri Malinedelji je nastavljen, bivši frančiškan o. Odorik Lorbek,
*	Z davkarije. Vodja davčnega, urada v Brežicah je postal Ivan Pernovšek iz Slov. Gradca. Davčni kontrolor Fr. Czak je prestavljen iz St. Lenarta v Slov. Gradec, davčni asistent Fr. Siedlak h Celja v Radgono, davčni asistent Emanuel Der-niatsch iz i Radgone k St. Lenartu v Slov. gor., davčni asistent Maks Merčun iz Konjic v Brežice, Prestavljen je davčni oficijal g, Andrej Cizl iz Celja v Kozje.
*	S poŠte. Poštar g. Jakob Šegula v Št. Iljn v Slov. goricah je imenovan poštarjem v Grobelnem. — Poštar Jožef Knely v Ljutomeru je prestavljen v Eggenberg pri Gradcu.
*	Zadružni tečaj v Mariboru je zelo dobro obiskan.
Udeležuje se ga 54 mož in mladeničev iz vseh spodnješta-jerskih okrajev. Shod je otvoril državni poslanec in predsednik Zadružne zveze v Ljubljani dr. Krek z znamenitim govorom. Tečaj vodita gg. Pušcnjak in Pele. K otvoritvi tečaja sta prišla tudi državna poslanca dr. Korošec in Pišek.
*	Za naš list se je zanimanje letos še le povečalo. Iz mnogih župnij smo dobili povprečno po 30 novih naročnikov. Hvala našim prijateljem za agitacijo. Obenem prosimo za krepko nadaljevanje agitatoričnega dela. Pozdravljeni!
*	S. K. S. Z. za Štajersko. Tajnik Zveze je g, Jožef Sut. Svoje mesto je nastopil z Novim letom. — Društveni koledarček za letp 1908 je v Ljubljani izšel. — V marihorski okolici se je ustanovila zopet nova potovalna knjižnica. — Poživljamo dekanijske odbore, da povsod začnejo s svojim delovanjem.
*	Zadružna Zveza v Celju in njen ravnatelj g. Jošt. Vedno pišejo celjski gospodje, da ravnatelj g. JoŠt najbolj razume zadružništvo. Mi o tem nismo tako prepričani« Gospod Jošt nima pravega smisla za edino primerne kmečke denarne zavode, t. j. za Rajfajzenovke. Mi mu priporočamo toplo, da se pridno uči Žmavčevo knjigo o namenu in koristi rajfajzenovk. Ce bi Zadružna Zveza celjska razumela rajfajzenovke, bi ne obremenila svoje lastne zavode z velikanskimi obrestmi. Tako je zahtevala od posojilnice v Jarenini, ki je v celjski Zvezi, za denar, katerega ji je poprej posodila, od 1» decembra naprej 6%%. Kako naj rodoljubi delajo v dobrodelnem smislu rajfajzenovk nad ljudstvom, Če jim „mati vseh zavodov" naloži take veliko obrestno mero, katere ne morejo zahtevati od nobenega kmeta! Na ta način bi morala posojilnica v Jarenini zahtevati od svojih dolžnikov vsaj 7 %. To bi bilo pa že preveč! Tega tudi posojilnica ni storila, temveč je hitro vrnila denar svoji dobri materi „Zadružni Zvezi v Celju". V Celju menda tudi ne vedo, da je Jarenina naša važna obmejna postojanka.
*	Kletarski tečaj. Spored tozadevnega razglasa vršil se bode početkom meseca svečana na deželni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, kletarski tečaj. Obili obisk prvega takega tečaja v preteklem letu in zanimanje udeležencev za predp nja in praktične demonstracije pokazal je, da se takim tečajem posebni potrebi vstreglo. Slaj »a tudi naši vinogradniki in drugi tozadevnega pouka v resnici potrebni. Saj oni mnogo preveč podcenjujejo pomen razumnega postopanja pri trgatvi,, pri predelavanju grozdja v mošt, pri razvoju vina, katero ima na vino velik upliv. Mnogokatero vino, ki je sicer. dobrega pokolenja, se ne razvija tako kakor bj se moralo, dobi napake ali pa oboli vsled napačnega ravnanja. Precej lahko je obvarovati vino pred boleznimi ali pred pogubo, ako se poznajo vzroki boleznij in pa sredstva proti njim. Z!nanje kemičnih sestavin mošta in vina je poleg pokušnje važno sredstvo za presojanje vrednosti vina kot užitnine, kakor tudi za ravnanje z vinom. Pripadni novi vinski postavi se izogne neprijetnostim in kazni, kdor pozna bistvo iste, kdor pozna dovoljeno dn nedovolje-
da kmet nima na koži zapisano, kako mu j« im«. Pa ko vidim, kako brat plemič, ubija brata kmeta,, kako ga pleni, zatira in pesti, se mi pogosto 1 rodi misel: Bog ne govori tako! V svetem pismu se piše: „Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe! Svelt je zašel s prave poti, a božja pravičnost, g» pripelje zopet na pravo stezo!
Štefan skoči s klopi in srpo pogleda Guboa, ki mirno nadaljuje:
To vam povem, da veste, kako Matija Gubec misli. Ako vam, gospoda, vaša pisma pravijo, da ste vi boljši, mi slabši, zakaj nam ne priznate vsaj toliko, da smo' tudi mi ljucfle ? Kmet vam , je dober samo takrat, kadar vam je treba njegove pomoči, drugače pa velja1 pri vas: kmet je smet. Vi iščete pri nas pomoči zoper Taha, ki ga tudi jaz sovražim, ker misli, da je on sam Bog, mi drugi pa psV Mi bomo prelivali kri za vašo pravico, kako pravico pa dobimo i mi, kmetje ?
Stelan pogleda z nekim spoštovanjem kmeRa^ ki je bil visoko dvignil glavo, pa pravi:
Evo ti moje vere, kadar pride moja gospa tašča Uršula nazaj na grad Susjed, si slobodnjak! Kmet se nasmehne pa de svečano: Motite se, gospod, če mislite, da iščem plačila za svojo pomoč. Jaz sem sam in ostanem, kar sen*. Ali srco me boli, ko vidim,., kako plaka iu vzdihuje pod Tuhovim jarmom toliko sirot!
Cuj me, Gubec, reče na te besede Štefan, kmet si, a pod1 to kmečko obleko ti bije plemenito j srce in plemenita kri ti polje po žilah. Evo, zaklin-: jam se ti pri živem Bogu: Ako se nam povrne na-I še imetjie, vas bomo branili vsikdar pred krivico kakor lastne brate!
(Dalje pri,hodnii5.)
uo ravnanje z vinom. V napovedanem tečaju razpravljalo se bode na ta in druga vprašanja. Praktična razkazovanja popolnjavala bodo predavanja. To primerno podjetje bode torej našim vinogradnikom in drugim gotovo v veliko korist.
* Družba sv. Cirila in Metoda nam je poslala izredno dolgo izjavo, v kateri se brani proti očitanju nehonetnega postopanja nasproti č. sestram Čudimo se, da jih je v Ljubljani tako zbodlo to očitanje, katero smo rabili prav v pomenu nekava-lirskega nastopa nasproti ženskam. Je-li bilo kava-lirsko postopanje družbe, da pusti v „Domovini" blatiti č. sestre, da morajo iz Mute, ker niso bile sposobne? Dolžnost, ne samo kavalirstvo, bi zahtevala, da bi popravljala družba ta napad „Domovine", ker ]"e popolnoma neresničen, ne pa da se brani samo v listih radi svoje opustljivosti nasproti drugim. O drugih dejstvih kavalirstva pa še spregovorimo, če želijo gospodje , v Ljubljani!
*	Slovenci in N mci na Štajerskem. V zadnjem zvezku „Statistische Monatschrift" razpravlja profesor dr. Pfauadler o »:arodno-tnem razvoju prebivala?!a na Štajerskem. Nas zanimajo sledeči podatki: „Naraščaj ali nazadovanje ljudstva v gotovih okrajih — pravi pr- f. Pfaundler — ima dva glavna vzroka. Edeu je naraven: da imamo preostanek pri rojstvih; drngi je več ali manj v prvi vrsti gospodarski: posledica iz pnseljevalnega gibanja. Preostanek pri rojstvih po mestih je skoro enak ničli Vse drugače pa je na deželi. Tu so brez izjeme taki preostanki, ki so pa v slovenskem ozemlju razmeroma mnogo in tudi vobče nekoliko večji od onih v nemSkem. Zlasti je zanimivo, da ima 420.000 Slovencev v zadnjem desetletju nekoliko večji preostanek pri rojstvih kakor 760.000 Nemcev. Od leta 1890 do 1900 je imelo vseh 6 zgoraještajerskih političnih okrajev naraščaj, ki pa v sorazmerju onega Slovencev ni dosegel. Največje nasprotje v tem oziru imata Bcuck z naraščajem 2 83 odstotki in Hartberg z 9*18 odstotki. V slovenskem dela se zlasti proti jugu opaža, da se prebivalstvo vedao bolj množi. Največja je ta pomnožite? v političnih okrajih Brežice in Celje, medtem, ko z Nemci namašani severni okraji nimajo tolike pomnožitve. Slovenci ki se dvakrat hitreje m nože kot Nemci, so v zelo ugodnem položaju. Prof. Pfaundler je prišel do zaključka, da bodo v slučaju, ako ti pomnožitev ni odvisna od nobenega drugega činitelja, v 130 letih Slovenci nadkriljevali po številu Nemce nu Štajerskem. Ta preostanek ima deloma svoj vzrok v večjem številu porodov, deloma ker jih mnogo manj pomrje. Pozornost vzbuja zlasti dejstvo, da splošno v slovenskih pokrajinah pomrje mnogo manj ljudi. To spravlja pisatelj v zvezo s tem, da je v nemških delih mnogo več nezakonskih otrok, ki radi neredne hrane in slabe postrežbe navadno kmalu porarjejo. Statistično je namreč dokazano, da je največ nezakonskih porodov na Zgornjem Štajerskem, predvsem v severo-za-hodnem delu.
*	Tržne vesti. Sodili smo že, da se bo postavila žitna kupčija na resničnejša tla in da pridemo do pravičnejših cen. Skozi tri tedne je bila tendenca mlačna, tudi cene so padale. Konzum pa ravno zato ni hotel poseči po blagu in smo imeli popolnoma mrtvo kupčijo. To je bilo tudi krivo umikajočih se cen in medlejše tendence. A v tem pričakovanju smo se motili in tržni položaj nam danes zopet kaže, da ne bomo prišli do ugodnejših cen. Pred dvema dnevoma se je tendenca obrnila in cene so se začele zopet dvigati. Tudi minuli teden nas je trg presenečil z zopet-nim povišanjem cen. Vzrok izpremembe (v cenah in tendenci je baje mrzlo vreme, ki je nastopilo, ker snežena odeja je pretanka, da bi ščitila setve pred občutnim mHazom. Že pri prejšnjih .cenah konzum ni segal po blagu, še manj pa sedaj in tako o večjem prometu ne moremo govoriti. Seveda, se vsak boji po visokih cenah si nabaviti zalogo, marveč kupi le najnujnejšo. Lastniki: blaca pa tudi niso živahni v ponujanju, ker upajo, da jim špekulacija pripomore do še višjih cen. Zaspanost kupčije nam je prinesla nekoliko nižje cene ogrskih mlinov, ker je te začela tiščati moka. Tiste, vsakih deset dni višje cene prerl prazniki, pač niso bile pripravljene, da kupuje konzument in so škodovale le mlinom, ker jim je ostala moka. Ako se pa bodo cene zrnja stalno dvigale, bodo mlini seveda zvišali cene. Otrobi in klajna moka ne gresta več. Njunin čas je minul in zato so ziačele oene padati. Obrestna mera na denarnem trgu je začela padati. Angležka banka jo je znižala za 1 %, ker je postal položaj na trgu ugodnejši in tudi v Ameriki se boljšajo razmere.
Orožne vaje. Po posredovanju katoliških poslancev, tudi \ slovenskih, se bodo odslej vršile orožno vaje od sredine marca do konca «septembra. Vsak rezervist si bo lahko v tem roku izbral čas, ki mu najbolj ugaja za njegove razmere. Svoje želje mora naznaniti pri županu.
