PRIMORSKI dnevnik le začel izhajati v Trstu TJ. maja 1945, njegov DfJEVNur'k PARTI2ANSKI bra 194^ Pa 2a n°™™-bra I943 v vasi Zakriž nad S in™'„razmn°ien na Dtpmh"' 0<1 5' d0 17 S6- Pternbra 1944 se je tiskal iskarm »Doberdob, v Gorenji Trebu-. od te. septembra 1944 »Sin; ma|a 1946 v "sKatni DrNrt611'13" pod Voiskim Pa v n1'' d° maia 1945 v,6r , osvobojenem Trstu, ka rn .lzšla.2atinja števil- tizancJ6 ^dini tiskani Par- t zansk, DNEVNIK v za-u^rijeni Evropi. primorski M. dnevnik Ul. Montecchi 6 - PR 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLIV. št. 170 (13.108) Trst, sobota, 6. avgusta 1988 Vlada sprejela drugo skupino gospodarskih ukrepov Od prihodnjega leta v veljavi nižji količniki za davek IRPEF Vrsta ukrepov za zajezitev davčnih utaj - Odobrena delovna pogodba šolnikov - Elektrarna Montalto bo delovala na metan RIM d,. ■ " Vlada je včeraj odobrila Pov °t s*4uPlno gospodarskih ukre-vs„' ],0*Tat ukrepi zadevajo predle h , y^na vprašanja, med temi pa zrns naiP°niembnejši sklep o hori^iu količnikov davka na do-b0fi 6 fizičnih oseb, s katerim se hodk-8 Prii1°*lnjim letom davčni do-VZD 1 zmanjšali za 7.000 milijard lir. sPre°r?dn0 s tem sklepom je vlada tev .lela nekatere ukrepe za zajezitev Zllatkov ministrstev in za omeji-nov najpogostejših nači- niirin av®n.il1 utaj. Med temi naj omeni avt0meiitev možnosti, da bi oseb-niij lom°bili tudi v bodoče breme- v Zv*e9 te problematike in ukrepov rji, DZl Trojem proti maiiji, o kate-viaj9oročamo na drugem mestu, je nekat na v®erajšnji seji sprejela še lemi 6ra Pomembne ukrepe. Med zveZi ^ °menimo vrsto ukrepov v lužboj? 'fnlovnimi pogodbi javnih us-benc®v, predvsem šolnikov. NA 2. STRANI Ministri Gava, Andreotti in Colombo po včerajšnji vladni seji (Telefoto AP) Vlada imenovala novega posebnega komisarja Sodnik Sica bo vodil boj proti mafiji z večjimi pristojnostmi kot doslej Sodnik Domenico Sica RIM Domenico Sica je novi posebni komisar za boj proti mafiji. Tako je sklenila včeraj vlada, vendar sklep ni bil tako lahek, kot so nekateri napovedovali pred začetkom vladne seje Rino Formica, socialistični minister za delo, je ugovarjal svojemu kolegi, notranjemu ministru demokristjanu Gavi, ki je predlagal imenovanje Domenica Sice za posebnega komisarja za boj proti mafiji, z večjimi pristojnostmi kot v preteklosti in tudi z večjimi finančnimi razpoložljivosti. Vendar Formica ni oporekal imenu ampak načinu. Posebnega komisarja bi moral namreč po njegovem mnenju imenovati parlament in ne vlada. Vendar se je kasneje tudi Formica prilagodil mnenju ostalih ministrov in glasoval za predlog ministra Gave. Vendar pa so prav ti pomisleki prisilili vlado, da je poglobila vprašanje bolj kot bi ga sicer in je razprava o problematiki mafije trajala nekaj ur. Ob koncu pa je prodrl predlog ministra Gave, ki je napovedal vrsto dodatnih ukrepov. Novi komisar bo razpolagal z znatno okrepljenimi policijskimi silami. Že sedaj bodo na Sicilijo poslali še 700 mož in jih opremili z novimi sredstvi, tako avtomobili kot tudi plovili in še zlasti helikopterji. V kratkem bodo preuredili stalež varnostnih sil na Siciliji, tako da bodo pri vsaki kvesturi uvedli dodatne službe za boj proti kriminalu. Pred koncem leta pa bodo sodno policijo v Palermu okrepili z dodatnimi 300 možmi. Gava se je zaustavil tudi pri drugih ukrepih. Med temi je napovedal poenostavitev vseh birokratskih postopkov v zvezi s preiskavami o mafiji in pkrepoitev službe za boj proti trgovini z mamili. Še največjo pozornost pa je na vladni seji vzbudil njegov predlog po ustanovitvi nekakšne posebne tajne službe, ki bi se ukvarjala skoraj izključno z mafijo. Ta predlog je naletel na precejšnje negodovanje, tudi glede na dosedanje italijanske izkušnje v zvezi s tajnimi službami. Kar pa zadeva preiskovalni oddelek pa-rermske kvesture je bilo včeraj potrjeno imenovanje podkvestorja Arnalda La Barbere, ki je doslej vodil leteči oddelek kvesture v Benetkah. Na vladni seji so govorili tudi o splošnem kriminalu, predvsem o Kalabriji in o predlogu socialdemokratskega tajnika Cariglie, da bi na Aspro-monte poslali vojsko. Obrambni minister Zanone pa je temu predlogu odločno nasprotoval. Po Staffierijevem sklepu o slovenščini NA 4. STRANI Iran in Irak v OZN NEW YORK Generalni sekretar Združenih narodov Perez De Cuellar je okrepil svojo posredniško dejavnost. Še posebej od prejšnjega tedna, ko je v New York prispel iraški zunanji minister Tarig Aziz in povedal, da njegova vlada ne pristaja na prekinitev ognja vse dotlej, dokler ne pride do neposrednih pogajanj z nasprotno stranjo. Teh pa ne sprejema iranski zunanji minister Ali Akbar Velajati, ki kot pogoj za srečanje s svojim iraškim kolegom postavlja prekinitev sovražnosti med državama. Pravkar potekajo iskanja kompromisne rešitve, ki naj bi jo prinesla resolucija varnostnega sveta št. 598, s sprejetjem katere naj bi bil tudi razglašen takojšen mir na fronti. Perez De Cuellar je že predstavil svojo rešitev za nezaupanje Iraka do iranskih namer. Pet stalnih članic varnostnega sveta (ZDA, ZSSR, Kitajska, Francija in Velika Britanija) naj bi prevzele jamstvo za prekinitev ognja in potek naslednjih ukrepov: vrnitev vojaških enot na mednarodno priznano mejo in izmenjavo vojnih ujetnikov. Okrepljeno diplomatsko aktivnost je opaziti tako v Stekleni palači kot na drugih koncih New Yorka: v preteklih dneh so opazili, da je saudski veleposlanik v Washingtonu princ Bandar Bin Sultan obiskal rezidenco Pereza De Cuellarja. Kot menijo opazovalci, bi lahko ugledni predstavnik Riada posredoval med generalnim sekretarjem Združenih narodov in iraškim zunanjim ministrom. Vpletenost saudskega predstavnika kaže tudi na pomembno vlogo, ki bi jo lahko odigrale ostale zalivske države v morebitni rešitvi vojnega problema. Ista resolucija 598 predvideva njihov posebni prispevek k stabilnosti v regiji. S tem v zvezi še velja omeniti, da je tudi kuvajtski veleposlanik pri OZN obiskal generalnega sekretarja. Prav v teh dneh se pričakuje sestanek petih stalnih članic varnostnega sveta z iraškim zunanjim ministrom Tarigom Azizom, do katerega naj bi prišlo na sedežu iraške misije. Prav včeraj ga je obiskal ameriški predstavnik v ZN Vernon VValters. Včeraj se je iraški zunanji minister sestal tudi z generalnim sekretarjem ZN. To je bilo že njuno tretje srečanje v zadnjem tednu. Medtem se je iranski zunanji minister sestal z De Cuellarjem že sedemkrat. Na iraško-iranski fronti pa še vedno ni miru. Iranska televizija je včeraj predvajala posnetke vasi, na katere je Irak odvrgel kemične bombe. Samo v tem tednu bi se naj več kot 2.700 ljudi zastrupilo s kemičnimi bojnimi strupi, ki jih je Irak odvrgel na iransko ozemlje. Bencin v Jugoslaviji po 1400 din — Vsakodnevnim DriH?zlt,Vam v Jugoslaviji se je je , Uzi1 bencin. Predsinoči c„ vezna vlada določila nove Dlin. in nienim derivatom, n tudi novo višino poseb- čun. dodatka za ceste, ki je vra-I ,n.v cen> naftnih derivatov, nji, °ca9no je vlada s tem umak-2. |„sv°j °dIok, ki ga je sprejela Cen 9a meseca, po katerem bi združ določila skupščina Jim« ?nta uaftnega gospodarstva htevailaVjte‘ Stednja je namreč za-Pa vi ^ višje cene, na katere pon, ada ni pristala. Naftno gos-finer"S\VO te zahtevalo, naj se ra-nifli tske cene nafte dvignejo v stotkPr°dain* cenah za 43 od-dinari,^' temu pa bi se še dodali V,J‘ ^ vzdrževanje cest. sUrovPa določila, da se cena e nafte dvigne za 40,92 od- stotka, rafinerijske cene naftnih derivatov za 32 odstotkov, maloprodajne cene derivatov pa (vključujoč višji dodatek za ceste) za 40 odstotkov. Nova cena enega litra 86-ok-tanskega bencina zdaj znaša na črpalkah 1.300 dinarjev, 98-oktan-skega bencina pa 1.400 dinarjev. Liter diesla pa stane: D-l 1.150, P-2 1.120, D-3 pa 1.110 dinarjev. Kurilno olje pa je po novem po 540 dinarjev za liter. Ko smo včeraj poklicali na nekaj črpalk na Koprskem, nam še niso znali povedati cen v lirah. Izdali pa so nam formulo, po kateri jih je mogoče preračunati. Za en bencinski bon, ki stane 5.122 lir, dobimo za 10.500 dinarjev goriva. V redakciji smo že preračunali, da po novem stane liter super bencina 683 lir. Sofri in ostali še vedno v ječi MILAN — Milanski preiskovalci so zaključili prvi del preiskave o domnevnih morilcih komisarja Calabre-sija. Že včeraj so menda določili kaznilnice, v katerih bodo zaprti Leonardo Marino, Ovidio Bompressi, Adriano Sofri in Giorgio Pietrostefani, ki bi morali najkasneje danes zapustiti sedež milanskih karabinjerjev na Ulici Moscova. Za Sofrija in Bompressija so odvetniki že vložili prošnjo za izpustitev, danes pa pričakujejo podobno prošnjo tudi na ime Pietrostefanija. Odvetniki so vsekakor izjavili, da so Marinove obtožbe'zaenkrat edino gradivo, s katerim razpolagata milanska preiskovalca, trojica bivših pripadnikov organizacije Lotta Continua pa je zanikala sleherno vpletenost v umor komisarja Calabresija. Ime in izjave skesanca so menda najbolj prizadeli Sofrija, ki mu je kdaj celo pomagal iz finančne stiske. De Cristofaro priznal umor De Cristofaro je včeraj priznal, da je umoril Annarito Curino, da bi se polastil njenega plovila (Telefoto AP) NA 2. STRANI Poleg spremembe količnikov davka na dohodke fizičnih oseb IRPEF Podražitve Vlada odobrila tudi vrsto ukrepov za zajezitev številnih davčnih utaj Novi količniki davka IRPEF Dohodki stari novi (v milij. lir) količnik količnik do 6 12 10 od 6 do 11 22 22 od 11 do 12 27 22 od 12 do 28 27 26 od 28 do 30 34 26 od 30 do 50 34 33 od 50 do 60 41 33 od 60 do 100 41 40 od 100 do 150 48 40 od 150 do 300 53 45 od 300 do 600 58 50 več kot 600 62 50 RIM - Reforma davka na dohodke fizičnih oseb IRPEF je nedvomno najpopularnejši sklep včerajšnjega zasedanja De Mitove vlade. Vlada je tokrat izpolnila obljubo, saj je s spremembo količnikov za izračunavanje tega davka zmanjšala davčni priliv za 7.000 milijard lir, začenši z letom 1989. Poleg zmanjšanja količnikov — nove količnike objavljamo ločeno v razpredelnici - je vlada odobrila tudi povišanje odtegljajev. Tako bo odtegljaj za odvisne delavce znašal 540.000 lir, za delavce z manj kot 11 milijoni dohodka letno 180.000 lir, odtegljaj za zakonca v breme 504.000 lir, odtegljaj za vsakega otroka v breme pa ostane nespremenjen, to je 548 tisoč lir. Poleg tega pa je vlada odobrila