*	Iz Amerike prihajajo že čez en mesec neprenehoma z vsakim prekmorskim parnikom delavci nazaj v Evropo. Družbe za prekmorsko vožnjo imajo polno rokejdella. Mnogo podjetij v Ameriki je naredilo polom. In nastalo je vsled teh nesreč pri podjetjih pomanjkanje denarja. Vsled tega pa so se morale ustaviti zgradbe žcleznic, tovarn in drugi/h novih podjetij. Najbolj so prizadeta železninska podjetja. Dvajset plavžev se je moralo zapreti, in samo ena. družba za železnimi, takozvani „Steel-Trust" je odpustila 20.000 delavcev. V pitsburškem okraju,> kjer je posebno veliko jugoslovanskih delavcev, so se trumoma poslavljale delavske moči.
*	Na opazovalni oddelek kranjske deželne bolnice fo oddali g. dr. P.kla, odvetnika v Postojni, nekdaj odvetnika v Kozjem in Marenbergu.
*	Imenovanje. Sodna kancHsta Jožef Šnln v Konjicah ¡n Vincenc Gajšek v Celju sta imenovana oficijalom.
* Učiteljsko mesto je razpisano pri Sv. Marjeti ob Pesnici (II pl. r.) do 3i. t. m.
Mariborski okraj.
sebno zdaj v zimskem časfu mati z majhnimi otro ci? V čakalnico II. razreda ne sme, a v čakalnico 111. razreda pri takih razmerah vendar ne more ž njimi. Za krčmama je to seveda dobro, ker je na ta ' način popotnik skoro primoran piti po pregovoru: Kdor med volke zaide, mora z njimi tuliti. (Na ta način se pri nas rešuje alkoholno vprašanje!) A potuje človek vendar ne samo zavoljo krčmarjev in, judov, in južna železnica nima menda samo pravice jemati denar, ampak gotovo tudi dolžnost, skrbeti za potrebe in vsaj najpriprostejšo udobnost občinstva. Merodajni činitelji naj bi skrbeli, da se ta nedo-statek popravi.
m Crešnjevec1 pri Slov. Bistrici. (Vsled pre-
m Slovenci, k predavanju! Opozarjamo zopet na predavanja v Flofiergasse št. 5 v prostorih delavskega društva. V nedeljo, dne 12. t. m. ob 10. uri dopoldne predava g. Bolgar „O soeijalni demokraciji in delavstvu". K innogo-brojni udeležbi vabi odbor.
m Predavanje S. K. S. Z. Preteklo nedeljo nam je dr. Kovačič v poljudnem govoru razložil duševne bolezni, i njih začetek in konec. Duševne bolezni podedujemo po svojih stariših ali pa jih dobimo vsled poškodb Zato naj i obil° zavžitega žganja končal je svoje življenje na imajo stariši otroke vedno pred očmi, ker majhen padec ;	T	lkjt
zadostuje in otrok je revež do siniti. K tako važnemu pre- ; davanjn bi bilo pač želeti več poslušalcev. Prihodnjo nedeljo v obilnem številu poslušat g. V. Žolgarja. Začetek ob j 10 uri predpoldne.
m Maribor. Dne 1. jan. je sprejel mil. g. škof čč. duhovščino iz Maribora in okoilice, ki mu je čestitala za-Novo leto. Mil. g. se je zahvalil za čestitke ter omenjal, da se je v starem letu v naši škofiji mar- j sikaj znamenitega zgodilo, n. pr. izdanje knjige o I posvetovanjih in sklepih zadnjega lavantinskega cer- j kvenega zbora. V Novem letu nas čaka trojni jubilej: j petdesetletnica Marijine prikazni v Lurdu, papeževa ; petdesetletnica mašništva in šestdesetletnica\ vladanja
Crešnjevcu dobro znani Jakob Lepej, star '44 l|et. Znan jie bil radi svojega koša, katerega jef vedno na rami nosil, in preskrbljeval vaščane s potrebnimi rečmi iz Slov. Bistrice. Žal, da so ga mnogi zlorabiji, zlasti njegovo dobrotljivoslt. 1 Rad je vsakemu storil kako dobro delo. Zadnji čas je služil za hlapca pri Ludoviku Kresniku. Na novega leta dan je ^del v gostilniški sobi. Iz 1 gostilne Kresnikove so ga zavlekli pod kolarnico, kjer je na tleh umrl brez zdravniške pomoči.
m Jarenina. Na C5V. treh kraljev dan, spremili smo v veličastnem sprevodu v prijazni jarenin-ki dolini prvo žrtev neizprosne smrti v novem leta, dekhco cvetočih let Antonijo Sauperl. Huda bolezen jej je po 2 letnih mukah uničila mlado življenje. Vjej kot vzorni slov. deklici izgubil
cesarja Franca Jožefa. Vsa ta slaVlja bo obhajala naša škofija prav slovesno. Mil. knez in škof namerava ' Je s,avni jsreninski pevski znor najboljšo svojih pevk, ki izda-ti poseben pastirski list z ozirom na te jubileje. , nJeJ Je v slovo zapel 3 pretresljive žalost.nke, bralno društvo
m Sv. Ilj v Slov. gor. V slavni kobači so imeli
najboljšo pomoč, pri raznih veseličnih predstavah, njena mati ulova pa skoraj edino podporo za svoja stara leta.
„Sylyesterabend". Zbrani so bili kakor ponosno Njeno smrt obžaluje vsa jareninska fara, toda Božji pre-pravi Marburgerca" sami inteligentni" ljudje m med viJdn03ti ,e nc T!Je „ihčo ustavljati.
S že po- *	Kopert v Slov. V Včasih mi je že
vedali. Danes se kratko pomudimo samo pri osebi,i
je bila nekako duh celega večera — pa bolj hudobni duh — ker je vse tako razburila. „Marburgerca" jo imenuje „siroto" in noče povedati imena. Ta „sirota je namreč gdč. Leopoldina Mejak, „vzorna" učiteljica na slovenski šoli. Skovala je za tisti večer nekoi pesem v slovo staremu letu — kjer pa je, v tako vznesenih besedah klicala na pomoč „Germanijo", da je pametnim ljudem bilo preveč. Nekateri so hitro protestirali in tudi odšli. Le znani odklenkani župan Fi-šereder in nadučitelj Sadu — s kranjsko srajco — ta dva sta se preponižno vlegla na trebuh,, vstala s svetim spoštovanjem in sta govornici obliznila njene pristno-nemške roke! Ali ni to za počit! ? Koliko stopinj ima Sadu zdaj bolj nemške krvi, bomo še preiskali! Pa stvar še ni pri koncu. Gdč. Mejak je govorila tako „nemško", da so se za njo začeli1 zanimati tudi orožniki. In v petek je zadela nemško frajlico redka čast, v šolo pride g. stražmojster Križan z g. županom Thalerjem, ki sta. ji skušala pomiriti preveč
A letos se mi toži po njih, kajti tako povzdignjene-ga duha že nisem bil leta in leta. Kaj ne premore lepo cerkveno petje? Kakor nekdaj angelji pastirčke, tako so letos mene cerkveni pevci opominjali: „Raduj se človek moj." Kako seon bil vesel in ' go-; tovo vsi drugi z menoj! Hvala fepa č. g. župniku, pa tudi pevkinjam in pevcem za njih trud in požrtvovalnost. — Ravno tako veselo bilo je pa tudi gledati naše vitke fante, ki so pred kraljem nebes in zemlje pri sv. mašah stali kot „častna straža." Jedni, na koru, drugi pred altarjem, vsi so nas razveselili. Čast njim!„
m M»ribor. „Slov. Čitalnica" in ..Bralno in pevsko društvo Maribor" priredita v nedeljo dne 12. prosinca 1908 v veliki dvorani Na-? rodnega doma narodni igrokaz v štirih dejanjih „Zaklad". Med dejanji j svira slavni slovenski trgovski orkester. Blagajna se odpre ob pol 7 uri ; zvečer. Začetek točno ob 8 uri.
m Laporje. Kat. si. izobraževalno društvo v Laporju priredi v ■ nedeljo, dne 12. t. m. gledališko predstavo ob pol 4. uri popoldne t ' društveni sobi. Vspored: a) Venček narodnih pesmi. Poje mešani zbor. ! h) Božična noč. Deklamacija ob razsvetljenem božičnem drevesu, c) i Mojster Križnik ali Božični večer. Igrokaz v 2 delih. Osebe: Križnik,
vskipelo nemško kri . . . Mislimo, da s tem cela stvar ^^
še ni končana! ? Vprašali bi samo merodajne šolske j givk0j pomočnik na potovanju; Krmek, krčmar; Strmec, policaj; Blažič,
kaj hočejo storiti, j čevljarski mojster; sodnik; Jim, zamorec, sluga; Levi, jud; Črnko,
dimnikarski pomočnik. Vstopnina: sedeži I. vrsta 1 K: II. vrsta 60 v; stojišča 30 v; za ude 20 v. Kdor se hoče naslajati ob milih slovenskih pesmih in so enkrat iz srca nasmejati, naj pohiti v nedeljo v Laporje.
Ptujski okraj.
oblasti, ali jim je vse to znano in da se ne bodo več dogajale take reči? Ali jim je
sploh znano, kaj se godi na naši slovenski šoli pod ^ ^ ^ ^	_____„.., __ r...........
vodstvom Sadujevim? Kako more na tej šoli, četudi PosebiiavaM^	"k obilni uddežbfvabi odbor,"
samo začasno, delovati učiteljica Mejak, ki niti nima j izpila iz sKovenščine, in ki t|idi res ne zna treh j stavkov po' vrsti povedati slovenski — o njenih zmož- , nostili kot učiteljica in vzgojiteljica niti ne govorimo! ? a Po pravici se branijo stariši taki učiteljici pošiljati svojo otroke. Proč s takimi učitelji, proč mora učiteljica Mejak — to bode zdaj naš klic!!
m Ruše. Nagla smrt. Smrt je letos pri nas i brzo m na nenavaden način začela s svojo ulogo 3. t. m. je šel Jakob Karničnik, i hlapec na Lob-mci, zjutraj k koritu za napajanje živine nasekavat led po potu, da bi živina varneje ho'dila. Revežu je izpoddrsnilo, in padel je tako nesrečno v korito pol- ' no vode. da je obležal. Ker ga dolgo ni bilo, gredo ga iskat in najdejo ga na hrbtu ležečega v vodi mrtvega. Po mnenju zdravnika ga je bržkone pri padcu zadela kap, ker bi se drugače iz ozkega in plitvega vkorita gotovo rešil. N. v. m. p.!
m Sv. Jakob v Slov. gor. Dne 18. grudna 1907 je vrl naroden in veren mož Alojzij Dolajš, previden s sv. zakramenti za umirajoče v 58. letu svoje starosti mirno v gospodu zaspal. Dnmači pevski zbor mu je zapel par žalostink dom* in pri odprtem grobu. Pogrieba se je udeležilo nad 500 faranov, dokaz, kako priljubljen je rajni bil. Kot njegov saremlievalec se tem potom zahvaljujem čč. domači duhovščin^ kakor tudi pevskemu zboru in vsem, ki so rajnemu izkazili za I njo &i<t, N. v m. p !
m Pragarsko. (Kako skrbi južna železnica za popotnike.) Kako vodstvo južne železnice gleda le na to, da dobi čim največji dobiček, a mu je korist in potreba popotnika deveta briga, nam jasno kažejo razmere na Pragarskem kolodvoru. Čakalnica III. razreda je ob enem tudi gostilniška soba. Tje prihajajo pit ne samo potniki, ampak tudi mnogoštevilni delavci na železnici in okoličani. Vsled t(eg)a je čakalnica največkrat prenapolnjena od pivcev, tobačni dim se vali v gostih oblakih po njej, polna je vinskih in raznih drugih duhov. V poletju vsaj lahko ostane na peronu, kdor ne more zdržati noter. Ali naj tudi v mrazu ostane zunaj, kdor ne moro prenašati raznih neprilik gostilniške sobe? Kako pride potnik do tega, včasih po več ur čakati v,takem prostoru, kjer je dostikrat huda gnježa, dihati pokvarjeni zrak, prenašati razno nesnago, poslušati hrušč in trušč pivcev. Kam naj se .¿toda po-
p Ormož. V Pavlovcih e umrl vrl narodnjak in pristaš Kmečke zveze g. Josip Kralj. Blag mu spomin!
p Ormoški okraj. Zavedna občina Brebrovnik ima 20. t. m. dopoldne občinske volitve. Gotovo, bode ta občina pod vodstvom vrlega g. župtoa Antona Ja-nežiča še, nadalje prvačila narodnim občinam našega okraja. — Dne 6. t. m. je bila pri Sv. Milkflavžu pri Ormožu volitev cerkvenega skladnega odbora. Volitev so se udeležili tudi liberalci, da so se na ta način lahko zopet enkrat blamirali do kosti.