vrsto ukrepov za zajezitev davčnih utaj oziroma za zmanjšanje raznih odbitkov, še zlasti s strani samostojnih poklicov in podjetij. Tako so omejili možnost odbitkov davka na dodano vrednost IVA pri nakupih avtomobilov, letal, ladij in motociklov, pri hotelskih storitvah, pri prehrani v javnih lokalih, pri prevoznih storitvah in pri nakupu predmetov, ki so namenjeni darilom v propagandne namene. Prav tako je možnost odbitka davka IVA za uničene predmete omejena na primere, ki jih izrecno določa zakon. Omejili so tudi dejanske utaje registrskega davka pri kupoprodajah in zapuščinskega davka. Na področju davka na dohodke pa so sprejeli celo vrsto omejitev z namenom, da bi vsi plačevali v celoti davek na vse dejanske dohodke. Med zvijačami, ki se jih je večina posluževala, naj omenimo delitev dohodka med zakonca, možnost vključevanja tujih osebkov pri participaciji v podjetjih, ki niso delniške družbe, upoštevanje med stroški podjetja ali poklica osebnih avtomobilov, plovil ali letal, financiranje med podjetji po nizki obrestni meri, poseganje po združevanju osebkov in torej medsebojni izmenjavi storitev in poseganje po atipičnih vrednotnicah, ki so obdavčljive s količnikom 18 odstotkov (ta količnik so sedaj zvišali na 30 odstotkov). Predvideli so tudi denarne kazni za primer odbitkov stroškov, ki bi ne izhajali iz bilance podjetja. Vlada je na včerajšnji seji sprejela še vrsto drugih ukrepov. Predvsem je izdelala določila za omejitev izdatkov ministrstev za prihodnje leto: ti izdatki bodo lahko samo za 14 odstotkov višji od izdatkov v letu 1987. Odobrili so tudi odlok o novih delovnih pogodbah osebja v šolah in o mobilnosti državnih uslužbencev. V zvezi s tem so prepovedali najemanje v redno službo v vseh javnih upravah. Zadnji sklep, ki ga je vlada sprejela pred počitnicami, pa zadeva jedrsko elektrarno Montalto di Castro. To elektrarno bodo spremenili, tako da bo delovala delno na tekoča goriva in delno na metan. Tako je bilo likvidirano jabolko spora, zaradi katerega je padla vlada predsednika Gorie in sedaj je povsem jasno, da takrat ni šlo za vprašanje jedrske energije, ampak za izrazito politično ozadje z namenom, da pride do zamenjave predsednika vlade. v Jugoslaviji BEOGRAD — ZIS je odobril tako imenovane skupne elemente za cen energije, železniških in PTT storite ■ Član ZIS Egon Padovan je poveda. da so odstotek cen, ki ni pod nepo*' rednim administrativnim nadzorom, povečali iz 60 na 70 odstotkov. ZIS je sprejel tudi odločitev o dvig cen jedilnega olja, moke 850 in kruha. Nova maloprodajna cena litra ga olja je 2500 dinarjev. Moka tipa oi> se bo podražila za 50 odstotkov in ho kilogram stal 390 din. Kruh iz te pa bo veljal 380 din, prej je stal 25 din. Podražitev olja, moke, kruha, energije in temeljnih infrastrukturnih storitev bodo inflacijo zvišale za 6,3 oo-stotka. . . Vlada bo še naprej skušala urejati cenovne tokove, zlasti z ekonomskim) ukrepi, kar pomeni, da ne gre računati na kakšno "zamrznitev". Predviden6 so olajšave za uvoz surovin, materiala za reprodukcijo in opreme za izvozno gospodarstvo. Kmalu pričakujejo tudi prve količine blaga iz interventnega uvoza, s čimer bodo vplivali na mirjenje domačih cen. Kdo je novi posebni komisar Domenico Sica Nečak Ernesta Che Guevare bo vodil boj proti mafiji RIM — Nečak Ernesta Che Guevare, znanega srednjeameriškega revolucionarja. Tudi ta podatek sodi v »osebno izkaznico« Domenica Sice, 57-letrega sodnika, ki je bil včeraj imenovan za posebnega komisarja za boj proti mafiji. Njegova mati je bila namreč sestra desne roke Fidela Castra. Sica je oženjen, ima dve hčeri (ena je zdravnica v ZDA), je velik ljubitelj glasbe, njegov konjiček pa je zbiranje ladijskih modelov. Njegova osebna knjižnica šteje 10 tisoč knjig, med temi mnogo dragocenih starih knjig. Njegov urad je prepoln posterjev in njegova pisalna miza polna razne šare. To je Domenico Sica, že trideset let sodnik, doktor prava pa že pri starosti dvajsetih let. Svojo sodniško kariero je začel v Abrucih, leta 1964 pa se je preselil v Rim, kjer je zaslovel zaradi najpomembnejših in najkočljivejših preiskav v tistih letih: mladi namestnik državnega pravdnika je namreč vodil preiskavo o prvem škandalu v zvezi z mamili v visoki italijanski družbi, škandalu, ki je nosil ime po nočnem lokalu »Number one«. Kasneje je vodil preiskavo o telefonskem prisluškovanju, v katero je bil vpleten detektiv Tom Ponzi. »Kvalitetni skok« v svoji karieri pa je Sica napravil leta 1973, ko so mu zaupali preiskavo o pokolu v mestni četrti Primavalle, v katerem sta izgubila življenje sinova krajevnega tajnika neofašistične stranke MSI. Za ta pokol so bili obtoženi trije pripadniki skupine Potere operaio. Od tedaj je Sica vodil domala vse preiskave o »rdečem« terorizmu, od rimskega voda Rdečih brigad do ugrabitve in umora Alda Mora pa vse do zadnjih zločinov, ki so jih zakrivile rdeče brigade. Sodeloval je tudi s sodniki v Forliju pri preiskavah o umoru senatorja Ruffillija. Vendar pa se Sica ni ukvarjal samo s preiskavami o terorizmu. Na njegovi pisalni mizi so tako snopiči o mafiji, o organiziranem kriminalu in o dejavnosti tajnih služb. Med najpomembnejšimi je bila vsekakor preiskava o dejavnosti framasonske lože P2 in o hlinjeni ugrabitvi Micheleja Sindone, pa tudi o ugrabitvi podjetnika Armellinija, v katero je bil vpleten tudi sin prvega skesanca v vrstah mafije Tommasa Buscette. Poleg nekaterih preiskav, ki so neposredno povezane z mafijo, je treba omeniti tudi druge, ki so s sicilsko tajno organizacijo posredno povezane: preiskava o dejavnosti tolpe v rimski četrti Magliana, ki je bila povezana neposredno z ameriško mafijsko organizacijo Cosa nostra, Novi posebni komisar za boj proti mafiji se je tudi prvi ukvarjal z izginotjem bančnika Cal-vija, ki je nato skrivnostno umrl v Londonu, vodil pa je tudi preiskavo o umoru časnikarja Pecorellija: v okviru te preiskave še niso izsledili morilca, prav tako pa še niso ugotovili nagiba za ta umor. Resnica o katamaranu smrti je končno prišla na dan Curinovo je umoril De Cristofaro ker se je hotel polastiti plovila ANCONA — Preiskava v zvezi s katamaranom smrti je včeraj zadobila jasnejše obrise in preiskovalci menijo celo, da so prišli do pričakovanega zaključka. Filippo De Cristofaro, ki so ga sodniki zasliševali več ur, je namreč priznal, da je umoril lastnico katamarana Annarito Curino, njegova mladoletna ljubica pa mu je pri tem pomagala. Že pred dnevi je Diana Beyer spremenila prvotno verzijo o umoru iz ljubosumja. Med včerajšnjim zasliševanjem pa se je večkrat zareklo tudi De Cristofaru, tako da je slednjič do potankosti opisal, kako je izpeljal zločin. Sodniki so zato spremenili tudi prvotno obtožbo sodelovanja pri umoru in kraji, v veliko hujšo obtožbo in sicer naklepnega umora, ropa in znebitve trupla. De Cristofara pa dolžijo tudi uvajanja mladoletnice k zločinskemu dejanju. Zaradi tega tvega mnogo višjo kazen, kot bi jo sicer. Vprašljiva pa ostaja vloga Holandca Pietra Groenedijka, čeprav so sodniki sprejeli njegovo trditev, da o umoru ni vedel ničesar, pač pa je sumil, da je katamaran, s katerim je druščina nameravala pluti do Polinezije, ukraden. O tem, da je De Cristofaro naklepal umor pa pričajo številne okoliščine in pričevanja nekaterih očividcev. Na predvečer odhoda, ko je Annarita Čurina priredila neke vrste poslovilno večerjo, se je Filippo in Diana nista hotela udeležiti. Medtem sta kupila nož in ga po vsej verjetnosti dala nabrusiti že v trgovini. Tudi sekiro, s katero se je De Cristofaro znesel nad Annarito, je načrtno prinesel s seboj na plovilo. Prav tako sta se Diana in Filippo skrbno skrivala, ko je An-naritin oče filmal odhod katamarana iz pristanišča v Pesaru. Poleg tega pa je bilo dovolj sumljivo tudi vedenje De Cristofara, ko je hotel po vsej sili odpluti tri dni prej kot je bilo dogovorjeno, to pa zato, da se na katamaran ne bi vkrcal Annaritin prijatelj Stefano Bersani. Z njim se je dogovoril, da ga bodo pričakali v kakem drugem pristanišču. 10. junija je torej katamaran odplul, ko je bil komaj kakih šest milj od kopnega pa je De Cristofaro udejanil svoj naklep. P0 kosilu se je Annarita odpravila v svojo kabino, na krovu pa je De Cristofaro živahno pregovarjal mlado Diano. Prepričeval jo Je' da morata Curinovo ubiti in se znebiti njenega trupla, samo tako bosta lahko sam3 razpolagala s plovilom. To je bil baje veliki Filippov sen in glavni vzrok za zločin. Diana naj bi se prvotno upirala, končno pa pristala na vsiljive zahteve De Cristofar0-Odšla je v Annaritino kabino in jo zabodla z nožem v bok. Dekle se je prebudilo ,n začelo vpiti, takrat pa je »stopil v akcijo« Filippo. S sekiro jo je nekajkrat mahnil p° glavi, ko se je prepičal, da je mrtva, Pa Je njeno truplo zavil v odejo, ga obtežil s sidrom in ga vrgel v morje. Vse bi šlo kot p° načrtu, če ne bi osemnajst dni pozneje ribiči med kočarjenjem zajeli trupla nesrečni; ce. Katamaran Arx je bil takrat na p?.