p Sv. Miklavž pri Ormožu. Pri nas smo letos dobili izborno vinsko kapljico, katere še imamo mnogo na razpolago.
p Ivanjkovci pri Ormožu. G. SimoniČa je zadela dne 2. jan. kap. Izražamo mu svoje sočutje in želimo vrlemu možu, da bi kmalu popolnoma ozdravel.
p Vurberg pri Ptuju. Velikb se je v par letih obrnilo nabolje v naši župniji. Ustanofvila se je mlade-niška in dekliška Marijina družba, da bi se naša mladina lažje ohranila na pravem potu. In zda-j je ravno preteklo eno leto, kar se je ustanovilo Gospodarsko izobraževalno ¡društvo, katero krepko napreduje. In meseca novembra je začela tudi uradovati posojilnica, katera kaj izvrstno napreduje, kar je priča, 'da je imela v dveh mesecih 25.732 K 26 vin. prometa. In tudi časopise že naše ljudstvo rado prebira in sicer je naročnikov „Slov. Gospodarja" blizu 50, „Našega .Doma" čez 10, „Bogoljuba" čez 30, nekaj iztisov „Domoljuba" in „Slovenskega Štajerca". Tudi par iztisov Ptujskega Štajerca, nam ne manjka, katerega pa naše ljudstvo hvala Bogu zelo ne porajta. Iji zdaj po zimi, ko bode bolj čas, se bodo naši mladenči začeli učiti govorništva in tudi v igrah, da bomo lahko potem po veliki noči že javno nastopili pri ilgri, za katero smo dobili prostor v vurberškem gradu, za kar se g. grofu iskreno zahvalimo.
p Na Vurbergu se je odbor gospodarsko-izob-raževalnega društva za 1. 1908. tako-le sestavil: Mladenič Janez Rašl, predsednik; Franc Krepek,
podpredsednik; mladenič Jakob Felicijan, tajnik; kmet Jakob Kolarič, blagajnik; mladenič Janez Bezjak, knjižničar; deklica TerezijaMe|sarec, knjižničarka; Alojz Kokelj, odbornik. Vurberčani, pristopajte v obilnem številu k gospod arsko-izobraževal-nemu društvu, katero vam nudi tako lepo priliko za izobrazbo, katera bistri um in srca dela plemenito!
p Sv. Urban nad Ptujem. Naše gosp. bralno društvo je imelo dne 28. dec. 1907. svoj občni zbor. S kratkimi besedami omenimo, da je društvo preteklo leto pod vodstvom čast. gospoda kaplana J. Podplatnik douro napredovalo in za naše razmere svojo nalogo dobro izvršilo. Bilo je zvoljenih nekaj novih odbornikov, nakar se je zopet za društveno gibanje vneti g. J. Simonič za predsednika izvolil. Gosp. predsednik v prvih točkah z ginljivim besedami naznani nesrečo katero je zadelo naša društva in celo župnijo zaradi premeščenja čast. gospoda kaplana od tukajšne župnije, in izreče v imenu gosp, braln. društva, kakor v imenu vseh župljanov prisrčno zahvalo za ves njihov trud v verskem in narodnem postopanju. Bili so nam zvesti, dober in natančen duhovni pastir v cerkvi in izven cerkve, to lehko ponosno priča vsak pošten župljan! V teku zadnjih mescev pret. leta bil je zgoraj imenovani gospod žrtev neresničnih napadov v ptujskem „Štajercu." V obče vlada mnenje, da bi v tej zadevi veliko ulogo igral nadučitelj Kocmut. — Bržkone je mogoče, ker ga dobro poznamo, Javno te vprašamo: Smo li mi zaradi tebe tukaj, ali ti zaradi nas? To zadnje je veljavno, toraj ti nisi črez nas gospod, ker cerkev in šola je naša. Omilujemo pa tudi takozvane „naše" može, kateri imajo pri hiši božji neko glavno besedo, da so se takemu liberalcu prismolili in še cerkvi nasprotno delo podpirajo!
p Kuhinjska šola na Ptuju ustanovljena. Največji sovražnik Slovencev na Spodnjem Stajerju je ustanovil na Ptuju kuhinjsko šolo za slovenska dekleta. Ce pomisiimo, da je izdajalski „Stajerc" agi-tiral za to šolo, katero sedaj obiskuje več slovenskih deklet, vemo dovolj. Gotovo je, da je taka šola dobra, a žalostno je, da je moral ta zavod ustanoviti Ornig, največji sovražnik Slovencev. Najbolj žalostno na celi stvari pa je, da ta nemšikultarski tečaj vodi „Slovenka" J. HržSč, sestra nekdanjega prošta ptujskega! Slovenci na Ptuju pa spijo dalje! .. .
p Uboj. Na Štefanovo so pijani fantje ubili nebeg\a Cuša v Maršinkovi gostilni v Ragoznici pri Ptuju. Isti dan je bilo povsod v ptujski okolici vse polno pobojev. Resnica je, * čimbolj se širi „Stajerc", in čimdalje rastejo Ornig-Straschillove šnopsarije, temveč ubojev in pobojev\ nahajamo v ptujski okolici!
p Cez ptujsko posojilnico prihajajo mnoge tožbe, vse z isto vsebino, da so. tamošnji uradniki proti mnogim strankam neprijazni. Naj za sedaj to zadostuje;
p Pozor na tatove! Na Hajdinu pri Ptuju se je v več hiš ob belem dnevu pritihotapil nek zanemarjen človek, ki izmika, kar mu pride v roke. Tudi v hajdinskem župni^ču je poskusil, pa so ga pravočasno zasačili, na kar je hitro odkuril.
p Haloze. O našem posancu Ploju čitamo, da snuje novo stranko. Koliko strank bomo potem imeli? Toda za Ploja bi bilo boljše, da skrbi za svoj volilni okraj. Sedaj imamo že tretji slhod štajerčijanske stranke. Nihče pa se iz Ptuja ne gane, da bi nam pomagal proti tem sovražnikom. Kadar so volitve, takrat so vsi ptujski dohtarji na nogah, da bi nam vsilili kakega dohtarja Ploja. Ploj sam pa hodi v Celje, da dela nove zdražbe, njegov volilni okraj pa med tem prehaja v nemškutarske*. roke!
p „Niederlage" — v Cirkovcah. Pri cerkvi je trgovina, ki nim* nobenega napisa Ali se je zato pobelila hiša, da je izginil slovenski napis? Ali se srsmnjejo svojega slovenskega imena? Kosem bil v božičnih počitnicah doma, sem videl, da je na vratih nemška „niederlaje." Mogoče je hiša dobila drugega novega lastnika? Naj pokaže, kakor se spodobi za vsakega odkritosrčnega obrtnika, kako se glasi njegovo ime! Domači so mi pravili, da hočejo v trgovini vsakemu nekaj ncmškntarskih besed obesiti zraven blaga, da se vsi stari in mladi komiji najrajši z nemščino šopirijo, če jih kdo sliši. Ali je to res? Naj si še vsak okolo vratu obesi kakšno nemško tablico, če hočejo res Cirkovčane vsled njihove slovenske govorice zaničevati in dražiti, svojo nemško trgovino pa prej spraviti do prave „nieder-lage."
Ljutomerski okraj.
1 Vučja ves na Murskem polju. Neki visokošo-lani dopisnik me, je pred kratkim Časom v „Narodnem Listu" štev. 55. popisal kot „orjaka", ki s svojo orjaško močjo vsiljujem povsod svoje nazore. In gorje mu, kdor se mi ustavlja in noče biti pod mojo „komando", kaitero si zastonj lastim ne samo v naši občini marveč po vsem lepem Murskem polju. V dokaz za to navede slučaj, ki se je zgodil v neki gostilni v Križevcih na dan pogreba občespoštovane vdove Marije S en čar. Ker pa ta slučaj tako ztavije in obrne, da lahko vsak otiplje in od daleč spozna, da na tem ni nič resnice, temveč le dopisnikova mržnja do meno da si stem ohladi svojo vročo kri, zato mu hočem nekaj j kratkih besed odgovoriti in mu to reč pojasniti. V imenovani gostilni sem prišel res nekoliko vnaskriž j z nekim nasprotnikom, k;ar tudi obžalujem. Pa ne za- j stran mojih nazorov ali mišljenja, kakor mi (podtika dopisun, marveč reč je bila popolnoma drugačna in zasebna, o čem se njemu niti ne sanja. Piše tudi na široko, da bb stem imela opraviti sodnija. kar jo tudi
ros bilo. Pa vendar sva se z nasprotnilkom pred obravnavo lepo sporazumela in za vso odškodnino sem mu plačal 1 celo krono. To je torej bila tista orjaška sila. Nadalje toči krokodilove solze, da je prišla občina Vučja ves slučajno v roke „zv.ezarjev" in si jaa lastim vodstvo občine. „Zaslužne" liberalce „Nerodne" stranke pa smo zavrgli. Na ta mu/ tiho na uho povem, da to ni prišlo le slučajno, marveč se je delalo premišljeno v znamenju sloge, česar seveda pro-svitljeni liberalci „Nerofdne" stranke ne morejo umeti, ker oni le delajo povsod prepir in nered. In tudi jaz sem deloval, kolikor je bilo v moji moči, d|a spravimo občinsko gospodarstvo v boljše roke, kakor so bile rokte prejšnih liberalnih „tiranov", ki so občino spravili do golih kosti, kar je pokazal račun, ki g\a je delal zastopnik deželnega odbora na pritožbo zavednih občanoiv. In ta se je bil izrazil, ,da. tako zamotanih razmer še ni našel <v nobeni občini. Nazadnje se visoki dopisnik obregne nad Kmečko zvezo in imenuje nje člane same zaslepljence, ki nočejo spoznati „velikih koristi" Narodne stranke. Na to mu slovesno odgovorim, da je tukaj na lepem Murskem polju res obilo članov K. Z., ki so pa samo dobri posestniki in občespošto;vani gospodarji, 53 boljšo oliko, kakor ta dopisnik „Nar Lista", ki niti svojega imena ne upa podpisati, čeravno se ponosno postavi v „Nerodni" stranki v bojne vrste [v rokK „uma svitel meč", kar se mu je zopet nekoliko zareklo, moral bi namreč reči z „uma zvitim mečem" ali po domaČe z lažjo. Čestitam tudi „Nar. Listu", da ima tako resnicoljubne dopisnike, ki znajo narediti iz komarja slona, ter resnico zaviti v laž. Le korajžno naprej! NaZdar! Jakob Roš, jerob zvezarjev.
1 Kmetijsko bralno društvo pri Mali Nedelji ima svoj redni I občni zbor dne 12. t. m. po večernicah pri g. Rantažu. K obilni ude-! ležbi vabi — odbor.
1 Bralno društvo pri Kapeli ima v nedeljo dne 12. januarja 1908 po večernicah v župnišču svoj letni občni zbor. Za mnogobrojni obisk prosi odbor.
1 Bralno drnštvo v Veržejn ima svoj redni letni občni zbor dne 12. prosinca ob 3. uri popoldan v bralni sobi. K obilni udeležbi vabi
odbor.
Slovenjgraški okraj.
s Št. Jernej nad Muto. K nam je začel zahajati redno pismonoša iz Mute, ikar je za naše hribovske kraje velika pridobitev. Izposloval nam je to ugodnost drž. poslanec dr. Korošec.
s Šmiklavž bi. Slov. Gradca. Dne 3. jan. t. 1. je za pljučnim vnetjem umrl g. Albert Verdnik, veleposestnik v Suiiklavžu blizu Slov. Gradca v starosti 47 let. Ogromna udeležba na dan pogreba, na praznik sv. Treh kraljev sve-doči pokojnika občna priljubljenost. N. v m. p.
t nujjs
Konjiški okraj.
Katol. slov. kmečki kandidat: Alojzij Terglav
kmet v St. Petru y Savinski dolini.
Za Terglava dne 23. januarja vsi na volišče!