*1 proti severni Afriki, v Tunizu pa je policija prav kmalu zasledila morilsko skupinico m jo po prvem zaslišanju izročila italijanskim oblastem. V južni Italiji FOGGIA —- Požari v srednji in južni Italiji še vedno razsajajo, saj je ogenj prizadel 5 dežel. Najhuje je v teh dneh predla letoviščarjem, ki so se podali v »počitniški center« na Garganu pri Foggi. V četrtek zvečer so po izbruhu požara center povsem izpraznili. V njem je bilo približno 350 oseb, ki so jih prepeljali na varno v tri hotele. Požar se je razplamtel okoli 19. ure na gričih blizu nekega hotela, goste pa je zajela prava panika. Približno 200 turistov je steklo na bližnje čeri, nekaj ljudi pa je skočilo v razburkano morje. K sreči so jih nekateri ribiči opazili in sprožili alarm, tako da je kmalu priplula na pomoč pomorska policija. Požar, ki je zajel okoli 400.hektarjev tega apulijskega območja, je na gozdnati površini povzročil izredno škodo, ukrotili pa so ga že v včerajšnjih jutranjih urah. Izvedenci izključujejo, da je požar izbruhnil iz naravnih razlogov, marveč so po njihovem ogenj podtaknili neznanci. V Orsari pri Foggi se je včeraj spet razvnel požar, ki so ga gasilci pogasili v sredo. Gasilci so se morali pošteno potruditi v okolici Barija, kjer je bila vrsta manjših požarov (tudi te naj bi podtaknili namerno). Na Sardiniji se je včeraj vnelo 7 požarov, ki so jih gasilci vse pogasili. Gorelo je tudi v okolici Avellina, kjer je ogenj uničil 700 hektarjev gozdov. V Luzziju pri Cosenzi so končno ugasnili požar, ki je povzročil gmotne škode za 2 milijarde lir. Gasilcem je uspelo pogasiti tudi požare, ki so razsajali v okolici Campo-bassa in na območju Capestrana pri L'Aquili. se požari stopnjujejo Bush v zagati zaradi širjenja lažnih vesti WASHINGTON Prvi jo je polomil predsednik Reagan, ko je dokaj neumestno izjavil, da se ne bo razpravljal o invalidih in je s tem mislil na predsedniškega kandidata Michaela Dukakisa. Ameriški tisk pa je dokazal, da ni šlo za goli senilni spodrsljaj, pač pa za obsežnejšo protidemokrat-sko kampanjo, ki jo že nekaj časa vodijo v republikanskem taboru. George Bush je pravkar izjavil, da kaj takega sploh ne more držati, ko je Los Angeles Times objavil izčrpen članek o tem, kako so republikanci načrtno širili lažne informacije o zdravstvenem stanju demokratskega kandidata. Tudi televizijska mreža CBS je priznala, da so republikanci dolgo trkali na srce nekaterim novinarjem in jim »toplo priporočali« (beri: skušali so jih podkupiti), naj si temeljito preberejo klinične podatke Michaela Dukakisa. Informacije, ki so jih novinarji redno dobivali prav od naj-bližnjih sodelavcev predsedniškega namestnika Busha, so bile seveda deležne najrazličnješega vrednotenja. Ponekod je vest romala v koš, drugi pa so z velikim poudarkom objavili natolcevanja. Da je Michael Dukakis bolan (in to umsko, ker se je menda zdravil pri psihoanalitiku) so republikanci trdili že med demokratsko konvencijo, afera pa je izbruhnila šele potem ko je predsedniku Reaganu zbežal nesrečni stavek. Javno mnenje je trenutno odločno naklonjeno Dukakisu, zato ni čudno, da so republikanci segli po ,starem predvolilnem triku. Že o Jeffersonu so v ZDA trdili, da je francoski agent in ateist, ki bo, v kolikor bi ga izvolili, vrgel na grmado vse biblije. Afera Dukakis-Bush je razburila Američane, ki se sprašujejo ali je ma-kiavelizem brez slehernega nravnega pravila doma tudi v domovini strica Sama. Besedo imajo zdaj vsekakor Bush in njegovi somišljeniki, ki se bodo v prihodnjem tednu zbrali na konvenciji v New Orleansu. Najbrž bo takrat le kdo spregovoril o zdravniku Donu Lipsittu (Dukakisovem psihoanalitiku), ki trdi, da je Dukakis zdrav kot riba. Michael Dukakis na sejmu v Nashobi pri Filadelfii (Telefoto AP) Pogasili požar pri Šibeniku ŠIBENIK — Velik požar v šibe^šk' občini, ki je izbruhnil predvčerajšni opoldne, so po večurnih naporih 9 silcev, pripadnikov JLA in milice, občanov uspeli ustaviti. Po PrvnV podatkih je požar uničil 100 ^e^t.a.r-na makije in borovega gozda. ^° Zl:ja območja, ki ga je zajel požar, je 0 11 km, širok je bil 1,5 km. . .a Ognja sedaj ni več, na kraju PoZ za. pa so poklicni gasilci_ središča zn ščito pred požari iz Šibenika, ter vjeV silci prostovoljnih gasilskih drUShni iz Šibenika z 20 gasilskimi aYt0PJ0rnž-iz Zagreba, Siska, Karlovca in va To je že tretji požar v zadnjih dj]ek na tem območju. Izbruhnil je na L . 0 pristopnem kraju, zato je bilo ?asK;|j. ihniko ponekod nemogoče upe. 'ašenje je oteževal tudi močan je ponovno vnel že pogašen ločja. . nnie- V požaru je bilo 6 ljudi v/- ih. Škoda bo brez dvoma ve. j.aVa oki za sedaj še niso znani, prel e teče. Slovenščina in proces v Ljubljani Izjava SKGZ: Dogajanje v Ljubljani močno vznemirilo slovensko javnost in odjeknilo v zamejstvu TRST — Dogajanje v zvezi z ne-aavnim sojenjem na vojaškem so-j u v Ljubljani je močno vzne-j *ri|° slovensko javnost in je odjeknilo tudi v našem zamejstvu. Postopek pušča za seboj odprta Prašanja, ki zadevajo in tudi za-, r“*iajo slovensko narodnostno kupnost v Italiji. Dejstvo, da je Ua na sodni obravnavi onemo-Ročena pravica do rabe slovenskega jezika v samem središču re-publike Slovenije, predstavlja kr-enJe enega izmed osnovnih načel enakopravnosti narodov, na ka-enh je zrasla Socialistična Fede-ativna republika Jugoslavija. Lahko si je predstavjati s kako grenkim občutkom smo takšno avnanje spremljali Slovenci v amejstvu, ko neposredno doživ-lamo zapostavljenost in grobe apade na slovenski jezik s strani ‘“kajšnjih oblasti. Ravno zato, ker iz lastne izkuš-)e vemo, kolikšne razsežnosti in posledice ima za našo skupnost vsakršno zanikanje jezikovnih pravic, pričakujemo, da bo okrnitev slovenščine na procesu v Ljubljani ostal osamljen dogodek in da bi kot tak kvečjemu prispeval k utrjevanju zavesti, da se je treba pri reševanju nacionalnih vprašanj dosledno izogibati vsakršne nenačelnosti. Želimo, da bi se dogajanja v matični Jugoslaviji ne izrojevala v emotivne in nestrpne reakcije, ki bi lahko samo krepile mednacionalna trenja. Želimo, da bi Jugoslavija uspešno našla pot iz težke gospodarske krize z nadaljnjim utrjevanjem demokratičnih procesov v družbi in doslednim odnosom do nacionalnega vprašanja, kar lahko krepi zaupanje in samozavest tudi med našo skupnostjo v Italiji. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA Voda na Obali: Izviri usihajo težav v oskrbi pa ni KOPER — Čeprav na izvirih v Istri vodovodarji še vedno črpajo toliko vode kot je lahko sprejmejo in potrebujejo vodovodni sistemi (iz Gradol 1000 litrov v sekundi, iz Rižane 300 do 310, Sečovelj 100 itn.) ponekod že opozarjajo, da lahko zaradi dolgotrajnega sušnega obdobja nastopi pomanjkanje. V Gradolah so pred kratkim že bili na kritični točki, ko preliva v reko Mirno praktično ni bilo več, sedaj pa imajo spet okrog 100 litrov vode v sekundi »preveč«, zato rezervnega sistema Bu-laž še niso vključili. Dovolj je vode tudi na izviru Rižana, kjer imajo še nekaj rezerve, hitro pa usihata izvira Gabrijeli in Bužini v Sečovljah. Tod se izdatnost bliža kritični meji. Kljub nevarnosti da bi lahko sredi avgusta napočilo pomanjkanje, so pri Rižanskem vodovodu letos lahko zadovoljni. Relativno »mokra« in ne vroča pomlad je za poletje oskrbela dovolj vode, saj so v tem času lani v vsej Istri že mesec dni veljale različne omejitve, letos pa še nič. Medtem ko v sistemu Istrskega vodovoda malenkostno občutijo pomanjkanje, saj je potrošnja v Istri zelo velika, pri Rižanskem vodovodu ocenjujejo, da imajo še nekaj rezerve na Rižani, hkrati pa ne koristijo vseh pravic do vode iz sistema Istrskega vodovoda. Potrošnja na Obali se trenutno giblje okrog 37 tisoč kubikov dnevno, v konicah 40 tisoč kubikov dnevno in je (na račun varčevanja, pa tudi najdražje vode v Sloveniji) letos za 10 odstotkov manjša kot lani- D. G. Jubilej bo proslavila od 27. do 30. oktobra 150-letnica rezijanske folklorne skupine REZIJA — Rezijanska folklorna skupina se je komaj vrnila s Sicilije, kjer je sodelovala na prireditvah, ki jih je od 14. do 17. julija organizirala albanska manjšina, ki živi v pokrajini Palermo od 15. stoletja, ko je zbežala pred Turki. Sedaj pa je že spet na delu za pripravo proslave 150-letnice prvega nastopa rezijanske folklorne skupine. Visok jubilej, s katerim se redko kaka skupina lahko pohvali, in velike uspehe, ki jih je doživela na neštetih nastopih po Italiji in Evropi, bo rezijanska folklorna skupina počastila konec oktobra, od 27. do 30. Za takrat ima v programu vrsto prireditev. V četrtek, 27. oktobra, prirejajo srečanje z vsemi Rezijani, ki so doslej plesali v folklorni skupini. Gre približno za 190 plesalcev. V petek, 28., bo v kulturnem domu nastopil orkester RTV Ljubljana z rezijansko glasbo prirejeno za orkester. 29. oktobra bo v sodelovanju z videmsko in tržaško univerzo zanimiv posvet, na katerem bodo sodelovali številni strokovnjaki, med njimi naj omenimo profesorje Leidi iz Bologne, Matičetova, Strajnerja in Ramovša. Praznovanje, ki bo prav gotovo vzbudilo veliko zanimanje ne samo v videmski pokrajini, se bo zaključilo v nedeljo, 30. oktobra, s srečanjem fol-kornih skupin. Interpelacija sen. Spetiča Rim Komunistični senator Stojan 00 je ministru za zdravstvu Carlu 2V . Cattinu poslal interpelacijo v Prot* S sedani° reklamno kampanjo je ^ aMsu. Ministrstvo za zdravstvo skihamreč nar°čilo oglase v italijan-drie c*nevnrkih- Le dva' Primorski Ven^-11’^ in Dolomiten, pisana v slo-bila 't*11*' oziroma nemščini, nista do-2a te9a oglasa. Spetič meni, da gre biti r*°bo diskriminacijo, ter da morajo Se tudi bralci teh dveh dnevnikov vco nJeru s tako reklamo, ki zanima državljane. SSk o Deželi vJ^T — »Program koalicije, ki bo no lla Deželo Furlanijo-Julijsko kraji-za ^a9°iavlia med drugim zavzetost zak °br'tev vsedržavnega zaščitnega rem°na Za Slovence v Italiji.« Tako be-tai °. v tiskovnem poročilu deželnega PotrriuVa Slovenske skupnosti, ki je dilo sporazum, dosežen med šesti-reče ran*tami koalicije. SSk, je še dalje tlann° v poročilu, je enakopraven v n .deželne vladne koalicije. Kot smo asem dnevniku že poročali, bo njen i °Pnik vodil svetovalsko komisijo kult..... uro, izobraževanje in šport. Konec štrajka v Delamarisu Po štrajku v sredo IZOLA se včeraj okrog 14. ure delav->n delavke Droginega Tozda rea mar*s v Izoli zbrali na iz-dnem zboru delavcev, da bi ugotovili, kako je bilo zadošče-° zahtevi po 25 odstotnem dvi-la ^ seI)niI1 dohodkov, zlasti de-kam in delavcem v neposred-: Proizvodnji, kjer prejemajo dno"0 nizke OD (°d 260 tis0č slu'h **s°d din). V strokovnih j , a*1 so ugotovili, da mase za ^Plačilo osebnih dohodkov ni s,o°f Poviti več kot za 16 od-ko ,k°v' Zato so po vrsti sestan-v. dogovorov tudi v stavkov-* odboru predlagali, da se ospk1 delavcem ob izplačilu 65 ,.ne3a dohodka za julij doda da dinarjev, kar pomeni, prj, vsi slabše plačani dobili izm Užno 2^ odstotkov povečano Sev C*I°' I50!!® plačani pa manj. n0 ®da je to rešitev le za tokrat-za ,zPlačilo osebnega dohodka, k0 aPrej pa bodo morali v stro-službah vodstva delovne re^anizacijo in tozd najti druge ^ Ve‘ D. G. Francesca )e po m treh letih šolanja pripravljena, da bo četrto leto delala brez vsakršnih težav. Razlika med Francesco in Claro je v tem, da ima Francesca po treh letih študija na Šoli za poklicne bolničarje diplomo in tudi službo. Clara pa ima trenutno samo diplomo (v okvirju). Francesca je zadovoljna, ker je vedno prejemala brezplačno učbenike in učne pripomočke, ter mesečno štipendijo, kakor vsi študentje na Šoli za poklicne bolničarje. Clara ima namesto štipendije neprespane oči zaradi maturitetnih izpitov (zato se ne more slikati). Francesci (kdor še ni razumel tega) se štejejo tri leta delovne dobe, ker leta študija na Šoli za poklicne bolničarje se štejejo v pokojninsko dobo. Clari lahko želimo samo mnogo sreče. Če ste dopolnili šestnajst let in dokončali dve leti višje srednje šole vam svetujemo, da se takoj vpišete v Šolo za poklicne bolničarje v vaši KZ E. Informacije dobite lahko po telefonu. V spodnjem seznamu je naveden tudi zadnji rok za vpis v posamične šole: TOLMEC - tel. (0433) 21.36 Vpis do vključno 29. julija 1988 TRST (KZE št. 1) - tel. (040) 77.62.441 Vpis do vključno 13. avgusta 1988 PORDENON - tel. (0434) 3.11.17 SAN VITO AL TAGLIAMENTO - tel. (0434) 84.11 Vpis do vključno 20. avgusta 1988 PALMANOVA - tel. (0432) 92.12.76 LATISANA - tel. (0431) 51.03.81 Vpis do vključno 29. avgusta 1988 GORICA - tel. (0481) 8.46.59 Čedad - tel. (0432) 73.07.91 Vpis do vključno 31. avgusta 1988 TRŽIČ - tel. (0481) 79.00.23 SAN DANIELE DEL FRIULI - tel. (0432) 95.79.47 VIDEM - tel. (0432) 49.91 Vpis do vključno 9. septembra 1988 Pripravilo deželno ravnateljstvo za higieno in zdravstvo Furlanije-Julijske krajine Po nezaslišani potezi tržaškega župana Staffierija Tudi v občinskih izpostavah je slovenščina zapostavljena Tržaški župan je torej zavrnil ugovore večje skupine lastnikov zemljišč pri Bazovici, ki so se v slovenščini pritožili nad podrobnostnim regulacijskim načrtom Centra za znanstvene in tehnološke raziskave v zvezi z gradnjo sinhrotrona. V pismu, ki nosi datum 3. avgusta, je Staffieri to svojo potezo utemeljil z dejstvom, da Občina lahko sprejema akte in dokumente, ki so napisani v italijanščini ali pa v tujih jezikih, le če jih spremljajo zapriseženi prevodi. Županova poteza je izrazito politična poteza upravitelja in politika (Staffieri je tudi tajnik LpT), ki je dosleden v svojih nazadnjaških in nacionalističnih stališčih do naše manjšine in seveda tudi do enakopravne rabe slovenščine v javnih ustanovah. Nič čudnega torej od župana, ki je na neki prireditvi rekel, da se v Rossettijevi domovini govori le italijansko in ki nas je javno zmerjal s "s'ciavi". Kot smo lahko izvedeli, je župan to svoje stališče pred kratkim "obogatil" še z notranjim odlokom, ki ga je poslal vsem občinskim uradom in krajevnim izpostavam, in v katerem jim veleva, da lahko sprejemajo dokumente v italijanščini oziroma v tujem jeziku, a le z overovljenim in zapriseženim prevodom. Tudi tukaj gre za grobo kršitev, ne samo Londonskega memoranduma in Osimskega sporazuma ter tudi razsodbe ustavnega sodišča iz leta 1982, ampak tudi dolgoletne ustaljene prakse, ki je veljala posebno v obeh kraš-kih rajonih. Staffierijev odlok je grenko presenetil tudi marsikaterega občinskega uslužbenca, ki je doslej brez težav sprejemal dokumente in prošnje v slovenščini ter jih nato posredoval pristojni občinski prevajalski službi. Tisti, ki bo hotel posredovati Občini katerikoli pismeni dokument v slovenščini, bo moral odslej, kot kaže, priložiti overovljeni prevod uradno usposobljenega prevajalca. Tudi to pomeni velik politični in hkrati birokratski korak nazaj. Poglejmo najprej tehnično plat te avgustovske afere. Ugovori v slovenščini so dospeli na Občino, kolikor smo lahko preverili, že pred približno desetimi dnevi, župan pa jih je vrnil lastnikom zemljišč šele 3. avgusta. S takim početjem je Občina povzročila lastnikom moralno in materialno škodo, saj v teh pogojih ni jasno, ali imajo ti občani še pravico in čas za pritožbe in za ugovore proti novi urbanistični ureditvi Centra za znanstvene raziskave. Župan Staffieri je s tem prevzel veliko pravno odgovornost in sedaj tvega prijavo zaradi neizpolnjevanja službene in uradne dolžnosti. S političnimi in pravnimi aspekti te afere se je sinoči ukvarjalo Koordinacijsko združenje vzhodnokraških vasi, ki je dalo pobudo za zgoraj navedene prizive. Enakopravna raba slovenščine (za župana je to tuj jezik!) na Občini in pri njenih telesih je v vsem povojnem času predmet sporov, polemik in različnih tolmačenj. Do pozitivnega preobrata je prišlo v začetku sedemdesetih let z levosredinskimi upravami, ki jih je vodil demokristjanski župan Spaccini. Občina je takrat redno sprejemala dopise v slovenščini, ki so jih nato v italijanščino brez težav prevedli občinski prevajalci. Leta 1976 je občinski svet s skoraj zgodovinsko odločitvijo priznal pravico slovenskim svetovalcem, da lahko vložijo vprašanja in interpelacije tudi v slovenščini. Slovenski vsebini interpelacije je bil v zapisniku dodan italijanski prevod, za katerega je poskrbel prevajalski urad. Razmere so se močno poslabšale leta 1978 z vzponom Liste za Trst in z njenimi župani Cecovinijem, Rossijem in Staffierijem, čeprav se tudi demokristjan Richetti glede tega ni proslavil s posebno odprto politično voljo. Na Pokrajini do nadaljnjega sprejemajo prošnje v slovenščini. Tudi tukaj pa ne manjka težav in nerešenih vprašanj. Marca leta 1984 je takratni pokrajinski odbor, ki mu je predsedoval listar Marchio, sprejel določitev, da morajo pokrajinski uradi zavrniti vse dopise v slovenščini in zahtevati od pošiljalca, da sam poskrbi za italijanski prevod. S tem je uprava ' de facto" okrnila delo pokrajinske prevajalske službe, ki bi v novih pogojih skrbela le za prevajanje notranjih dokumentov in razglasov, ki jih uprava pošilja v javnost. Odlok pokrajinskega odbora je sprožil ostre proteste in reakcije naše skupnosti. Čez nekaj dni ga je predsednik Marchio vendarle preklical in javno sporočil, da bo tržaška Pokrajina še naprej brez ovir sprejemala slovenska pisma in dopise. Pred kratkim se je podobno zgodilo na Deželi, kjer so načrtno zavrnili vse prošnje naših društev, ki so v slovenščini zaprosila za deželne prispevke. Sedaj se vse skupaj, kot po jasno začrtanem scenariju, ponavlja na tržaški Občini. SANDOR TENCE Za županom ne žalujemo Še nekaj tednov bomo Staifieri-jev podpis brali na uradnih listinah Občine Trst, tam kjer je omenjen župan. Po doseženem sporazumu na Deželi bo nov tržaški župan skoro gotovo iz demokristjan-skih vrst. Na Staffierija in na njegovo Listo za Trst, ki je - kot so odločili volilci - v razsulu, ne bo nihče točil solz, pa čeprav bo na žalost, tako ali drugače, še nekaj let sodelovala pri vodenju tržaške Občine. Eden zadnjih njegovih podpisov na uradnem dokumentu bo brez dvoma tisti, o katerem pišemo v našem dnevniku, ko osporava slovenskim občanom pravico, da se v stikih z Občino poslužujejo slovenskega jezika. Včeraj smo pisali in danes ponovno pišemo o zavrnitvi slovensko napisanih ugovorov lastnikov zemljišč pri Bazovici. Župan zahteva, da morajo biti dokumenti, poslani Občini napisani v italijanščini ali v »tujem« jeziku, a le če ga spremlja zapriseženi prevod. Žal primer ni osamljen. Ne gre le za zavrnitev kakih dvajsetih ugovorov. Isti župan je zadnje dni julija poslal okrožnico s podobno vsebino vsem občinskim uradom. Tudi občinskim izpostavam v kraš-kih predelih tržaške občine, kjer je vsa povojna leta veljala dobra navada, da so domačini županstvu pošiljali tudi pisma in druge prošnje napisane v slovenščini. V teh krajih so javni razglasi, tudi občinski, upoštevajoč določbe Londonskega memoranduma, napisani v italijanskem in slovenskem jeziku. Zaradi tega je bilo čisto normalno, da so ljudje tudi razne prošnje pisali v slovenščini. Ne samo tisti, živeči na Krasu, marveč tudi tisti iz mestnega središča. Na županstvu so take prošnje redno sprejemali, za prevod je poskrbela prevajalska služba na županstvu. Še več. Na županstvu so overovljali celo podpise na raznih prošnjah, namenjene javnim upravam sploh, overovljali so celo fotokopirane dokumente edino v slovenščini. Sedaj pa, kar na lepem taka okrožnica, ki hočeš nočeš spominja na tiste čase, ko je bila vsaka slovenska beseda prepovedana. Odhajajočemu listarskemu županu, ki zavrača vsako slovensko besedo, dopušča pa, da misovci za skoraj teden dni zasedejo in s tem onečastijo dvorano občinskega sveta, želimo, da bi čimprej odšel iz županove pisarne v palači na glavnem trgu. Prav nič ne bomo žalovali za njim. (mw) Ogorčene izjave in protesti O Staffierijevem početju bo tekla razprava v rimskem parlamentu in v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine. Komunistični senator Stojan Spetič je že pred časom vložil ministrskemu predsedniku in notranjemu ministru daljšo interpelacijo, v kateri našteva vse protislovenske posege tržaškega župana, od znanega novoletnega nastopa, ko je izjavil, da se v Rossettijevem mestu govori le italijansko, do zmerjanj s 'Vciavo". Spetič ugotavlja, da se je Staffieri kot državni funkcionar s temi posegi izneveril zvestobi ustavi. »Po mojem je župan Staffieri dosleden sam s seboj, zato je skrajni čas, da se ga čimprej znebimo,« nam je včeraj izjavil senator Spetič, po mnenju katerega bi tiste stranke, ki bi tudi v bodoče računale na LpT kot na resnega upravnega in političnega zaveznika, prevzele veliko odgovornost. Deželni svetovalec SSk Bojan Brezigar pa je včeraj v zvezi s to afero vložil pri predsedniku deželne vlade daljšo interpelacijo, v kateri podrobno obnavlja dogodke in ostro obsoja nesprejemljivo zadržanje tržaškega župana. Brezigar sprašuje Biasuttija, kako namerava deželna uprava v bodoče zajamčiti dosedanjo pravico pripadnikov slovenske manjšine, da vlagajo dopise v materinem jeziku, in to na podlagi obstoječih zakonov. Predstavnik Slovenske skupnosti predsednika tudi vprašuje, kako misli uprava vnaprej jamčiti pravice podpisnikov ugovorov v slovenščini in popraviti veliko moralno ter materialno škodo, ki so jo utrpeli s to afero. Tudi Slovenska kulturno-gospodarska zveza, Kmečka zveza in Koordinacijsko združenje vzhodnokraških vasi ostro obsojajo županovo zadržanje in bodo v kratkem naredile vse možne korake za zazveljavitev tega nazaslišanega sklepa in za enakopravno priznavanje slovenskega jezika. Iste organizacije in Slovensko deželno gospodarsko združenje hkrati napovedujejo tudi priziv na rimski državni svet proti razsodbi deželnega upravnega sodišča (TAR) Furlanije-Julijske krajine, ki je pred kratkim zavrnilo vse ugovore glede vprašanja lokacije sinhrotrona na območju v bližini Bazovice, (st) Po četrtkovem neurju Burja včeraj popustila