•IMimNMaUMMM
k Konjice. Čitalnica konjiška je priredila pre» teklo nedeljo gledališko predstavo „Trije tički." Ker v Konjicah nismo razvajeni, smo zadovoljni „korkel-torkel" tudi s tem. Čitalnica je seveda narodna v enem, kakor drugem oziru. Meinda j,e k tej predstavi pripomogel zadnji zaupni shod Narodne stranke med „samci." Prav tako, pa boljša bi bila kaka predstava, ki bi nas vspodbujala za slovensko reč. Zdaj pa še nekaj za smeh. Na vabilu k tej predstavi stoji: „Nobeden naj ne zamudi te igre, ker imamo v Konjicah že' tako malo prilike, da bi se kaj videlo." No, veliko se tudi tako ni videlo!
k Iz konjiške okolice. Voliflni shod Alojzija Terglava, kandidata S. K. Z. za deželni zbor, se je na. novega leta dan vrlo dobro obnesel. Kljub temu, da se je za shod zvedelo šele prejšni dan, se je vendar zbralo do 180 volilcev, ki so pod predsedstvom odbornika S. K. Z. Janeza Rudolfa pazljivo sledili programu kandidata, ga. navdušeno sprejeli ter obljubili, dne 23. januarja ga voliti in na volilni listek zapisati: „Alojzij Terglav, kmet v St. Petru v Sav. dolini." Po kandidatovem govoru se je razvila živahna 'debata, v kateri smo kmetje izražali svoje misli in pomisleke zlasti v gospodarskem vprašanju, v šolski in lovski postavi. Ko je pa poročal državni poslanec Pišek ter omenil, da so vladni orgjani krivi, da se podpora za škodo vslled vremenskih nezgod v konjiškem okraju še ni določila in razdelila, je nastalo medzborovalci splošno ogprčenje. Zupan Sibanc in vsi zborovalci. odločno protestirajo zlasti proti tem, da bi žandarji naknadno preiskovali potrebo podpore in pravičnost ce-nilne komisije, kakor se je to zgodilo v konjiškem
■ okraju, ter delali opazke, 11. pr., čeiš, vi imate še živino v hflevu, vam ni treba podpore itd. Naroči se ; državnemu poslancu, da stori potrebne korake, da : so kaj takega ne bo nikoli več zgodilo, sicer poide j kmetom potrpežljivost. Kmet Toman-Prežigalec inter-| pelira državnega poslanca, naj poskrbi, da se bodo v konjiškem okraju nastavljali slovenščine popolnoma zmožni uradniki, zlasti zdravnikiiin živinozdrav-mki, kajti zadnja nalezljiva bolezen škrlatica je pokazala, kako težko je Slovencem občevati z uradnim njemšlam zdravnikom. Odločno zahtevamo pravice i v temJ oziru. Shod je trajal' skoraj dvq uri, ter se je zaključil s splošno željo, da naj S. K. Z. skliče kmfilu ntlik, javen shod zal konjiški okraj, na katerem bi se zlasti podrobno razpravljalo o narodnem, gospodarskem in splošno političnem položaju, terisploh o vseh težnjah in zahtevah slovenskega kmeta v konjiškem okrajiu.
k Iz konjiške okolice. Ako pomislimo, da je pretežna večina prebivalcev v konjiškem okraju slovenska, tako da celo nemškutarski konjiški tržani, Oplotničani, Ločani in drugi Stajerčijanci sprevi-dijo, da' brez slovenščine ne morejo shajati in obstajati, se moramo čuditi, kako potrpežljivi smo Slovenci proti Nemcem, oziroma, da ne zahtevamo svo-liih pravic, ki nam grejo po par. 19. Clan 19. drž. osnovnega zakona nam ponuja nedotakljivo pravico negovati svoj jezik prvič v šoli. Kako bo pa nego val slovenski jezik na slovenskih, šolah v KonjicaL v Čadramu, Ločah itd., kako navduševal in kazEl lepoto jezika in govorice slovenskega učenca,, nemški ! ali nemško-čuteč in misleč učitelj ! ? Pi-ofe ž njim! Clan 19. nam daje drugič pravico (enakopravnosti slovenskega jezika v uradih. V Konjicah pa so skc-raj izključno sami nemški in nemškoprijazni uradniki, le nižje, pomožno uradništvo je slovensko. Dajte nam tedaj slovenskih uradnikov, a ne, kakor so čuje, zopet kar pod roko novega nemško-prijaz-nega c. kr. sodnika in c. kr. davčnega oskrbnika. Vse nemško, pa zopet edino zveličavno nemško, a ubogi slovenski prebivalec trpi mirno krivico in se ne gane! Državni poslanci slovenskega Stajerja, vendar enkrat pošteno zaropotajte v državnem zboru za naše slovenske pravice, in ne delajte vedno tlake vladi, ki naše pravice tepta, zato vas nismo volili! In tretjič nam član 19. zagotavlja enakopravnost našega jezika v javnem življenju, da, a kaka je ta, ko pa ima povsod prednost nemščina. Kdo jf kriv? Ljudstvo slovensko v , konjiškem okraju, vzdra-mi se, pa govori, delaj in voli povsod le v sloven-sko-narodnem? Iduhu, beri in naročuj le dobre slovenske časopise in knjige, organiziraj se gospodarsko ter bodi pridno in podjetno, pa bo enakopravnost slovenščine vsaj v našem okraju kmalu prišla do veljave. Naprej zastava Slave! Vse za vero in slovensko domovino!
k Loče. Umrla je Sv. Treh kraljev dan v Ločah blaga in povsod znana Marija Svetelšek, rojena Gosak, po domače Gajska. Bila je premožna pa ubogim in cerkvi jako radodarna. Pred petimi leti je oskrbela s svojim pridnim možem, Janezom, farni cerkvi orgije za 3200 kron, za kteri lepi dar ji naj Bog v nebesih stoterno povrne! Kupila je tudi cerkvi svoje dni prelepo podobo sv. Cirila in Metoda; naj bo njeni duši v večnosti blag spomin!
k Zreče. Volilni shod je g. Terglav dne 1. januarja preidpoldne sklical v Konjice. Tam so volivci njegovo kandidaturo vsprejeli z navdušenjem. Jednako se je godilo popoldne pri nas. Tu se je zbralo blizu ali, kakor nekateri trdijo, čez dvesto zbo-rovalcev. Prišlece je pozdravil gosp. Lamut, načelnik političnega društva tukajšnjega. Potem je gosp Orož predlagal predsedstvo. Vsled tega je vodstvo zborovanja prevzel župan, g. Winter. CTia je dal besedo državnemu poslancu gospodu Pišeku. I.menovanec nam je predstavil gospoda Terglava. Na to je kandidat razvijal svoj program ali črtež, katerega bi se držal, ako bi ga volilci odposlali v deželni zbor. Njegov nastop se je ziborovalcem prikupil. Govornik je končal z obljubo, da se l;o vedno ravnal po starem slovenskem geslu: Vse za vero, dom, cesarja. Za njim so govorili še gg. poslanec Piišek, Karol Sevšek iz Oplot-nice, Potnik od Sv. Kunigunde. In vsled raznih vprašanj je zborovanje postalo prisrčno živahno. Zborovalci so se soglasno odločili, da bodo dne 23. januarja na volilni listek zapisali ime: Alojzij Terglav posestnik pri Sv. Petru v Savinski dolini.
k Bralno drnštvo za konjiško okolico ima v nedeljo 19. t. m. svoj redni letni občni zbor. Na dnevnem redu je poročilo odbornikov, volitev novega odbora in sprejem novih udov. K obilni udeležbi vabi — odbor.
Celjski okraj. mtiifiit
Katol. slov, kmečki kandidat: Alojzij Terglav
kmet y St. Petru v Savinski dolini.
Za Terglava dne 23. januarja vsi ra volišče!
Kandidat Terglav v Št. Juriju ob Taboru. — Dr. Kukovec poražen.
Naša zborovalna biša ije bila že zopet polna dne 5. t. m. Letos nas je počastil general dr1. Ku-kovee sam. Seveda nekaj šarž in prostakov Narodne stranke je tudi došlo iz .Vjranske, Prekopa, Grajska vasi in iz domače. občine.
Predsednikom je bil voljen domači župnik. Prvi Je dobil besedo državni poslanec g. P i š e k, koji je razložil kako je g. Terglav na zaupnem shodu v Celju prišel do kandidature.
Za tem dobi besedo g. kandidat Tergla v. Isti izjavi, da se ni vsiljeval in se ne vsiljuje za kandidata, in mu je vseeno, ali prodre ali propade. Razvija potem svoj program. Prizna se ,za zvestega pristaša Kmečke zveze. ¡Njegove besede so izzvale priznanje zborovalcev.
Sedaj prosi dr. Kukovec za besedo, kojo mu predsednik da z pogojem, da ne bo osebno napadal. Dr. Kukovec zahteva, naj'bo iz šest volilnih okrajev kandidat najizobrazenejši in ob enem najboljši govoppik. Isti trdi, da je kandidata Tierglpva postavila Kmečka zveza in ne kmeti. Graja, zakaj so bili samo zaupniki in ne vsi volilci povabljeni v Celje, zakaj ne tudi Narodna stranka? Zakaj so zborovali v nemški gostilni in ne v Narodnem domu? Zahteva, da ima poslanec zmožnost, 4—5 ur obstruirati z govorom proti nameravani volilni reformi, in „zahteva od kandidata prisego, da bo složno z t' ugiini slovenskimi poslanci sodeloval. Po-zivlje še vse, naj gredo drugi dan na Vransko, kjer bodo slišali tudi drugo plat zvona, ker se bo ondi nasprotni kandidat predstavil. Sedaj se pa gospod doktor razgreje, češ, Kmečka zveiza je kriva, da niso vsi Jugoslovani v enem klubu, ker bi lahko imeli svojega ministra in sekcijonsšefa itd. Ko so gospod general končali, so mu njegovi vojaki spoštljivo ploskali.
Kmetje pa so že meld govorom opazke delali, po govoru so pa kar zaporedoma za besedo prosili. Hanžič, Rančigaj, Vasle i. dr. Ko nato stopi g. A, R a li č i g a j na oder, so jo skoro vsi Narodni strankarji odkurili radi razburjenja živcev.
Sreča je bila kmetom mila, ker je g. dr. Kukovec ostal in dve diični šara iz Prekopa ob njegovi strani. Sedaj vpraša Rančigaj, zakaj pa lani niso vpoštevali pri državnozborski volit vi večjih zmožnosti pri kandidatih? Zakaj je imela Narodna stranka v zadevi te volitve tudi zaupni, a ne javni shod, ker se spodtikajo na zaupnem shodu Kmečke zveze. Prašali so možje, zakaj niso lani dopustili, da bi se bila slišala tudi druga plat zvona, ker niso dr. Povaleju dopustili shodov.
Povedali so, da v Narodni dom ni kazalo iti, kjer so kmete na 19. marca 1907. o pljuval i in psovali.
¡Rančigaj \ vpraša, kako se strinja trditev dr. Kukovca, da so kmeti bili Robleka kandidatom postavili, z jasno izjavo v „Narodnem Listu": Roblek je poslanec Narodne stranke.
Tajil je, da je Roblek za odprtje meje glasoval. In ni vedel, da je Roblek odšel med glasovanjem za melijoracijski zaklad, in ni glasoval za imenitno korist kmeta.
Dr. Kukovec pa je trdil na to očitanje, da so poslanci Slovenskega kluba pri važnih glasovanjih bili odsotni. Na vprašanje kmetov: pri katerih? — ni vedel g. doktor odgovora.
G. P i š e k stopi še jedenkrat na oder in zavrne neresnic.o z vso Nodločrfpstjo, da bi bila Kmečka zveza zakrivila razcepljenje Jugoslovanov, kajti iznenadeni so bili, ko se je poročalo, da se je Jugoslovanski klub že ustanovil, in je dr. Ploj podpredsednik. Torej, kdo se je odcepil? Molk!
Slednjič še kandidat nastopi, da zavrne g. doktorja radi dolgoveznih govorov. Ko se nihče več
365 med temi 77 nezakonskih, umr.o jih jo 417, med temi ^ 178 ptujcev v bolnišnici.
c Celje. Ljuaske Aole ao začasno uo 15 januarja zaradi ošpic zapite.
c Celje. In vendar se zopet giblje! Savinjska dolina zapušča liberalno ladijo Narodne stranke in se obrača k svojim prijateljem. Savinjska dolina je nezadovoljna z narodno nezanesljivim Zdolšekom, katerega je Narodni stranki vsilil šentjurski župan (- ki si j® že tudi s „Štajercem" bil v sorodu —), posebno ker sliši in čita/ da ga tudi drugod ne marajo. Terglav pa je mož poštenjak od glave do pet in tudi perfidni, iz trte izviti napadi v „Slov. Narodu" mu niso niti najmanj škodovali, nasprotno, mnogi so se s studom o*avno radi takih napadov obrnili proč od propadle liberalne družbe, ki dela le z lažmi in obrekovanjem. Napadi izvirajo iz li-toeralno-učiteljskih krogov.