Temperatura spet raste ■-'3; Četrtkova burja je po mestu in Krasu zapustila nič koliko sledov, razen gmotne škode na človeških bivališčih in na avtomobilih pa je povzročila največ škode drevesom. Gasilci in mestni redarji so morali v zadnjih dven dneh zravnati oziroma podpreti ali celo izkoreniniti več dreves, smetarji pa so imeli ogromno dela s polomljenimi vejami in z listjem, ki so ponekod (k^ v Drevoredu XX. septembra) skoraj onemogočili prehod pešcem in avtomobilom. "Ranjeno" drevo, ki ga vidimo na sliki, pa je naš fotograf posnel na trgu pred šentjakobsko cerkvijo. Burja se je včeraj vsekakor nekoliko pomirila. Čez dan je pihala s p^j vprečno hitrostjo 36 kilometrov na uro, najmočnejši sunki pa so dosegi) hitrost do 50 kilometrov na uro. Temperatura je včeraj nekoliko narasla, m pa dosegla maksimalnih vrednosti iz prejšnjih dni. Meteorološka služba vojaškega letalstva je včeraj ob 12. uri izmerila 26 stopinj Celzija, kar je precej manj od povprečne avgustovske temperature. V naslednjih dneh bi se temperatura po predvidevanjih meteorološke službe morala vsekakor zvišati, iz' boljšale pa se bodo tudi splošne vremenske razmere. (Foto Magajna) Zaposlitev pri carinski upravi Urad za stike z javnostjo tržaške Finančne intendance obvešča, da je bil v Uradnem listu št. 57 z dne 19. julija 1988 objavljen potek pismenih izpitov natečaja za vodilno osebje carinske uprave. Na razpolago je 45 mest za osebic v tehničnih uradih za davke na proizvodnjo. Pismeni izpiti bodo v Rimu, točneje v Izpitni palači (Ul. Girolamo Induno št. 4), in sicer 9. in 10. decembra 19°°‘ začeli pa se bodo ob 8. uri. Natečaj Občine Devin-Nabrežina Občina Devin-Nabrežina razpisuje natečaj na podlagi listin in izpitov za stalno mesto uradnika. Prošnje je treba predložiti na kolkovanem papirju, in sicer najkasneje do 14. ure dne 1. septembra 1988. Za morebitna pojasnila se interesenti lahko obrnejo na občinski urad za stike z javnostjo in prevajanj6 (soba št. 20, telefon 200421 - int. 17). Med Romiy ki so se utaborili pri Proseku Odrezavo dekle, ki iz roke bere usodo Tik pri proseškem nogometnem igrišču in nekaj metrov naprej proti Opčinam, so že skoraj mesec parkirane dolge prikolice in večji avtomobili (tudi luksuzni), ki imajo najrazličnejše italijanske in francoske evidenčne tablice (italijanski avtomobili prihajajo iz Pistoie, Firenc, Padove, Benetk, Bočna, Ravenne itd.): to so vendar Romi, verjetno bolje poznani kot Cigani. V zadnjih časih tem nomadskim plemenom huda prede, saj je v najrazličnejših krajih po Italiji in verjetno tudi v tujini prišlo do rasističnih izpadov domačinov. V preteklih dneh smo lahko zasledili v časopisju novico o nekih trgovcih, ki so bili v okolici Ca-tanzara oropani in so zato želeli kar na lastno pest uveljaviti pravico: prvi sum je seveda padel na Rome. Že res, da je Jug pač Jug, vendar bi se taki izpadi lahko porodili tudi pri nas. Ko sem se odpravil k prikolicam pri Proseku, so me že pri prvi izmed teh "hiš na kolesih" ustavile tri Ciganke, ki so se hladile v verandi. Razložil sem jim, da prihajam v imenu Primorskega dnevnika, ki je glasilo Slovencev v Italiji. Ena izmed njih mi je rekla: »Ah, sei Slavo?« Vprašala me je, kaj bi hotel izvedeti o njih in me povabila, naj prisedem k njihovi mizi, če želim kake informacije. Dekle je govorilo neko čudno italijanščino, mešano-s španskimi izrazi. Najprej me je zanimalo, če prihajajo iz Rima, kjer je bil pred kratkim pogreb kraljice Romov. Kot je verjetno bralcem znano, so v tistih dneh prišla v Italijo ciganska plemena od vsepovsod, kar je povzro- čilo raznim krajevnim upravam velike težave. Dekle mi je odločno odvrnilo, da to ni bila njihova kraljica, češ da imajo oni neko "višjo" kraljico. Razložila mi je, da jih je skupno kakih sto in da so ena sama družina. V glavnem se premikajo po Apeninskem polotoku, sedaj pa so namenjeni v Marseille. V tem plemenu (blizu igrišča Primorja) so vsi italijanski državljani, v onem pa, ki je oddaljen za kakih sto metrov, so vsi "Francozi". Zanimalo me je predvsem, od česa živijo, a sem se pri tem vprašanju ne- koliko bal, da bi lahko izpadel polemično. Dekle mi je brez oklevanja odgovorilo, da njihovi starši prodajajo predvsem bakrene izdelke, one pa so gospodinje. »Kje pa so vaši možje?« sem še vprašal. Odvrnila je, da se Cigani ne poročajo med seboj. Ciganska plemena niso kot navadna plemena, torej kot tista, ki imajo svojega starešino. Pri njih velja načelo (tako nam je vsaj povedala mlada ciganka): vsi za enega, eden za vse. Kljub temu mi je dekle govorilo o ne- Tabor Romov pri Proseku (Foto Magajna) kem "starem" in neki "stari", to sta tis ta, ki poskrbita za dovoljenje za kan1 piranje pri posameznih občinah. ^Pr? šal sem jo, kaj mislijo ljudje o nji*1' ona pa mi je takoj odvrnila: lahko jaz vem, kaj imaš ti v glavi? ^ nas vem, da smo dobri in pošteni ljufl je, čeprav imate verjetno druga61) mnenje o nas.« Ciganka je zgled3 ^ tako bistra in je bila v svojih odg°'d)j rih tako kratka in jedrnata, da seru u1 skoraj v zadregi. . ^ Že sem se hotel odpraviti naprej' ostalim prikolicam, ko so me dekl6^. spet ustavila rekoč, da ne bom P drugih izvedel nič novega. Mislil se si: kot v vsakem kampu, imajo tudi ^ recepcijo! Ciganka, s katero sem prej pogovarjal, mi je podtaknila s in rekla: »Prej sem ti naredila uslug jaz, zdaj pa bodi tudj ti vljuden ^ mano. Daj mi roko!« Že predno -se stopil v "cigansko naselje" sem sErn,1e. lil, da mi bodo verjetno Ciganke ze le brati iz roke, kar je njihova sta navada, zato sem s seboj vzel ne ,e tisočakov. Skoraj pol ure mi je de gledalo v roko in mi pripovedova ^ najrazličnejše stvari o moji usoCT'iu prijateljih, o družini, o ljubezni, ° in večkrat prekinila moje Prern^j,^eIji nje z ostrimi: »Comprendi?«- Med sem premišljeval, če je vse res kot mi je ona pripovedovala. Naz nje sem se ji zahvalil in ji dal v r0 a par tisočakov. Mislim, da je bilo "novinca", res zanimivo doživetje. ERIK DOLHAR Pri Šempolaju je včeraj zgorelo 50 hektarjev podrastja Gozdne požare na kraški planoti je najbrž podtaknil požigalec tn P°^ar je včeraj zajel gozdna- ž Pdroč)e med Šempolajem in dr-helcta -1116!0- Opustošil je približno 50 okrorr eVi P?vršine. S plameni so se Trsta P0l?°či prvi spoprijeli gasilci iz P^ispe^i1n?PeiIi, 9°zdni čuvaIi Pa 50 njihov H ^ro9 8- ure zjutraj, ko prične skuni delovni urnik. Delo reševalnih oteži;11- včerai ponoči in ves dan Pa ie0C •-? m°čna burja. Včeraj zvečer Pris^° do požara v bližini želez-mške proge pri Križu, vsi °Zdmčuvaji ne dvomijo, da so bili dnijv, j ri' do ^aterih je prišlo v za-Kra® dv.?h tednih, podtaknjeni. Na celo natdr^ živi požigalec (morda gre načinZaHSs,Upino 1:iudi)' ki dale na ta sovraftdU^ka svoiim frustracijam in Pia h v do 0^0tia ter okolice. Upa-saj ’ ; bl odkrili piromana, ni veliko, b0 n: m°goče vedeti, kje in kdaj ga Prisl n^°V0 hotezensko nagnjenje spet srečo 10 V to nesiniselno početje. Le po na sie^j® na*cljučju bi mu lahko prišli naravi j®. n?arsikomu znano, ogenj v žioa Tn 1K°u ne nastane zaradi samov- Prinierih lahko zg°di le v izjemnih vednr, u ^a gozdne požare je torej Cioarct' ■ °':e ad nehote - kriv človek, ali iSk . ogorek, prižgano vžigalico bitne nC° ^abk° uvrstimo med more-Pa ie t,ZIi?ke gozdnega požara. K temu da sp /eba takoj pristaviti ugotovitev, lahko n z9°di le poredkoma. Iz iskrice ko nrirf,tane Plamen, do tega pa lah-ali (j, ae l.e v izredno sušnih obdobjih pa sp Pozimi, ko zelenje odmre. Poleti retnj r.2®9 narava braniti sama. Ciga-Suhe v.9°rek ali vžigalica lahko vname ta tla n r?v? iglicei s katerimi so posu-Prenrp-- e^’ sveža trava pa kaj kmalu Od 2l' C*a se Požar razširil. Pd Odnp ko ie prvič zag°rel0 vsak da nall, le pri^l0 na Krasu skoraj 90zdni* do.Požara. Komaj so gasilci, civilno CUVaii in prostovoljci skupin za zagore] Za®čito pogasili plamene, je že ne Sku °-na drugem koncu in reševal-delom Rl?e 80 morale znova začeti z srečna Mož.nosti, da bi šlo le za ne-naključja, ni. Gozdni čuvaji so trdno prepričani, da požare načrtno podtika požigalec. Njihov sum potrjujejo tri dejstva. Prvič: požari so prepogosti, da bi jih lahko pripisali nesrečnemu naključju. Drugič: v juliju so požari v gozdu zelo redki. To potrjujejo tudi podatki, s katerimi razpolaga deželni sedež gozdnih čuvajev v Vidmu. V deželi FJK v minulem mesecu ni prišlo do večjih požarov, če izvzamemo onega na hribu Chianton, ki ga je zanetila strela. Tretjič: plameni se vedno pojavijo samo ponoči... Pri Šempolaju je včeraj gorelo vso noč. V poznih popoldanskih urah so reševalci zajezili plamene. Gozdni čuvaji so do večera ostali na pogorišču, ker so morali bonificirati poškodovano območje. Tudi danes bodo zaposleni ves dan. Težko je trditi, da je nevarnost mimo, ker je močan veter dober zaveznik ognja. Včeraj zvečer pa so se pojavili visoki plameni in gost dim pri Križu. Šele danes bo mogoče izvedeti, kolikšno razsežnost ima požar. Prvi so v Šempolaj prihiteli gasilici iz Trsta in Opčin, ki so ostali tam vso noč. Z dvema cisternama za vodo so se pripeljali na ogroženo območje in do jutra niso prenehali z delom. Zaradi močnega vetra in teme je bilo gašenje skrajno nevarno. Gasilci so morali večkrat nazadovati, ker je veter razpihal plamene. Okrog 8. ure zjutraj so se gasilcem pridružili gozdni čuvaji in prostovoljci skupin za civilno zaščito. S skupnimi močmi so kmalu zajezili požar. Po prvih ocenah kaže, da so plameni zažgali približno 50 hektarjev gozdne površine. Ogenj je poškodoval podrastje in nekaj mlajših dreves. Ekološka škoda, ki jo je povzročil požar, je izredno velika. Lep del Krasa bo spet potreboval precej časa, da si popolnoma opomore. H. J. (foto Križmančič) Kako povečati varnost na cesti? Novosti za pridobitev vozniškega dovoljenja V zadnjem času je v teku živahna polemika med uporabniki cest in ministrstvom, ki je izdalo odlok o omejevanju hitrosti. Opaziti je, da vlada nesoglasje tudi med samimi ministri, baje pa negodujejo tudi turisti. Po drugi strani nam sredstva javnega obveščanja prinašajo statistične podatke, iz katerih naj bi bilo — podčrtamo naj bi bilo — razvidno, da so ukrepi koristni in da je prišlo do znižanja števila nezgod, nesreč in predvsem smrtnih primerov. Tako so padli skoraj v pozabo trije odloki, ki so bili objavljeni v posebni prilogi uradnega lista 13. julija letos, in ki prinašajo določene novosti pri pridobivanju oziroma obnavljanju vozniških dovoljenj. S prvim odlokom je določeno, kako morajo biti opremljeni avtomobili, s katerimi se urijo bodoči šoferji. Če je vozilo last avtošo-le, mora biti jasno in vidno napisano na prednji in zadnji strani »AUTO SCUOLA«, odlok pa določa tudi dimenzije in barve teh napisov. Tokrat predpisuje odlok tudi specifične tablice za privatna vozila, s katerimi se potencialni šoferji učijo voziti. Na sprednji in zadnji strani morata biti obešeni dve tablici v velikosti 30X30 cm bele barve z vrisano črno črko »P« višine 20 cm in debeline 8 mm. To je novost, ki je v veljavi že v raznih evropskih državah. Ta predpis postaja zanimiv v primeru nezgod: če avtomobil ne bo imel teh tablic, bo zavarovalnica zavrnila plačilo škode. Torej moramo biti zelo pozorni, če bomo želeli pomagati prijatelju ali sorodniku. Drugi odlok prinaša navodila o potrebnem znanju za šoferske izpite. Programi so izpolnjeni in gredo od poznanja cestno-prometnih predpisov do osnov prve pomoči, ki jo moramo nuditi ponesrečencu na cesti. Ravno tako bo moral kandidat dokazati, da razume, kdaj nastopi nevarnost, kdaj mora opraviti tehnični pregled na vozilu in podobno. Ti predpisi sicer še niso v veljavi, saj se ministrstvo zaveda, da sami spraševale! še niso dorasli novim navodilom. Določeno je torej, da bodo morali prej izučiti ministrsko osebje in šele potem bo odlok dobil polno veljavo. Tretji odlok, ki je bil izdan v sodelovanju z ministrstvom za zdravje, določa nove, strožje predpise za zdravstvene preglede. Sam kandidat bo moral v primeru bolezni (na primer pri motnjah srca in ožilja) prinesti potrdilo svojega zdravnika, na podlagi katerega bo uradni zdravnik lahko izdal ali odbil potrdilo, potrebno za izpit. Določeno je tudi, da ne bo mogla dobiti vozniškega dovoljenja oseba, ki je odvisna od uporabe mamil ali alkohola. Predvideni so dodatni testi in analize za diabetike in za tiste, ki trpijo zaradi bolezni živčnega sistema. Tudi na črpalkah obrazci za bencin po neobdavčeni ceni V prihodnjih dneh bo mogoče tudi na bencinskih črpalkah v tržaški pokrajini dobiti obrazce za vlaganje prošenj za dodelitev bencinskih bonov po neobdavčeni ceni. Združenje tržaških trgovcev (Unione commercianti) se je odločilo za to pobudo, potem ko so občinske izpostave začasno izčrpale zalogo obrazcev. To je vsekakor bila posledica navala Tržačanov, ki so se zbali, da bi zmanjkalo obrazcev, tako da ne bi mogli pravočasno izročiti prošenj. Vsekakor pa gre spomniti, da zapade rok za predložitev prošenj šele 10. septembra in da je torej vsak nepotreben naval na obrazce popolnoma odveč. Če bodo komisije natančno upoštevale dana navodila, bomo morda dosegli zmanjšanje števila nesreč, saj sama omejitev hitrosti ne bo mnogo koristila, (mž) Ob radodarni pomoči listarjev Socialisti še naprej polemični to tržaške Krščanske demokracije P°loža^e9ac*jiv PSI in Liste za Trst sta na včerajšnjem srečanju ocenili politični specifikna deze'ni in na krajevni ravni. Deželni sekretar PSI Saro je podčrtal Poudari]0 jrz?škega političnega položaja, ki je zelo različen od deželnega in ku m ' da je treba tržaško situacijo obravnavati ločeno od deželne. Na sestan-ki ji sorM^3*0 Pikrih puščic, posebno na račun tržaške Krščanske demokracije, na za n/9!1511 med drugim očitajo, da ni zagovarjala predloga o izvolitvi Tržača-Del ednika deželnega odbora. Podprerf® jC9° socialistične stranke je vodil deželni tajnik Saro, v njej sta bila še Trst p 8ednik deželne vlade Carbone in tržaški podžupan Seghene. Listo za iti podtai -k3 srečanju s socialisti zastopali predsednik Cecovini, tajnik Staffieri LD-Jnik Gambassini. Listarii n Pa-ie 86 brez jasne politične linije glede oblikovanja novih uprav, fesneinu raV'i0, da se Ie tržaška Krščanska demokracija doslej izmikala vsakemu nju 7 ri,“i so°čanju z Listo ter da se sploh ni predstavila na napovedanem sreča-e9acijo melonarskega gibanja. Družba Sincrotone Trieste naročila prvi pospeševalnik svetlolmeern li° S? na^a skupnost še bori, da bi spremenila kraj namestitve konkretni^ P?sP.ešeYalnika, je družba Sincrotrone Trieste že polno zaposlena s je preišnimlta ■ ■'am' za njeg°vo postavitev. Kot obvešča v tiskovnem sporočilu, CGR Mpvt dni namreč odposlala naročilo, s katerim bo od francoske družbe Začetnn o 1Z “uca kupila linearni pospeševalnik LINAC, ki daje elektronom sektorju v er?90 100 MeV in stane 6,5 milijarde lir. Podjetje CGR MeV je v tem tttudnarod15 sPecializirano, naročilo pa naj bi si bilo izborilo v izredno hudi tuesecev to koIlkPrePct- Linearni pospeševalnik bo moralo postaviti v roku 23 Priložru)stfC^nikjdr.uzbe Sincrotrone Trieste, nobelovec Carlo Rubbia, je ob tej Postavitev p°udard' da le naročilo pospeševalnika LINAC pomemben korak za Uresničevanlnilrxtrona ^Hetra in pravzaprav prvi prehod od načrtov na njihovo speševalrniAT6!^!« a P0tt za namestitev sinhrotrona Elletra je naročilnica za po-K J-UNAC točka, od katere ni več poti nazaj,« je podčrtal Rubbia. Ob vpijočem primeru »Gregoretti« Kdaj trajnejše rešitve za ostarele? Ul V Trstu je že obče znano, da gre za mesto z vedno večjim številom starejših oseb. Statistike pravijo, da ima v našem mestu okrog 94 tisoč ljudi (to je približno 30 odstotkov celotnega prebivalstva) več kot šestdeset let. Med temi je kar 9 tisoč nepremičnih bolnikov, ki potrebujejo posebno bolnišniš-ko oskrbo in nego. V obeh občinskih domovih, ki sprejemata nepremične ostarele (ITIS in Dom don Marzari), pa je prostora komaj za nekaj več kot 2 tisoč oseb. Ob tem seveda cvetijo privatne pobude, ki pa s svojimi cenami (povprečno milijon in pol do 2 milijona lir in več na mesec) pridejo v poštev le za premožnejše. Ostali starejši ljudje sicer ne potrebujejo neposredne zdravniške pomoči, potrebovali pa bi ustrezne pobude in ustanove, ki bi za njih skrbele in jim lajšale starostne nevšečnosti. Javni posegi na tem področju pa so izredno pomanjkljivi oziroma jih sploh ni. Vsak dolgoročen predlog je do sedaj naletel na gluha ušesa odgovornih organov. Obstajajo sicer kratkoročne pobude, kot poletni občinski telefon za potrebe ostarelih, ki ostajajo sami v mestu med počitnicami. Manjkajo pa trajni javni posegi za probleme starejših oseb, ki se še vedno borijo z arhitektonskimi pregradami, ki se čutijo osamljene in izključene iz sodobne družbe ter še vedno preživljajo svoje zadnje ure v samoti svojih skromnih stanovanj... Vsa zaostalost in zanemarjenost položaja starejših oseb v našem mestu je naenkrat prišla na dan s sklepom o zaprtju dveh oddelkov za nepremične bolnike v paviljonih bivše psihiatrične bolnice pri Sv. Ivanu. Nepremični bolniki so že več let preživljali svoja stara leta v zanemarjenih higienskih razmerah, predani le dobri volji bližnjih sorodnikov in posameznih bolničarjev. V nekaterih primerih bi lahko takojšnja zdravniška nega bistveno izbolj- Optiki D’Avanzo pred sodniom jj^ipomočiffrvA1 *r9°vin z optičnimi jSSf #2“ 1?“ i Bfttf kjjbanke Ja V avstrijske in švicar- Strem optikov bodo sodili u°do najboi?fjSt??kH:. Zagovarjali jih je tržaški odvetniki. Kot v1 še odp?dlŠ americana (2. del) 22.10 Dnevnik 22.20 Nadaljevanka: Lina ragazza americana (2. del) 23.00 Koncert: Accardo igra Mozarta -Sonata v C-duru KV 296 in An-dante e Fuga v A-duru KV 402 23.30 Dokumentarec: Artisti d oggi -Michele Cascella 0.10 Nad.: Malombra (3. del) Pampanim, Carlo Dapporto) Variete: Tanti varieta di ricordi 11.50 Nadaljevanka: II signore di Bal-lantrae (2. del) 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Nanizanka: Saranno famosi -Apparenze 14.30 Dnevnik 14.40 Variete: II piacere delLestate 16.50 Film: Le schiave di Cartagine (pust., It. 1957, r. Guido Brigno-ne, i. Gianna Maria Canale, Jor-ge Mistral) 18.20 Dnevnik - športne vesti 18.35 Nanizanka: Un caso per due -Arniči per la pelle 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Film: Vivo guanto basta per am-mazzarti (vestern, ZDA 1972, r. Gary Nelson, i. Glenn Ford, Michael Burns) 22.00 Dnevnik - kratke vesti 22.15 Variete: Aperto per ferie 23.10 Dnevnik - zadnje vesti 23.20 Aktualna oddaja: L'ago della bi-lancia 0.10 Film: II cammino della speranza (dram., It. 1950, r. Pietro Germi, i. Raf Vallone, Elena Varzi) 12.30 Nad.: Ombre su Dublino (3. del) 14.00 Deželni dnevnik 14.10 Glasbena oddaja: David Oistrah dirigira in igra Brandemburški koncert št. 4 v G-duru (Bach) in Koncert v D-duru K 218 (Mozart) 15.05 Film: L assedio delFAlcazar (dram., It. 1940, r. A. Genina, i. R. Calvo, F. Giachetti) 16.45 Glasba: Thriller - M. Jackson 17.00 Dokumentarec: Afrika 17.55 Nanizanka: Spazio 1999 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok.: 20 let prej - Drobci 20.00 Glasbena oddaja: Skladbe za orgle Johana Sebastiana Bacha -Preludij, Fuga in Fantazija 20.30 Nanizanka: Professione pericolo 21.20 Dnevnik - večerne vesti 21.30 Film: Caprice, la cenere che scotta (krim., ZDA 1967, r. F. Tashlin, i. D. Day, R. Harris) 23.10 Kult. odd.: Una sera, un libro 23.25 Dnevnik - nočne vesti 23.40 Dok.: 20 let prej - Drobci RTV Ljubljana 17.15 Video strani 17.30 Poletna noč, vmes nadaljevanka Sužnja Isaura (pon. 15. dela) in nanizanka Tudi takšni se rodijo (pon. 4. dela) 18.45 Spored za otroke in mlade: Pamet je boljša kot žamet - Kako ustrojiti kožo (V današnji oddaji vam bo Saša Glažar razložil, kako strojimo kožo.) 18.50 Otroška oddaja: Srečanje s slikarjem 19.05 Risanka 19.18 Vreme in Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 TV drama: Špadijer, neko življenje (pripravila TV Novi Sad, r. Miljenko Dereta, i. Mira Furlan, Mladen Nevelič, Katarina Dura-jovič, Dalibor Džakovič) 21.50 Dnevnik 22.05 Poletna noč, vmes brazilska nadaljevanka Sužnja Isaura (16. del) in informativna oddaja za tujce, nato nanizanka Nenavadne zgodbe (10. del) 0.45 Video strani TV Koper_____________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Motociklizem: VN Velike Britanije - 250 in 500 ccm (pon.) 15.45 Boks: svetovno prvenstvo 17.00 Kronika in reportaže: Šport spektakel 19.00 Odprta meja 20.30 Odbojka: turnir Savim, Italija-Japonska 22.30 TVD Vsedanes 22.40 Kronika in reportaže: šport spektakel iiiiiii !!!!! i::::!::::!:::: I::::!! V ■ CANALE 5____________ 8.15 Nanizanke: Arcibaldo, 8.40 Aliče, 9.10 Storie di vita, 9.30 II segno del Toro, 10.30 Strega per amore 11.00 Kvizi: Fantasia, 11.30 Cest la vie, 12.00 Dop-pio Slalom 12.30 Nanizanka: Hotel 13.30 Nad.: Sentieri 14.30 Nan.: Dottor Kildare 15.00 Film: La caduta di un angelo (dram., ZDA 1981, r. Robert M. Le-wis, i. Dana Hill, Me-linda Dillon) 17.00 Nan.: II mio amico Ric-ky, 17.30 L'albero delle mele, 18.00 I cingue del guinto piano 18.30 Kvizi: Tuttinfamiglia, 19.10 Cantando can-tando, 19.50 Tra mo-glie e marito 20.30 Nanizanki: Dallas, 21.30 II profumo del successo 22.30 Kviz: Passiamo la not-te insieme 23.15 Film: Al di sopra di ogni sospetto (krim., ZDA 1943, r. R.Thorpe, i. F. M. Murray, J. Crawford) 1.00 Nanizaka: Spy Force Gene Nelson, i. Paul Krasny) 11.00 Nan.: Giorno per gior-no, 11.30 Lucy show, 12.00 Vicini troppo vi-cini, 12.30 In časa Law-rence, 13.30 Detective per amore, 14.30 Bo-nanza, 15.30 La grande vallata 16.30 Nadaljevanka: Tutta una vita 18.30 Nanizanki: Ironside, 19.30 Arsenio Lupin 20.30 Film: Colpo grosso al casino (krim., Fr. 1963 r. Henri Verneuil, i. Jean Gabin, Alain De-lon) 22.35 Film: Grandi manovre (kom., It.