Celje. „.Domovina" zopet na nesramen način blati kmečkega kandidata Terglava. V z^Clnji številki ga hoče naslikati kot človeka, ki ne zna pisati, ne govoriti. No, „Domovina" še bo oboje občutila na sebi in svoji stranki, kako zna govoriti in pisati. Terglav je velerazumen kmet. Kmečka zveza tudi v boju za državni zbor ni kandidirala bebcev, pač pa neka dfruga stranka. .'Se enkrat ponovimo, da je laž, da je imel Zdolšek 6 gimn. razredov. Zdolšek nima iste splošne izobrazbe kakor Terglav.
Poučni tečaj v Celju. Za tečaj vlada veliko zanimanje. Dosedaj. se je oglasilo že nad 70 udeležencev ! Liberalni kurz v Celju pa se je moral prvikrat zaradi pomanjkanja ukaželjnih' pristašev preložiti. Tečaj se začne dne 12. jan. ob 9. uri pred-poldan. Udeleženci se zberejo prej v Izobraževalnem društvu.
c Kako je Zdolšek postal kandidat. Narodna stranka sama ni marala za Zdolšek a zaradi njegove politične preteklosti in zarad nepriljubljenosti pri kmetih. Tcda šentjurski župan je nastavil \oditeijem revolver na prsi in neradi so se vdali. Zato pa tudi Zdoišeku niso dali drugega spremljevalca nego znanega dr. Zabukošeka iz Ponikve. Škoda, da je Podgoršek zbežal v Ameriko, sicer bi bila sedaj lepa trojica pri delu: Zdolšek, Zabukošek, Podgoršek
o Savinjska dolina. Najhujši agitatorji za Zdolšeka so zopet liberalni učitelji. Ponekod so zopet začeli stekliti, čeprav moramo pribiti, da se celjskim gospodom liberalcem samim ni zdelo vredno, da bi za Zdolšeka organizirali enako roparsko ban-do, kakor pri volitvah za Robleka, da bi straho-vala poštene kmete. Liberalni učitelj se prikaže
Predsedoval je shodu naš župan France Juran. Govoril je najprej g. drž. posl. Pišek, ter predstavil kandidata g. Terglava. Program, katerega je na to razvil g. Terglav je zadovoljil vse navzoče volilce, ki so z velikim navdušenjem enoglasno sprejeli njegovo kandidaturo. z,ivijo naš kandidat: Alojzij Terglav!
c Ljnbno. (Volilni shod.) Peščica naših nasprotnikov se ni upala prikazati na našem, tako sijajno uspelem shodu, dne 6. t. m. Pač niso pričakovali za se nič dobrega. Zato pa so jo raje potegnili v Gornji grad, kjer je imel naš kandidat Al. Terglav istega dne shod ob pol 3. popoldne. Tudi v Gornjem Gradu so vsi kmetje volilci navdušeni za g. Al. Terglava. Kakor se čuje, je imel tam g. Bak iz Št. Martna fulminanten govor.
c Polzela. V čast si štejemo in ponosni smo
kmetje, kateri se še trdno držimo edino pravega gesla: vse za vero, dom, cesarja, da je Kmečka zveza postavila deželnozborskim kandidatom moža-kme-ta, katerega kot tukajšnjega rojaka dobro poznamo kot odločnega narodnjaka Slovenca, in značajnega, pa tudi zmožnega moža, katoliškega prepričanja. Njemu kot kmetu so gotovo dobro znane naše kmečke težnje ter tudi pričakujemo, da se bo žrtvoval in delal za naš kmečki blagor, kar se sploh doseči da, Seveda največji greh njegov v očeh nasprotnikov je ta, ker živi v lepem sogfasju tudi z duhovniki, kakor da bi bili ti sami zločinci. Naš kandidat Al. Terglav stoji neomajeno na stališču, da je vsaki stan potreben in vreden spoštovanja, zlasti še duhovniški, kateri še najbolj čuti s kmečkim stanom, kar se pa ne more trditi n. pr. o liberalnih učiteljih, zato imamo dokaze. (Dne/ 5. t. m. se nam je predstavil naš kandidat Al. Terglav in nam razvil svoj program. Ko pa je slednjič Š|e povdar-jal, da kandidira na programu Kmečke zveze in da se hoče žrtvovati za blagor kmečkega stanu, je bila njegWa kandidatura z navdušenjem sprejeta. Kakor že večkrat, tako smo tudi pri tej priliki videli, na kateri strani je olika, Pristaši Kmečke zveze so so vedli dostojno in olikano. Znani kanrol tiste kom-panije, ki predstavlja- tukajšno Narodno stranko, Cizl, nam' je s svojimi pristaši hotel preprečiti mirno zborovanje, a par. 15. mu je spravil srce v hla-čice. Sploh pa smo hvaležni Narodni stranki, ker sprejme' pod svojo zastavo tudi vse tisjte elemente, katere ji Kmečka zveza radi prepusti, bodisi šnop-sar, mešetar, pa tudi — uzmovič, pa tudi tiste, ki šo „Štajerca" študirajo. Slednjič šie eno besedo nekaterim gotovim osebam, bodisi kmet, mizar ali pa . kdorkoli, kateri ste se zatekli v zavetje Cizlnovo in, vsakokrat, kadar je treba nastopiti proti katoliškim j njegovo stranke: Ce vas bo ta stranka rešila tistih
možem in za zvišanje svojih plač. Si hočemo zapomniti !
c Žalec. Zdaj ko je hmelj v rokah mešetar-jev in prekupcev, mu vedna raste cena. Le prej ni hotela kvišku, dokler je še bjl hmelj v rokah kmetov hmeljarjev. Tudi Dudlnov Francelj mu ni zvišal cene, čeiprav so nam prej to njegovi prijatelji obetali. Za to pa tem lažnikom pošieni kmetje v sedanji volilni borbi ničesar več ne verjamemo, mi bomo volili Terglava.
c Ponikva ob juž. žel. Kdor ne verjame, da je bil Zdolšek tudi kandidat Štajercijancev in ne samo slovenskih i liberalcev proti dr. Dečku, naj se o tem pouči med štajer-! cijanci. To posebno narodni stranki ne bo težko, ker ima veliko teh ljudi v svojih vrstah. Istina je in ostane, da so štajerčianci 1. 1902. volili Zdolšeka in da je Zdolšek stal takiat v prijateljskih zvezah s štajerčiansko stranko! Terglav je tudi kmet in je politično vedno ob strani slovenskih kmetov, nikdar ni vlekel z nemškutarji. Zato živio naš kandidat Alojzij Terglav, kmet v Št. Petru v Sav. dolini!
c Mozirje. Zdolšekov shod dno 5. januarja se je popolnoma ponesrečil. Navzočih je bilo okrog 25 zborovalcev, med njimi 20 trških nevolilcev. Kokarčane je prifural na zborovanje neizogibni nadučitel j Knaflič, ki je tokrat v kljub svoji gostobesednosti vsled tolikega poraza svoje stranke popolnoma izgubil besedo.
c Mozirje. Volilni shod g. Alojzija Terglava.
,DL£glaSi- z?.bes?d0' j® P°zyal Predse<toik vse na- j kaHdidata nSlox. Kmečko Zveze" za deželni zbor je
vzoče, naj dvignejo roke, kateri so za kandidata g. Terglava, in razun Narodnih strankarjev so vsi roke vzdignili, in na poziv, naj roke vzdignejo, kateri so proti, ni nobene roke kvišku.
To je bil shod, katerega si bodo vsi navzoči zapomnili. Kmeti so veseli svoje zinage.i Tu je bil viditi sad marljivega prebiranja „Slovenskega Gospodarja." Kmetje, izobrazujmo se, in ne dajmo se slepiti s praznimi frazami.
c Celje. Nesramnost naših celjskih listov presega že vse meje. Zaradi pogovora dr. BjenBcoviča z Wiltschniggom in Riicklom so prinesli njune izjave pred sodiščem na dolgo in debelo, toda topovsko so izpustili najvažnejši stavek, ki sta g£u izrekla Wiltschnigg \ in Rückl pod prisego, in ki se glasi: „Dass Dr. Benkovič sich um die Stimmen der Deutischen in Hrastniggr beworben hätte, ist nicht wahr", (slovienski: fil res, da se je dr. Benkovič potegoval za glasove Nemcev v Hrastniku.) Benkovič se napada od nasprotnih listov le na podlagi njih lopovščine, da izpuščajo najvažnejši stavek iz sodnih izpovedb. Vprašamo pa Narodno stranko: Ali more tudi Ježovnik izjaviti pod prisego, da se pri zadnjih volitvah ni potegoval za nemško in nemčjurske glasove? In kako to, da so najhujši naši nasprotniki, ki so v okrajni zastop volili z Nemci, pri državnozborskih volitvah volili g. Robleka?
c Celje. Ljudsko gibanje v župniji sv. Daniela v Celju leta 1907. Poročenih je bilo 115 parov, rodilo se jih je
dne 6. januarja krasno uspel. Navzočih je bilo okrog 150 zborovalcev, ki so z navdušenjem sprejeli njegovo kandidaturo. Državni poslanec, g. Franc Pišek, navdušeno pozdravljen, nam je marsikaj zanimivega povedal i2) državnega zboi^a in slednjič z iskrenimi besedami priporočal pristop k Kmečki zvezi. Obljubil nam je „da Slov. kmečka zveza v kratkem priredi pri nas zborovanje, na katerem se bodo določili pododbori za posamezne okoliške župnije. Pri nas zma-gonosno plapola zastava „Slov. kmečke zveze."
c Smihel nad Mozirjem. Tukajšnja Kmetijska podružnica imela je dne 29. dec. pr. 1. svoj II. občni zbor. Delovanje podružnice v prvem poslovnem letu bilo je sledeče : Udov bilo je koncem 1. 91. Udje naročili so si tekom leta 3 pol vagona umetnih gnojil, črez 1650 kg različnih semen in 288 dreves iz deželne drevesnice. Od c. kr. Kmetijske družbe dobili so za polovično ceno 3 bike mari-jadvorskega plemena, 2 merjasca, 1. ovna, 1. travniško brano in 3 drevesne škropilnice zastonj. 6. posestnikom pri-poznala se je vsota 1420 K kot podpora za popravo planinskih pašnikov. 23. udov dobilo je na prošnjo načelništva od Kmetijske pojasnevalnice Kalisindikata zastonj različna umetna gnojila za poskušno gnojenje. Poučnih predavani priredila je podružnica tekom leta 7. Kmetje, ki veste cenili pomen stanovske združitve, pristopajte h Kmetijski podružnici.
c Ljubno. (Volilni shod.) Po zadnjem shodn na Ljubnem so pisali nam nasprotni listi: „G. župnik! Še en tak shod in Vaš ugled je proč!" A glej smolo! Volilni shod dne 6. jan. je uspel še s jajnejše. Udeležba je bila ogromna.
križev, kateri vas najbolj tlačijo (kar pa ni trotovo), potem pristopimo mi k tej stranki!
Kmečki volilci. c Volilni shod v Gornjemgradu. Po večernicah se je zbralo veliko število mož, ki so pozorno poslušali držav, poslanca PiSeka in kandidata Alojzija Terglava. Kandidatura Terglava je bila z navdušenjem enoglasno sprejeta. Živel kandijdat Alojz Terglav, živela Kmetska zveza, živeli vrli kmetje!
c Šmarskl okraj. Smarski okrajni zastop je sklenil ustanoviti in vzdrževati zimsko kmetijsko šolo. Nastavil bo kmetijskega, strokovnega učitelja, ki bo po zimi na šoli podučeval, po leti pa potoval kot kmetijski inštruktor po okraju. Na skrbi bo imel tudi drevesnico, ki se bo znatno razširila. — Okrajni zastop bo pobiral 1. 1908 4G % okrajnih doklad.
o Slivnica pri Celju, Lažnjivec „Narodni List" je stegnil svoj dolg jezik po našem č. g. župnikiu. Očita namreč v tem dopisu g. župniku toplice in dobre svete svojim župljanom. Tudi ti dopisunček bi potrebal žvepljene kopelji. In nastavljeni rožički bi ti zelo koristili, in kje bi jih potreboval, to ti pove lahko vsak Slivničan. Tudi njegove pristaše bi enako zbrihtalo. Ce hočeš, dopisunček, da bi tebe Sliv-ničani kedaj vprašali *za svet, boš si pač moral prej svoja kolesa popiliti. Toda sedaj je že prepozno. Ni upanja, da te kedaj pamet sreča. Smo že spoznaU zgrabljivega volka, ki se' nam je v ovčji |<oži prilizoval. Ako še hočeš kedaj pri svojih pristaših razvedrilnih uric iskati, pazi, da te zopet kakšen čevelj ne doide, in ustanovitelj liberalizma v Slivnici bi izgubil vso — čast. Pazi torej, da se ti ne uresniči .pregovor: Kdor visoko leta* nizko pade!
c Socialni tečaj v Trbovljah bo vsled zaposlenosti poslancev še le prihodnji mesec, in ne 5. t. m.
c Posojilnična knjižnica n* Frankolovem ima redni občni zbor v nedeljo dne 12. presinca t. 1. popoldne po večernicah v občinski pisarni s sledečim vsporedom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika in knjižničarja. 3. Vplačevanje letnine in pristop novih članov. 4. Prosti predlogi. K obilni udeležbi vabi odbor.
c Šmarjeta poleg Rimskih toplic. Bralno društvo pri sv. Maj-jeti poleg Rimskih toplic ima dne 26. prosinca ob treh popoldan v šoli
1.	občni zbor s sledečim vsporedom: 1. letno poročilo blagajnika in tajnika; 2. izvolitev novega odbora; 3. sprejem novih udov in pobiranje udnine; 4. Poučno predavanje o kmetijstvu. K obilni udeležbi vabi odbor.
c Šmarjeta poleg Rimskih toplic. Pevski zbor priredi dne
2.	svečana koncert v prostoru gostilne g. Jerneja Purg vspored je sledeči: godba, glasovir, dvojne gosli. 2. petje mešani in moški zbori.