-Fr., 1956, r. Rene Clair, i. Michele Morgan) 0.35 Nanizanki: Petrocelli, 1.30 Vegas ITALIA t___________ 8.30 Nan.: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25 La terra dei giganti, 10.15 Chopper Sguad, 11.05 Ralph Supermaxieroe, 12.00 Movin' On 13.00 Otroška oddaja Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Bun Bun, Snorky 14.00 Glasbena oddaja: Dee-jay Beach 15.00 Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Nana supergirl, Lulu, Lalabel, Una si-renetta fra noi 18.00 Nanizanki: Luomo da sei milioni di dollari, 19.00 Chips 20.00 Risanki: Principessa dai capelli blu, 20.15 Maple Town 20.30 Nanizanka: I Robinson 21.30 Film: Luna di miele in tre (kom., It. 1976, r. Carlo Vanzina, i. Renato Pozzetto, Stefania Casini) 23.20 Nanizanke: Star Trek, 0.20 Ai confini della realta, 0.50 Taxi, 1.20 Giudice di notte TELEPADOVA 14.15 Nad.: La villa bianca, 15.10 Ciranda de Ped-ra, 16.30 Piume e pail-lettes 17.00 Dokumentarec 17.30 Risanke 19.30 Nad.: Brillante 20.30 Film: Lo specchio nero (krim., ZDA 1984, r. Richard Lang, i. Vincent Gardenia, Step-hen Collins) 22.15 Film: La nave fantas-ma (krim., VB, 1980, r. Alvin Rakoff, i. George Kennedy, Richard Crenna) 0.15 Nanizanka: Switch 1.00 Film: Urla di terrore (krim., ZDA 1974, i. John Forsythe) TELEFRIULI_________ 13.30 Nanizanka: Leonela 15.30 Risanke 16.30 Glas. odd.: Musič box 17.15 Dokumentarec: Vsakdanja sinjina 18.15 Nad.: Giallo cronaca 19.00 Dnevnik 19.30 Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte 20.00 Dnevnik v nemščini 20.30 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 22.00 Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni 22.30 Dnevnik 23.00 Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte 23.30 Dražba 24.00 Nanizanka: Storie nella prateria TELEOUATTRO I : I lili. lii, ftiiiis,, " s!| ij.ii m ^mii! . :!: č -o w .E tu o g ■« o ^ >5 O 0) > CN li|° "SS ^ ® I. ■11 lil g* ■ !.X L '“laJii liil* JB,il ; ' # lllalte,,; ; »: -it. i‘ "■=■ m ITALIJANSKA TELEVIZIJA [ ] 7 k______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________j j RAI 1 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Portomatto (vodi Maria Teresa Ruta) 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik - tri minute... 14.00 Portomatto (2. del) 14.15 Film: Spiaggia libera (kom., It. 1966, r. Marino Girolami, i. Ric-cardo Garrone, Aldo Giuffre) 16.00 Variete: Tanti varieta di ricordi 17.00 Dokumentarec: Viaggio nella natura 17.30 Risanka: Lispettore Gadget 17.45 Rubrika iz parlamenta 17.55 Film: Ouattro ragazze alVabbor-daggio (glas., ZDA 1952, r. James V. Kern, i. Tony Martin, Janet Leigh) 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Nanizanka: La signora in giallo 21.20 Variete: Cucina Gambarotta 22.10 Dnevnik 22.20 Športna sreda: atletika (prenos iz Grosseta), plavanje - italijansko prvenstvo (prenos iz Milana) 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Nadaljevanka: Malombra (4. del) RAI 2________________________| 11.50 Nadaljevanka: II signore di Bal-lantrae (3. del) 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Nanizanka: Saranno famosi -Una bottiglia piena di tristezza 14.30 Dnevnik 14.40 Variete: II piacere delLestate (vodita Patrizia Pellegrino in Luca Raffaelli) 16.55 Film: L'edera (dram., It. 1950, r. Augusto Genina, i. Columba Do-miniguez, Roldano Lupi, Jean De Landa) 18.20 Dnevnik - športne vesti 18.35 Nanizanka: Un caso per due -Una donna troppo sola 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Variete: Mare contro mare (vodi Ramona Dell' Abate) 22.35 Dnevnik - večerne vesti 22.50 Variete: Aperto per ferie (pripravila Michele Mirabella in Tony Garrani) 23.45 Dnevnik - zadnje vesti 23.55 Film: Progetto micidiale (krim., VB 1973, r. Ken Hughes, i. James Coburn, Lee Grant) I RAI 3 ~l 12.30 Nadaljevanka: Ombre su Dubli-no (4. in zadnji del) 14.00 Deželne vesti 14.10 Glasba: Mstislav Rostropovič igra Dvorakov Koncert v h-molu op. 104 za violončelo in orkester 15.00 Glasbena oddaja: Concertone -lan Dury and the Blockheads 15.50 Šport: beach volley (iz Pescare), kolesarstvo (iz Capagattija) 17.00 Dokumentarec: Afrika 17.55 Nanizanka: Spazio 1999 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.45 Dok.: 20 let prej - Drobci 20.00 Glas. oddaja: Bachove skladbe za orgle - La Passacaglia 20.30 Film: Mister Mamma (kom., ZDA 1983, r. Stan Dragoti, i. Michael Keaton, Teri Carr) 22.00 Dnevnik - večerne vesti 22.15 Nogomet: Roma-Kdln (prenos 2. polčasa iz Pescare) 23.00 Kult. odd.: Una sera, un libro 23.15 Dnevnik - zadnje vesti 23.30 Dokumentarni film: Unser Nazi (r. R. Kramer-T. Harlan) RTV Ljubljana_________________ 17.25 Video strani 17.40 Poletna noč, vmes nadaljevanka Sužnja Isaura (pon. 16. dela) in nanizanka Nenavadne zgodbe (pon. 10. dela) 18.40 Spored za otroke in mlade: Zmajčkov rojstni dan (1. del) 18.55 Pravljica: Miškolin - Šole je konec 19.05 Risanka 19.18 Vreme in Tv okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Film: Na Rivieri (kom., ZDA 1951, r. Walter Lang, i. Danny Kaye, Corinne Calvet, Gene Ti-erney, Marcel Dalio, Jean Mu-rat. Danny Kaye, mojster v dvoj- nih vlogah, igra tokrat hkrati zabavljača v nočnem lokalu in letalskega finančnika.) 21.40 Dnevnik 21.55 Poletna noč, vmes brazilska nadaljevanka Sužnja Isaura (17. del), informativna oddaja za tujce in nanizanka Knjiga šal (5. del) 1.00 Video strani TV Koper 13.30 TVD Novice 13.40 Športna oddaja: Juke box 14.00 Avtomobilizem: Formula Indy (pon.) 15.00 Odbojka: turnir Savim, ZDA-Francija 17.00 Odbojka: turnir Savim, Italija-SZ 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Nanizanka 20.30 Odbojka: turnir Savim, ZDA-Francija (pon.) 22.30 TVD Vsedanes 22.40 Odbojka: turnir Savim, Italija-SZ (pon.) :::::: ::::::::: ™n?ItI It 1 X«mJ EL ::::: ::::::: - CANALE 5___________ 8.15 Nanizanke: Arcibaldo, 8.40 Aliče, 9.10 Storie di vita, 9.30 II segno del Toro, 10.30 Strega per amore 11.00 Kvizi: Fantasia, 11.30 Cest la vie, 12.00 Dop-pio Slalom 12.30 Nanizanka: Hotel 13.30 Nadaljevanka: Sentie-ri 14.30 Nanizanka: Dottor Kil-dare 15.00 Film: Chiamatemi Einstein (kom., ZDA 1982, r. Roger Young, i. George Burns, Robby Benson) 17.00 Nanizanke: II mio ami-co Ricky, 17.30 L'albe-ro delle mele, 18.00 I cingue del guinto piano 18.30 Kvizi: Tuttinfamiglia, 19.10 Cantando can-tando, 19.50 Tra mo-glie e marito 20.30 Glasbena oddaja: Fes-tivalbar '88 22.30 Kviz: Passiamo la not-te insieme 23.15 Film: Mercanti di uo-mini (krim., ZDA 1949, r. Anthony Mann, i. Ri-cardo Montalban) 1.05 Nanizanka: Spy Force RETEOUATTBO 8.30 Nanizanka: II santo 9.15 Film: Noi ci difendere-mo (pust., ZDA 1981, r. Lou Antonio, i. Kevin Mahon, Joe Morton) 11.00 Nanizanke: Giorno per giorno, 11.30 Lucy show, 12.00 Vicini troppo vicini, 12.30 In časa Lawrence, 13.30 Detective per amore, 14.30 Bonanza, 15.30 La grande vallata 16.30 Nad.: Tutta una vita 18.30 Nanizanki: Iron-side, 19.30 Arsenio Lupin 20.30 Film: La parmigiana (kom., It. 1963, r. Antonio Pietrangeli, i. Nino Manfredi, Catherine Spaak) 22.40 Film: La lupa (dram. It., 1953, r. Alberto Lattua-da, i. May Britt, Keri-ma) 0.25 Nanizanki: Petrocelli, 1.20 Vegas ITALIA 1__________ 8.30 Nanizanke: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25 La terra dei giganti, 10.15 Chopper Sguad, 11.05 Ralph Superma- xieroe, 12.00 Movin' On 13.00 Otroška oddaja Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Cera una volta Pollon, Snorky 14.00 Glasbena oddaja: Dee-jay Beach 15.00 Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Aliče, Fiorellino, Kolby, II tulipano nero 18.00 Nanizanki: L'uomo da 6 milioni di dollari, 19.00 Chips 20.00 Risanka: Una per tutte, tutte per una 20.30 Nogomet: Atalanta-Milan (prenos prijateljske tekme) 22.30 Nanizanke: Sulle stra-de della California, 23.30 Star Trek, 0.30 Ai confini della realta, 1.00 Taxi, 1.30 Giudice di notte TELEPADOVA 14.15 Nadaljevanke: La villa bianca, 15.10 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes 17.00 Dokumentarec 17.30 Risanke 19.30 .Nadaljevanka: Bril-lante 20.30 Film: Spasms (srh., Kanada 1982, r. William Fruet, i. Peter Fonda, Oliver Reed) 22.15 Oddaja o ribolovu 22.45 Film: Gli scatenati campioni del karate (pust., Hong Kong 1976, r. Chang Chen, i. Alexander Seng, Tang San) 0.30 Nanizanka: Switch TELEFRIUU__________ 13.30 Nadaljevanka: Leone-la 14.30 Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte 15.30 Risanke 16.30 Glasbena oddaja: Musič box 18.15 Nadaljevanka: Giallo cronaca 19.00 Dnevnik 19.30 Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte 20.00 Dnevnik v nemškem jeziku 20.30 Variete: Hamburger serenade 22.00 Nanizanka: La vita co-minciaa40 anni 22.30 Dnevnik 23.00 Nanizanka: II perduto amore 23.30 Dražba 24.00 Aktualnosti TELEOUATTRO ; IT AU J AHŠKA RAI 1 RAI 2 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Portomatto 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik - tri minute... 