3.	Umetni gramofon in razni šaljivi prizori. K obilni udeležbi vabi šmarjetski pevski zbor.
Brežiški okraj.
b Brežice. Naš mestni občinski zastop hoče izzivati katoliško ljudstvo v brežiškem okraju. Dne 6. januarjp je v občinski hiši imel protestantsko mašo. Brežiško nemštvo nam je v narodnem in ver-« skem oziru škodljivo!
b Loka pri Zidanem mostu. Liberalni kandi- ' «Jat Zdolšek je prišel k nam v spremstvu dveb go-spodičev, da bi imel v Gradiču volilni shod. Ker ni bilo ljudi blizu, se shod sploh ni vršil. Zdolšek in njegova čuvaja so odšli z dolgim nosom. Skoda za moža, da se je vdinjal liberalnim komedijantom.
b Pišece. Štajerčija/noi trosijo tukaj novo laž proti našim poslancem. Pravijo, da bodo isti, ki imajo nabite listke z novo vinsko postavo, morali plačevati dac. Kaj je resnice na tem? Nič! Nova postava mora biti nabita v vsaki kleti, da se nihče ne bo izgovarjal, da ni vedel za določbe postave, ki prepoveduje pančanje. Daca pa ni treba vsled tega in ne vsled nove vinske postave nič plačevati». Pač pa bi bilo dobro, da bil štajerčijanci morali od svoje neumnosti in zlobe dac plačevati. Država bi imela lepe dohodke.
b Dob je pri Planini. Takih podlih laži, kakoršne objavlja o meni „Štajerc" in „Slov. Narod," je zmožen le človek, ki ima sam na vesti razne zločine. Dokler se skriva, mu ne bom odgovarjal. Imenujem ga nesramnega lažnjivca in mu izrekam globoko pomilovanje.	i
Josip Vurkelc, župnik.
Katol. slov. kmečki kandidat: Alojzij Terglav
kmet v Št. Petru v Savinski dolini.
Za Te rglava dne 23. januarja vsi na volišče I IIIMNilHIlilMNN
Iz drugih slovanskih dežel.
t Državno podporo za olajšanje nabave sena in stelje v znesku 79.000 K je dalo poljedelsko ministrstvo za Primorsko, in sicer na posredovanje poslancev iz Slovenskega kluba.
t „Katoliško slov. izobraževalno društvo" v Kotljah naznanja, da priredi dne 19. prosinca t. 1. veselico s predstavo „Sv. Neža" in burko v enem dejanju „Kmet in fotograf". Po predstavi bo govor in potem prosta zabava. Prav uljudno vabimo slavno občinstvo, da se udeleži so veselice v prav obilnem številu. Veselica bo v gostilni g. Antona Lužnika. K obilni udeležbi vabi odbor.
Drobtinice.
d Usmrtitev po domišljevanju. V učenih krogih se je že večkrat razpravljalo o vprašanju^ fie je mogoče, povzročiti človeku .smrt z domišljevan-jem, da sei mu v gotovem oziru ista sugerirá. To vprašanje^ je rešila neka amerikanska univerza. Nekemu k smrti obsojenemu zločincu se\je reklo, da se ga bo mesto z elektriko usmrtilojna ta način, da mu bodo odprli žile in tako bo izkrvavel brez \ bolečin. Zločinec je bil s tem zadovoljen <*in profesorji so začeli svoje delo po natančno izvršenem načrtu. Posadili so. ga z zvezanimi očmi na za to pripravljen stol in mu privezali roke. Na zapestja so mu nastavili dve majhni vodni pipi, ki sta bili zvezani z napeljavo vroče vode, ki se je dala natančno uravnavati. Pod roke pa so mu nastavili sklede, v katere naj bi tekla dozdevna kri. Ko so se te naprave izvršile, rečie zdravnik, da se bodo zdaj zločincu odprle žile. S hrbtom žepnega noža se je označil urez, ob enem pa sta se odprli obe vodni pipici, tako, da je tekla prava voda čez roke zločincu, ki si je moral misliti, da teče kri. Zdravniki so neprestano merili temperaturo, šteli utripe srca Un žil in pogovarjali o usmrtitvi, kot da bi mu resnično odprli žile. Konečno so določili težo dozdevne krvi ter pri-
pomnili, da možu,, ki je vse slišal, pojenjuje utripanje srca. Po preteku 20 minut je postal zločinec nezavesten in v naslednjih 20 minutah mu je nehalo srce biti. Vse uporabljene poizkušnje so kazale na to, da.je smrt resnično nastopila. Ko so se po nekoliko dneh pokazali prvi znaki trohnobe, ni bilo mogoče več dvomiti, da so ubili ' zdravniki popolnoma zdravega moža s sugestijo. — Tako se vsaj poroča : mogoč. bi tudi bii slučaj, kajti, da mora umreti človek od kake grozne domišljene stvari, je dokazano že iz prejšnjih, resničnih dogodkov. Toda ta nova metoda usmrčenja se mora le v izvanred-nib slučajih posrečiti, ne glede na to, da je nečloveška grozovitost.
d „Čas" o proticerkvenem boju na Francoskem. Tadi iz ust sovražnika se večkrat sliši resnico. Mcsarvkovo judovsko framasonsko glasilo „Čas" je pred kratkim pisalo pod naslovom: „Kako je na Francoskem brez duhovnov" — sledeče: „Zadnji glasovi o ločitvi države od cerkve prodirajo v parlament. Cerkveni roparji niso bili v tem edini, kako naj se cerkveno premoženje spravi k državi. Kar je bilo mogoče, se je storilo Veliko vprašanje pa vendar-le ni še rešeno. Francoska je bila skozi stoletja katoliška dežela. Papež je Francosko prišteval k svojim najbolj zvestim deželam. Da bi se ves ta vpliv Rima na Francoze zatrl, bo potrebovalo še mnogo časa. Na splošno so tudi Francozi kakor drugi narodi versko leni, vendar postava o ločitvi in njena nasilna izpeljava so vzbudile in razburile nekatere duhove. Na kak način se bodo napolnile luknje, ki so nastale po padcu cerkve, na kak način naj se nadomestijo ceremonije, ki so na ljudstvo najbolj vplivale, vse to čaka rešitve? Francoski pisatelj Barrés je rekel : najlažje diham v katoliški okolici in vendar nisem veren katoličan. Kot Barrés mislijo in ravnajo mnogi tisoči v Franciji in izven Francije. Francoski pisatelji so tega mnenja .... Človek ima mnogo drugih potreb, takih, ki jih zadovoljuje le katoliška cerkev. Tako govore prosto misleči možje. Ali naj se vpelje novo bogočastje in kakšno? Cerkev je vsakdanje človekovo življenje olepšala. Če je bila v kaki občini kaka cerkvena slavnost, procesija, tedaj je bil za občino praznik. Če si učenci v šoli poštevanko vtepajo v glavo, tedaj ne zna otrok, zakaj se pravzaprav muči — na njegovo dušo ne vpliva nobena moralna moč. Glas zvonov je obmolknil, življenje poteka pusto, enolično, dolgočasno, brez veselja. Z eno besedo: Francozom se toži po cerkvi." Tako piše češki brezverski list!
d Pretep v cerkvi. V Podsusedu so se pričeli prepirati v cerkvi med mašo radi nekega sedeža. Prepir je bil tako hud, da so se stepli, razbili stole in jih vrgli na cesto. Med tepežem je potegnil neki vojak svoj bajonet in je divje suval okoli sebe. Po daljšem času šele je napravila policija mir. Cerkev eo zaprli in jo morajo na novo blagosloviti. Proti pretepačem so uvedli preiskavo.
d Rodbina, ki spi. V Fishodu pri Bristolu so dobili v neki hiši tri osebe, ki so spale malodane celo življenje. Stara gospodinja leži že 40 let nepretrgoma v postelji. Njena sinova se menjata v spanju. En brat spi več mesecev, drugi pa medtem skrbi za mater in za spečega brata. Brata se v spanju menjata. Vse tri osebe so popolnoma zdrave. Mati je stara 90, starejši brat pa 60 let. O rodbinskih spalnih razmerah niso niti sosedje vedeli do zadnjega časa ničesar. Zdravniki sodijo, da se ne gre za spalno bolezen, marveč za zaspanost.
d Drobne vesti. Do 20. dec, se je povrnilo samo na Češko 21.000 delavcev iz Amerike. — V Trstu je 3. t. m, divjala strašna bora. — V Njujorku nočejo stranke plačevati stanarine, da bi s tem prisilile hišne posestnike, da isto znižajo. - — Dne 3. t. m. je pritisnil po celi Evropi hud mraz. 'Blizu Bukarešta se je vnel neki petrolejski vrelec. Trije delavci se niso mogli rešiti in so zgoreli, v Plamen jo hipoma siknil sto metrov visoko. — Vezuv je začel zopet hudo kaditi in lavo metati— Na otoku Jamajka so imeli dne 3. t. m. zjufa-aj hud potres. — Da bi se obranili zajcev, so jim nastavili kmetje v Novski na Hrvatskem strup, vsled katerega so mnogi zajci pocrkali. Cigani, ki so jih našli in pojedli, so zboleli in jih je . nekaj že umiîo. — Na Ruskem je zapadel Velik sneg, ki ovira promet na železnicah. — V Trstu, so tatje ukradli iz trafike za 330 K' viržink.
Najnovejše novice.
Za žnpana v Trbovljah je bil soglasno izvoljen okrajni šolski najdzornik in ravnatelj g. Gust. Vodušek. Svetovalci pa so: Kramer, Dežman, Dir-mayer, Forte, Goropevšek, Krasnig, Sušnik in pa Aenschert.
Vojaško veteransko draštvo pri Sv. Križu na Murskem polju priredi zabavni večer dn« 12. t. m. v gostilni gosp. Jureša v Borecih. Začetek ob 5. uri pop.
i
Ginjenim srcem se podpisani zahvaljujemo za vsestranske dokaze odkritosrčnega sočutja, podane nam povodom bolezni in smrti očeta in tasta
Franca Kurnik,
kakor zlasti njegovega sina, moža, brata in svaka istega imena
Franca Kurnik,
ki sta, previdena s sv. zakramenti dne 10. decembra, oziroma 29. decembra mirno v Gospodu zaspala. Zahvaljujemo se preč. domačima gospodoma oz. gosp. Vinku Lovrenčiču, kapelani pri Sv. Ani za ljubezen, ki so jima skazali pri pogrebnem spre vodu, dom. pevskemu zboru, ki je zapel ginljivo žaiostinko doma in na grobu. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so od blizu in daleč prihiteli, izkazat jima zadnjo čast. Sv. Jurij v SI. gor. prosinca 1908.
Marija Knrnik, sinaha oz. žena. Franc Wella,
zet oz. svak. Marija Wella, hči oz. sestra.
RSZQlilSa
Kletarski tečaj vršil se bode od 3.—8. svečana na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Namenjen ja ta vinogradnikom in drugim zanimajočim osebam, da se pouče teoretično in praktično o važnih tozadevnih vprašanjih.
btevilo udeležencev je za sedaj omejeno na 20. Prijaviti se treba do 30. prosinca pri podpisanem ravnateljstvu. Pri vstopu v tečaj mora vsaki vdeleženec v pokritje s tečajem spojenih stroškov vplačati v blagajno zavoda po 10 K. Poučuje se v nemškem jeziku.	33 i—i
Ravnateljstvo dež. vino- in sadjarejske šole t Maribora.
			
	■tfjfačib : .r i		/
34 1—1
Zahvala.
Povodom smrti našega ljubega, nepozabnega očeta, gospoda
Josipa Kralj,
veleposestnika, šolskega načelnika, obč. svetovalca, uda okr. zastopa itd. v Pavlovcih so nam došli od vseh strani izkazi prisrčnega sočutja. Za iste, kakor tudi za poklonjeno krasna vence izrekamo najtoplejšo hvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so tako mnogobrojno prihiteli na novega leta dan od blizu in daleč, da spremijo prezgodaj umrlega na zadnjem potu k večnemu počitku. Posebno se še zahvaljujemo za udeležbo pri pogrebu preč. duhovščini, okrajnemu načelniku g. dr. Omulec-u, udom okrajnega zastopa, šolsk. sveta, obč. zastopnikom, učiteljstvu s šolsko mladino, slavnemu okoliškemu gasilnemu društvu in konečno še vsem drugim tukajšnim in sosednim župljanom.
Pavlovci, Hardek in Pušenci pri Ormožu 5. prosinca 1908.
Žalujoča vdova z otroci ter obitelji Hanželič in Masten.
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Dunajska cmU 19 7 Medjatcvi hiši, v pritličju, Dunajski cist* 19
nun nnn nnn
nun
nun
nnn
sprejema: zavarovanja v»akovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi; in 3. zavarovanja za iiiijeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaju za žirljenje in nezgode. — Pojasnila daje in sprejema ponudbe ravnatelj«?,vo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. — Ta edina slovenska zavarovalnic« sprejema zavarovanja pod tako «godnimi pogoji, da se lahko meri t vsajto drugo zavarovalnico. — V krajih, kjer fte ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljalo spoštovane o*ebe za ta zaupni ponel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči ¡¿»varovancem popolno varnost.
m
Glavno poverjeništvo za Spod. Štajersko in Koroško g. Avg, Weixl, Maribor, Edina domača zavarovalnical - Svoji k svojim!
V2 12-10
9, januarja 1908a
. SL'O VENSKI GOSPODAR.
Straa l.<
ALA OZNANILA.
Vsaka beseda stane 3 vin.
Ti iosermti M sp-ejmejo samo proti predplačila. — Pri vprašanjih - , — ga upravništvo s» mora priloiiti rnamka za odgovor. -
Artndlrano posestvo v Jarenini a
Spodarakim poslopjem vse z opeko to, njiva, lep ssdonosnik in studenec. Na zelo prijetnem kraju, B minut od cerkve. Več se lave pri Antonu Pavalec mizarju t Jarenini.__
ItampUjs
iz kavčuka, modele za pred tis karije, izdeloje po ceni Karol Karner, sla-tar in graver ▼ Mariboru, ft.?fpotka ulica S'ev. 16 Vhod: Webergasae 8.
Star «rebrn denar kakor n pr. tolarje Marije Terezije, križnike i. t d. kupuje A. Kiffmsn v Mariboru.
Briala sa časopise «riporota sl draštvam v v>eh velikosti P. Ko-stit v Celju,__848
Stolpne ure,
najnovejše in najboljše konstrukcije z večletno garancijo priporoča I. Berthold v fr-ovža (Ehrenhausen), to-vaj ia za stolpne ure z elektrik .o strojno močjo. Dose-daj izdelal 300 ur!
780 10—6
Dva potovalna.zavarovalne stroke
se sprejmeta takoj za eno domačo zavarovalnico. Izurjeni v tej stroki, imajo prednost. Dopisi se naj pošiljajo na uredniš vo tega lista pod „Potovalec 165".	814 3-3
Pismonoša se sprejme na c. kr. poŠti na Cveni.	806 3-3
Gospodinja se sprejme na posestvu zahoda Marijinih brstov, Gradec, Kirchengasse št. 1., mora svinjo-rejo dobro raiumiti in znati oskrbeti, za 6—6 oseb diuiine kuhati na\adno brano; spričevalo odg. župnika pridjati; 16—18 K mesečne plače.	815 3-8
Izvrstna slivovka liter po 1 gld. 12 kr. in vinska droženka se prodaja samo na domu pri g. Jerič v Karčovini štv. 126 pri Mariboru.
816 5—8
Voščene sveče
priporoča za svečnico Jožef
Dafek lecetar Mariboru.
m
svečar v 4 4—2
Bohove klade
6 m dolge, 40—55 m premere pri vrhu, kupi po ugodni ceni M. Grizold, Račje pri Mariboru.	00 0—0
Resnična ženitna ponudba. Skrben in pošten mla-denii, 26 let star, ki ima 7300 K, se želi priženiti k nevesti, katera bi imela lastno kako večje kmečko posestvo. Ponudbe je poslati kako hitro mogoče na naslov Poste restante , Miroslav", pošta Radenei. Štajersko.
Harmonij, dobro ohranjea ia ame-rikaasko iidelaa je naprodaj n 70 K v ¿»pniiem Sv. Jakob Slov.
r»-	10 2-2
* pridna fanta, katera imata veselje do kovaške obrti, sprejme pod »elo ugodnimi pogoji Matej Bregant, kovač v Orehovesi, pošta Hoče-Shvnica.	25 4-1
■lad trgovski pomočnik iz dežele, mešane stroke, zmožen obeh deželnih jezikov, želi g i. febr ▼ kakem trgu ali na deželi svojo službo spremeniti. Naslov na uredništvo „Slov. Gosp.". 28 2-1
Čevljarski nčenec in novo izuče-ni pojnočnik se sprejmeta pri Juriju Zunko, Zgornje Radvanje.
30	2-)
V kako župnišče si želi kot hi-šinja. Naslov v upravništvu.
31	1-1
Trgovina in malo posestvo se takoj da v najem ali odda, blizu farno cerkve na lepem razgledu, naslov v upravništvu! 32 3-1
Pozor, kmetice in dekleta!
V m6ji lektrniSki praks', katere izvršujem že čez 25 let, poB ilo se mi je iznajti najboljše «red(.<<>» za rast las, t. j.
Kapilor št. II.
Isti deluje, da postanejo lasi gosti, dolgi in odstranjuje prhljaj (luskine) na glavi. Cena (franko na vsako pošto) je: eden lonôië 3 K 60 v, dva lončka 5 K. Treba, da si vsaka obitolj naroči. Prosim, da se naroči samo Od mene pod naslovom: P. Jurišid, lekarnar, Pakrao, Sls-vonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem.
Galošne,
prave ruske s znamko
„Zvezda provodnik"
priporoča
P. Kosfič
V Celju. 789 (1)
Lepo posestvo, 10 minut od farne cerkve, obstoječe iz travnikov, njiv, goidov in zelo lepih sado-nosnikov je takoj na prodaj. Proda se skupno ali pa tudi posamezni k<>si. Kje? se izve v gostilni „Rojko" Sv. Trojica v SL goricah 44.	830 3—3
Slnžba organista in cerkovnika je razpisana do 15. januarja 1908 pri dekanijski in nadžupnijski cerki sv. Jerneja v Rogatcu. Prosilci se naj predstavijo osebno pri cerkvenem predstojništvu.
831 3—8
Hlapec se sprejme, priden in pošten za govejo živin>; letno plačilo 100 K in potrebno obuvalo. Franc Plateis, posestnik na Ročici, pošta Sv. Jakob v Slov. gor.
838 8—8
Vinogradnikom naznanjam da imam 50.-tisoé cepljenih trt na prodaj in sicer vrste: Mosler ua Portalis 10.000 Burgunder. v. Por-talis 10.000, laški Rizling Portalis 10.000, Silvaner Portalis 10.0<>0, Gutedel. v. P. 5.000, Muškat Portalis 5.000 ; trte so dobro zaraščene in vkoreninjene. Cena 100 komadov 15 K in korenjaki so tudi Rip.-Portalis, stanejo 100 komadov 3 K. Kupci se naj blagovolijo oglasiti dokler je kaj zaloge. Ivan Verbjak, posestnik in trtnar, Sp. Breg. Ptuj.	1 8—2
Proda se nova hiša 2 sobi, 2 kuhinji, vrt, v Pobrežju štev. 276. Vpraša se pri lastniku. 21 2-2
Vinogradniki I. štajerske trsničar-ske zadruge pošta Juršinci pri Ptuju sprejema že sedaj naročila «a nasadno dobo 1908—9 pod sledečim pogojem: Kdor naroči cepljene trte do 1. marea 1908 ima po želji vsake vrste popusta 10 K pri tisoč komadih, od katerih se naj pošlje 10 odstotkov are. Kdor ima sortirane vrste trsne cepiče na prodaj, Silvaner, beli Burgundee in Muškat, kupi sadrnga. 6 8-2
Kupim hišo pripravno za trgovino blizu cerkve. Naslov pove uprav-ništvo.	2 3-2
Proda se vsled pomanjkanja zdravja pol ure od župniške cerkve posestvo srednje velikosti z gospodarskim poslopjem, vinogradom, sado-nosnikom, njivami, travniki in gozdi. Kje, pove uprav. 9 3-2
Proda se takoj dobroidofa trgovina z mešanim blagom v nestu na Spodnjam Štajerskem pod ugodnimi pogoji. Naslov pove uredništvo^	8^7 g_g
Mizarskega učenca sprejme ta^toj mizar Nikulaj Beukič Tege tthoffova cesta 44. Maribor. 835 3_2
Za svojo se želi vpeti deklico ka-bih 14 let staro. Kdo? se izve pri upravništvu.	836 2_2
Karol Kocijančič
kamnoseški mojster
MARIBOR, samo SchiJlerstrasse 25.
izdeluje altarje, prižnice, podobe in vsa draga stav-binska dela iz kamna, žrli, spomenike itd.
Zaloga Ugotovljenih nagrobnih spo-4 6	menikov.
I.
Vinogradniki !
Spošf« JurSIncI pri Ptuju
ima za nasadno dobo 1907/8 čez 250 tisoč suho cepljenih trt, različnih dobrih vrst na prodaj. — Obširni ceniki se pošiljajo na zahtevanje zastonj. — Nekateri udje imajo tudi lepa sadna drevesca (jablane) na prodaj.	720 (1)
Pozor!	Čitaj !	Pozor!
Pakraške želodčne
kapljice.
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih t želodcu in črevih, osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kongestiji — pomanjkanju teka, krčih i. t. d. Nedosežno sredstvo" za vzdržanje dobrega prebavanja.
Delovanje izvrstno, vspeh siguren. Cena, je za 12 steklenic (1 dvanajsto-riea) S K irnnko na, vsako pošto po povzetju ali če se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od:
P. Jurišlča,
656	lekarnarja v Pakracu št. 201. (Slavonija.)
Karol Sinkovic,
ključavničar in izdeloTatel] motorjev in strojev
Maribor, Puffgamar 9.
Ker postaja bencin vedno dražji, so najboljši za industrijo in poljedelstvo
Climase Bohsel-moforJI
pri katerih stane ena konjska moč za eno uro 1 '/> do 2'/» vinarja. Ti motoiji se lahko ogledajo v teka pri meni.
Karol SinkoviS, 76	zastopnik Climase Bohsel-motorjev.
Priporočam
se visokočastiti duhovščini za Svečnico zaradi voščenih svečic in sveč najboljše kakovosti po najnižjih cenah. Pošiljam franko.
Z odličnim spoštovanjem
Franc €*ert
19 5—2.	svečar v Mariboru.
pase za kilo
s ali brez peresa, kakor tudi vsake vrste
bandaže,
pase za trebuh, suspen-zorije itd. Nadalje pase proti telesni za-
krivljenosti, umetne ude, držaje za pokončno hojo, izdeluje ceno v vseh večjih mestih monarhije iz-vežbani in od gg. zdravnikov priporočani
Franc Podgoršek,
tp	bandažist (rokavičar) 344 (5)
Cj)	Maribor, Burggasse št. 7.
Zaloga vseh predmetov za streženje bol-x	nikom in gumi specijalitet.
¿eeeeeeeeeeeoeee
aivi
koti et i» —
Ptuj, Poštna ulica in MARIBOR, Kaserngasm št. 13
priporoča spoštovanim kmetovalcem kotle in najboljše brlsgalnlee, pri katerih jamči za dobro in trpežno delo. Popravki vsake vrsti« seno In hitro. Kup«Jem stari baker, el>k ta aeslag vo aa]bol]il eenl.
Srečno in veeelo
<9>novo 1908. leto,
želim vsem cenjenim rodoljubom, ki so na katerisibodi način pripomogli do razvitja mojega narodnega podjetja z obljubo, da ostanem tudi v prihodnje na stalisču postreči svojim odjemalcem v mesnici kakor tudi v gostilni točno, solidno in z najboljšo robo, ter se priporočam v blagohoten poset in naklonjenost. V gostilni imam tudi prijazne sob« za prenočišča. Z odličnim spoštovanjem
Josip Steloer,
gostilničar pri mestu Gradec (Stadt Gras) in mesar v Celj«.
r
26 1-1
---
llilllll Zahval«.
V prebridki žalosti, ki nas je zadela ob smrti naše predobre blage matere
Marije Pajk,
posestnice v Zabukovju h. št. 21. pri Sevnici ob Savi
izrekamo tem potom za preobilne dokaze sočutja v bolezni in spremstva k večnem počitku preblage dobre rajne matere preč. g. Matiju Stoklasu, blagemu g. pevovodju Ivan Korbunu in vsem marljivim pevcem, blagorod. g. Luka Senici, trgovcu v Šmarji pri Ssvnici, nadalje predragim sorodnikom, prijateljem in znancem ter drugemu občinstvu, ki so se v tako obilnem številu od blizu in daleč pogreba udeležili, najiskrenejšo zahvalo. Bog poplačaj! — Zabukovje, dne 4. dec. 1907. 24 l—l	Žalujoči otroci.
m
Fra
758
akademični slikar in učitelj risarstva sedaj Gradec Muchapgasse 33.
se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih slikarij, v različni, proti vremenu stanovitni tehniki, kakor: Al fresko, tempera, Kasoin itd. Prevzamem tudi slikarijo na platno z oljnatimi barvami, kakor altarne slike, križeve pote in tudi slikanje portretov, popravljanje vsakovrstnih slik. Zagotavljam natančno in umetniško izdelovanje.
Kr. mrijfr-i
Ljutomerčana,
zajamčeno pristno vino le iz
■	ormoškega okraja, raznih let-	■
■	nikov, ima Teliko milOŽillO	■
■	po nizkih cenah na prodaj	■
Kletar, društvo v Ormožu.
iM'&i-y«-.


! PETER JAGODIC
podobar, pozlatar, slikar za cerkveno umetnost
| Celje, Cerkveni tpg itev, 4.
^	ponižno priporoča svojo veliko novo delavnico pre-
■	čast. cerkvenim predstojnikom, duhovnikom in občinam, za izdelovanie altarjev, prižnic, križ. potov, božjih grobov, vsakovrstnih podob itd. po znano prav ^	nizkih cenah. — Priporočam tudi svojo specijalno |	delavnico za ponovljenje, predelovanje zgoraj ome-v	njenih del. Delo se izvršuje prav solidno, fino, za-^	radi moje mnogoletne prakse. — Na razpolago so M	večletna spričevala posebno od blag. g. arhitekta ~	c. kr. profesorja konservatorija višjih c. kr. šol J. [B	Wist, kateri moja dela že mnogo let vodi in kontroli	lira. Za mnogobrojna naročila se zgoraj pisani Efi	= priporoča. =
I ■
T
m
I
D
I
B
J
823
8—2
gHIHIHSHIHINIHI
RAZPIS CERKVENE ZGRADBE.
Razpisuje se zmanjševalna dražba za zgradbo nove župnijske cerkve v Dolu pri Hrastniku na dan 8. prosinca 1908 in sicer ob 9. uri dopoldne v žnpnišČn v Dolu
Načrti, proračun in ntnbeni pogoji so na ogled v župnijski pisarni v Dolu od 23 decembra 1907 nadalje. Oddala se bodo le posamezna dela, ako bodo okoliščino le količkaj ugodne, in sicer so proračunjena: 1. Dninarcka in zidarska dela na 70.847 51 K ; 2. tesarska dela na 6.524 K 74 v; 3. krovska dela na 1000 K; 4. kamnoseška dela na 5864 K; 5. kleparska dela na 214564 K; 6. podobarska dela na 2460 K; 7. strelovodna dela na 450 K; 8. mizarska, ključavničarska, steklarska in barvarska dela na 8363 K; 9. tlakarska dela na 3836 K. Skupaj 101.490-89 K.
Cerkveno-stavbeni odbor v Dolu dne 23. dec. 1907.
Anton fVternik,
župnik in načelnik stavbenega odbora.
3 3—2

regisfrovana zadruga r, neomejeno zavezo.
obrestuje hrauilne vloge po 5"/o brez odbitka rentnega davka.	8 0 3-3	NaČeSsfVt».
Ker mi ni bilo mogoče pismeno v^em preč. gg. na-ročevalcem mojih del o novem letu častitati, voščim tem potom vsem „blagoslov božji" ne le v novem letu ampak vsikdar!
Pozdrav iz goratih tirolskih planin!	27 l-i
Vaš rojak
Konrad Skaza,
atelier za cerkvena umetna dela Sv. Ulrich Groden. Tirol.
Uljudno naznanjam svojimi cenjenim odjemalcem, da sem se preselil s svojo mizarsko obrtjo in izdelovalnico najboljših, na AvstrorOgrskem patentiranih ledenih omar
v VIKTRINGHOF ULICO ST. 13
in prosim p. n. plemstvo, duhovništvo, 66. šolske sestre, p. n. pivovamarje, hotelirje, gostilničarje in cenj, občinstvo, da mi izkaže tudi na novem prostoru svoje cenjeno zaupanje.
Z odličnim spoštovanjem se priporoča udani Jan. Andr. Majcen, mizar in izdelovalec ledenih omar v Mariboru,.
J/«" dska hranilnica in posojilnica v Celju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo posluje od 1. septembra 1907 v svoji uradnici
Klrantlne vloge se sprejemajo od vsakega če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo s 4Va®/« obrestmi. Obresti se pripišejo h kapitalu koncem vsakega leta in se obrestujejo potem enako glavnici. Rentni davek plača zadruga sama in ga ne zaračuni vložnikom, tako da ti dobijo od vsakih vloženih 100 K glavnice polnih 4 K 50 v obresti. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se na obrestih kaj zgubilo. "TRME
Posojila se dajejo le članom, ki pristopijo k zadrugi z deležom po 2 K, kateri je njihova last, in sicer na vknjižbo pri posestvih proti 5%, in 51/2% in na osebni kredit proti 6% obrestovanju. Nadalje se izposojuje denar na zastavo vrednostnih papirjev, zlatnine, srebrnine itd. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame zadruga v svojo last in jih prenese na svoje ime
(konvertira) proti povrnitvi gotovih izdatkov, ki pa nikdar ne presegajo zneska 8 K. T pisarni se sprejemajo rse t»zaderne prošnje In se brezplačno In hitro rešujejo. Uradni dan je vsak torek ln petek od 8. do 13. nre dopoldne. Pojasnila glede posojil in dragih denarnih operacij pa se dajejo vsak dan razun nedelje med navadnimi uradnimi urami, t. j. od 8. do 12. dopoldna in od 3. do g 6. popoldne. Za pismena pojasnila naj se pril«ži v znamkah 20 v za navadno, ozir. 45 v za priporočeno pismo. Poštne hranilnice čekovno št. 92.593; položnice za poštno hranilnico so na razpolago.
W&5el«tvo: Anton Cestnik, profesor v Celja, načelnik; Ivan Fon, profesor v Celju, prvi načelnikov namestnik; Franc Samec, posetnik in gostilničar na Ložnici pri Celju, drngi načelnikov namestnik, Jožef Kač, veleposestnik v Bukovemžlaku št. 34; Ivan Karba, posest, v Gaborju pri Celja, Franc Kmecl, hišni posestnik v Celju, Peter Kostič, trgovec v Celja, Karol Koželj, posestnik v Bukovemžlaku št. 2, Franc Llpoviek, veleposestnik v Medlosm št. 2, Jože! Rebov, posestnik v Oetu št. 9. pri Teharjah odborniki.
Nadcoratvo: Kil. gosp. Franc Ogradi, opat v Celja, gg. dr. Ivan Benkovič odvetnik v Brežicah, dr. Lavoslav Grogorec, kanonik pri Novicerkvi, dr. Ludovik Filiplč, odvetnik v Celja, Matevž Glinšek, veleposestnik in župan na Gornji Hudinji, Franc Nidorfer, v Vrbju pri Žalcu, Franc Zdolšek, župnik pn Sv. Jarija ob Tabora.
L	V *' ' ■ '¿-V''"-	' •£*)?. vfSsfc". oVrii	.ityi- ■ g! M*
			
Podpirajte le narodne trgovce in
Grajski trg = štev- 2 =
trgovina s maaufakturnim : platnenim : suknenim ter konfekcijskim blagom : priporoča slavnemu občinstvu svojo veliko izbiro po najnižji ceni : :
t!
Pohištvo!
v veliki zalogi, kakor tndi matrace, divanl, otročje postelje ter •gledala po najnižji ceni.
Franc Pleteršek, Maribor
Koroška cesta št. 10.
Pozor! knpovalci!
,Pri sv. Jožefu"!
Svoji K svojim!
Trgovina z manafakturnim, modnim in drobnim blagom
išova trgovina
očalar P in zlatar =====
Bureš urar'
Mariboru : Tegettlioffoua cesta štev. 33,
priporora slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih srebrnih in mklastih ur, očal, dalnogledov, raznovrstne zlatnina in srebrnine po najnižjih cenah. Garancija več let. Vsi popravki se točno in a h in hitro izvršijo, m ss n
„CROATIA"
edina hrvaška zavarovalnica, osnovana od obilne svobodnega in kr. glav. mesta Zagreba
,CR0ATIA', osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsako vrste: liiše, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd. ter premičnine, kakor : hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd. po Jako ngodnih pogojih ln nizkih cenah.
Vsa pojasnila daje: 'odrnžnlca .CR0ATIA' v Trstn, Corno št. 1.
Grajski trg št. 5
priporoča svoje veliko zalogo suknenega in volnenega blaga za msške in ženske obleke, kakor tndi prav dobro platno za vsakovrstno perilo. — Opiave za ženitve, garniture, preproge in odeje v največji izbiri po najnižji ceni.
NEVESTE
in ženini knpijo najlepše in najcenejše obleka v
TRGOVSKI HIŠI
R. STERMEGKi
Celje.
Narodna gostilna
= Pri poŠti =
/Tlaribor, Tegethcfova cesta 49
priporoča vedno sveže pivo, izvrstna domača vina ter mrzle in tople jedi.
Mar. Meden.
Jožef illaga v Mariboru
Tegethcfova cesta št. 21 —:
iS
s
priporoča svojo veliko in najnovejšo zalogo manafaktarnega blaga, kakor: velika izber volnene obleke za jesen in zimo po jako nizki ceni, kakor tndi velikanska zaloga spletenih in dregih raznovrstnih robcev. — Dalje priporoča tudi jako dobro modno snkno za moike obleke. Vsakovrstne preproge, odeje in rjuhe, platno za perilo, možke in žen-1 B ■ ske srajce, ter sploh vse najrazličnejše perilo. I ■--Vse po najnižji ceni!-
Tsled ugodnega naknpa blaga mi je mogoče prodajati blago 10 •/• cenejše kakor drngod.
Tovarna za glinske izdelke
m» i 11 m'ms v Račju	-
izdeluje s parnimi stroji iz najboljše, veikrat premlet« gline priznane najboljše izdelke, kakor: patentovane aarezno in vsakovrstno drugo strešno opeko, opeko za aid, za oboke, dimnike, rekontra - opeke, plošče za tlak, lončene cevi itd. po najnižji ceni.
Zaloga tndi v Mariboru, Cesarska cesta, pri kamenarju A. Glaser-ja.
Kapljice za želodčni krč s Stane ena
steklenica 50 vinarjev. Žganje proti trganju : Prav dobro mazilo pri prehlajenju v zglobih in udih. Cena 1 K.
F. Prull: mestna lekarna" pri c. kr. orlu
ftiaribor, Gtevni trg štev. 15.
1 SVOJI K SVOJIM!
R.8alimč,C§
i&laribor» f
Sofijin trg 0
trgovina s špecerijskim blagom In semeni : priporoča Ia BARTHELN0V0 apno za peklajo : brusne in mlinske kamne vsake velikosti!	Kupuje lepo pšenico po najvišji ceni!
Narodni dom.
Največji in najcenejši eksport.
ur — sre&rn ne, zlatarne In optičnih predmetov. : Naročite najnovejši cenik kie2-plačno.
lvč»j»**tj ij. ub iinik: „Katoliuko tiskovno droit »o
odgovora» .'«dm*: Ferdo LeeKovar
Tui tisan.- ie »v Ciril* v K .riiiora