14.00 Portomatto (2. del) 14.15 Film: Notre Dame (dram., ZDA 1939, r. William Dieterle, i. Charles Laughton, Maureen O Hara) 16.10 Variete: Tanti varieta di ricordi 17.10 Dok.: Viaggio nella natura 17.40 Risanki: L'ispettore Gadget, Gadget al circo 18.25 Film: II bacio della pantera. (fant., ZDA 1949, r. Jacgues Tourneur, i. Simone Simon, Kent Smith) 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Zabavna oddaja: Giochi senza frontiere (prenos iz Španije) 21.40 Film: Angoscia (dram., ZDA 1944, r. George Cukor, i. Ingrid Bergman, Charles Bover, Joseph Cotten) 22.30 Dnevnik 22.40 Film: Angoscia (2. del) 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 0.10 Nad.: Papa Goriot (1. del) 11.50 Nadaljevanka: II signore di Bal-lan^rae (4. del) 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Nanizanka: Saranno famosi - La canzone di Lisa 14.30 Dnevnik 14.40 Variete: II piacere dell estate (vodita Patrizia Pellegrino in Luca Raffaelli) 16.30 Šport: atletika (prenos iz Sestrie-ra), plavanje - italijansko državno pervenstvo (prenos iz Milana) 18.20 Dnevnik - športne vesti 18.35 Nanizanka: Un caso per due 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Zabavna oddaja: Tre minuti per me (vodi Riccardo Pazzaglia) 20.35 Nanizanka: Le inchieste del Commissario Maigret 22.05 Dnevnik - večerne vesti 22.20 Variete: Aperto per ferie 23.15 Zabavna oddaja: Videocomic 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 0.10 Film: La battaglia della Neretva (vojni, Jug. 1969, r. Veljko Bula-jič, i. Sergej Bondarcuk, Yul Brynner, 1. del) H L RAI 3 12.00 14.00 14.10 15.00 16.30 17.00 17.55 18.45 19.00 19.30 19.45 20.00 20.30 22.05 22.15 23.00 23.15 23.30 JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA RTV Ljubljana 17.30 18.35 19.05 19.18 19.30 20.05 21.10 22.05 22.20 Poletna noč, vmes brazilska nadaljevanka Sužnja Isaura (pon. 17. dela) ter nanizanka Knjiga šal (pon. 5. dela) Spored za otroke in mlade: Za mano mulci (Madž., 6. del) Risanka Vreme in TV Okno Dnevnik in vreme Tednik Nadaljevanka: Pusta hiša (Ch. Dickens, i. Esther Summerson, 5. del) Dnevnik Zabavna oddaja: Poletna noč, vmes brazilska nadaljevanka Sužnja Isaura (18. del - Isaura se sreča s Tobiasom in ga skuša prepričati, da ji ni več do njega. Medtem don Ameida pospravlja blagajno, najde osvobodilno listino in jo izroči Carmen, ki jo hoče uničiti.) 0.30 Informativna oddaja za goste iz tujine, nato ameriška nanizanka Sledge Hammer (3. del) 1.20 Video strani 19.30 TVD Stičišče 20.00 Nanizanka: I ragazzi del sabato sera 20.30 Nogomet: prijateljsko srečanje River Plate-Verona (posnetki) 22.15 TVD Vsedanes 22.25 Nogomet: prijateljsko srečanje Atalanta-Milan (posnetki) TV Koper 13.30 TVD Novice 13.40 Nogomet: prijateljsko srečanje Verona-Milan (povzetki) 15.00 Odbojka: turnir Savim, Italija-Bolgarija, 17.00 Japonska-SZ 19.00 Odprta meja ............ ™ .............. ......... “ ‘ •' ' _ CANALE5 8.15 Nanizanke: Arcibaldo, 8.40 Aliče, 9.10 Storie di vita, 9.30 II segno del Toro, 10.30 Strega peramore 11.00 Kvizi: Fantasia, 11.30 Cest la vie, 12.00 Dop-pio Slalom 12.30 Nanizanka: Hotel 13.30 Nad.: Sentieri 14.30 Nan.: Dottor Kildare 15.00 Film: Cuore d'acciaio (kom., ZDA 1983, r. Do-nald Wrye, i. Peter Strauss, Pamela Reed) 17.00 Nan.: II mio amico Ric-ky, 17.30 Lalbero delle mele, 18.00 I cingue del guinto piano 18.30 Kvizi: Tuttinfamiglia, 19.10 Cantando can-tando, 19.50 Tra mo-glie e marito 20.30 Film: El Dorado (vestern, ZDA 1967, r. Ho-ward Hawks, i. Robert Mitchum, John Way-ne) 23.00 Kviz: Passiamo la not-te insieme 23.45 Film: II falso generale (vojni, ZDA 1958, r. George Marshall, i. Glenn Ford) 1.35 Nanizanka: Spy Force 1974, r. Russ Mayber-ry, i. David Janssen, Hope Lange) 11.00 Nanizanke: Giorno per giorno, 11.30 Lucy show, 12.00 Vicini troppo vicini, 12.30 In časa Lawrence, 13.30 Detective per amore, 14.30 Bonanza, 15.30 La grande vallata 16.30 Nadaljevanka: La val-le delLEden (1. del) 18.30 Nanizanki: Ironside, 19.30 Arsenio Lupin 20.30 Film: Agenzia matri-moniale A (kom., Fr. 1976, r. Claude Lelo-uch, i. Jdcgues Villert, Charles Denner) 22.30 Film: La ballata di Stroszek (dram., ZRN 1977, r. VVerner Herzog, i. Clemahs Sche-itz, Eva Mattes) 0.35 Nanizanki: Petrocelli, 1.30 Vegas 14.00 Glasbena oddaja: Dee-jay Beačh 15.00 Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Nana, Lulu, Lala-bel, Una sirenetta 18.00 Nanizanki: Luomo da 6 milioni di dollari, 19.00 Chips 20.00 Risanki: Principessa dar capelli blu, 20.15 Maple Town 20.30 Nan.: Supercopter 21.30 Film: II gatto a nove code (krim., It.-ZRN 1970, r. Dario Argento, i. James Franciscus, Karl Malden) 23.35 Nanizanke: Star Trek, 0.35 Ai confini della realta, 1.05 Taxi, 1.35 Giudice di notte 22.15 Film: Europa di notte (dok., It. 1958, r. Ales-sandro Blasetti, i. Carmen Sevilla, Domeni-co Modugno) 0.15 Nanizanka: Switch 1.15 Film: La nave fantas-ma (krim., Kan. 1980, i. George Kennedy) TELEFRIULI TELEPADOVA ITALIA 1 RETEOUATTRO 8.30 Nanizanke: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25 La terra dei giganti, 10.15 Chopper Sguad, 11.05 Ralph superma-xieroe, 12.00 Movin' On 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Bun Bun, Snorky 14.15 Nadaljevanke: La villa bianca, 15.10 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes 17.00 Dokumentarec 17.30 Risanke 19.30 Nad.: Brillante 20.30 Film: Pierino contro tutti (kom., It. 1981, r. Marino Girolami, i. Al-varo Vitali, Enzo Li-berti) 13.00 Nanizanka: Atttenti alluorno 13.30 Nad.: Leonela 14.30 Nanizanka: La vita co-mincia a40 anni 15.30 Risanke 16.30 Glas. odd.: Musič box 18.15 Nadaljevanka: Giallo cronaca 19.00 Dnevnik 19.30 Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte 20.00 Dnevnik v nemščini 20.30 Kviz: Caccia al premio 21.00 Nadaljevanka: Atelier 22.00 Dok.: Darovi narave 22.30 Dnevnik 23.00 Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte 23.30 Aktualnosti TELEGUATTRO Akt.: Magazine 3 (ponovitev) Deželne vesti Glasba: Giulini dirigira Beethovna - Koncert št. 4 v G-duru op. 58 za klavir in orkester Film: Zorro il ribelle (pust., It. 1966, r. Piero Pierotti, i. Howard Ross, Dina De Santis) Zabavna oddaja: Jeans 2 usati Dokumentarec: Afrika Nanizanka: Spazio 1999 Športni dnevnik: Derby Dnevnik Deželne vesti Dok.: 20 let prej - Drobci Glasbena oddaja: Johan Seba-stian Bach - Corale in Partita Film: Un avventuriero a Tahiti (pust., Fr. 1967, r. J. Becker, i. J. P. Belmondo, N. Tiller) Dnevnik - večerne vesti Šport: nogomet, Pescara-Nottin-gham (2. polčas, iz Pescare) Akt.: Una sera un libro Dnevnik - zadnje vesti Film: VVundkanal (dram., ZRN 1984, r. T. Harlan, i. R. Kramer) k ” # TSiHlif Piis, iilia ■Ip ' JL I mi Ul ! _I C rz g < f . j pi _ j s P).!* : •. |.... :i " rt*.f ■!1t iiitb,,......;* I / RAI 1 7 / RAI 2 ~j I RAI 3 ~j 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Portomatto 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik - tri minute 14.00 Portomatto (2. del) 14.15 Film: L'amante immortale (kom., ZDA 1947, r. Otto Preminger, i. Jgan Crawford, Henry Fonda) 16.00 Variete: Tanti varieta di ricordi 17.00 Dok.: Viaggio nella natura 17.30 Risanka: Ldspettore Gadget 18.15 Film: La sepolta viva (dram., It. 1948, r. Guido Brignone, i. Milly-Vitale, Evi Maltagliati) 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: Congiura al castello (kom., ZDA 1956, r. C. Lamont, i. Mic-key Rooney, Virginia Welles) 21.50 Dnevnik 22.00 Glas. odd.: Napoli prima e dopo 23.05 Nadaljevanka: Fuga verso la vita (r. Rob Stewart, i. Kenneth Branagh, Sigrid Thornton, 3. del) 24.00 Dnevnik - zadnje vesti, iz parlamenta in vremenske razmere 0.10 Šport: tenis - Grand Prix (prenos iz Saint Vincenta) 11.40 Nadaljevanka: II signore di Bal-lantrae (r. Anton Julio Majano, i. Mita Medici, Luigi La Monica, Giuseppe Pambieri, 5. del) 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Nanizanka: Saranno famosi - Un modo di vincere 14.30 Dnevnik 14.40 Variete: II piacere delLestate 16.55 Film: Proibito rubare (kom., It. 1948, r. Luigi Comenci-ni, i. Adolfo Celi, Tina Pica) 18.20 Dnevnik - športne vesti 18.35 Nanizanka: Un caso per due -Lavoro straordinario 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Aktualno: 3 minuti per me 20.35 Variete: Cocco 21.55 Dnevnik 22.10 Opera: Aida (G. Verdi, poje Lu-ciano Pavarotti, zbor in orkester Scale, dir. Lorin Maazel) 23.35 Dnevnik - zadnje vesti 1.05 Film: La battaglia della Neretva (vojni, Jug. 1969, r. Veljko Bula-jič, i. Sergej Bondarcuk, Yul Brynner, 2. del) 12.00 Aktualna oddaja: Magazine 3 14.00 Deželne vesti 14.10 Šport: tenis - Grand Prix (prenos iz Saint Vincenta), plavanje -italijansko prvenstvo (prenos iz Milana) 18.45 Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi) 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok.: 20 let prej - Drobci 20.00 Glasbena oddaja: skladbe Johana Sebastiana Bacha za orgle -Corale e Sonata in trio 20.30 Nanizanka: Professione pericolo! - Un incarico facile facile 21.20 Dnevnik - nocoj 21.30 Aktualna oddaja: Lo spettacolo in confidenza 22.10 Aktualno: Specialmente sul Tre 23.40 Kult. odd.: Una sera, un libro 23.55 Dnevnik - zadnje vesti, nato konjski športi (prenos iz Follonice) 0.15 Film: Un uomo da bruciare (dram., It. 1962, r. V. Orsini, i. Gian Maria Volonte, Didi Pere-go, Lydia Alfonsi) JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA k RTV Ljubljana_______________ 16.30 Tednik (pon.) 17.25 Poletna noč, vmes brazilska nadaljevanka Sužnja Isaura (pon. 18. dela) ter nanizanka Sledge Hammer (pon. 3. dela) 18.35 Spored za otroke in mlade: Oliver Twist (4. del) 19.05 Risanka 19.18 Vreme in Tv okno 19.30 Dnevnik in vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Nadaljevanka: Cagney in Lacey (ZDA, i. Sharon Gless, Tyne Doly, prevod in priredba Helene Valentinčič, 8. del) 21.05 Dokumentarna oddaja: Nova Zelandija in Indijski ocean (6. del) 21.55 Dnevnik 22.10 Poletna noč, vmes brazilska nadaljevanka Sužnja Isaura (13. del) in informativna oddaja za goste iz tujine 24.00 Film: Ring strasti (dram., ZDA 1978, r. Robert M. Lewis, i. Ber-nie Casey, Sthepen Macht, Britt Ekland) 0.35 Video strani TV Koper______________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Nogomet: prijateljsko srečanje River Plate-Verona (pon.) 15.00 Kronika in reportaže; šport spektakel 17.00 Atletika: Grand Prix (neposredni prenos iz Budimpešte) 19.00 Odprta meja 19.30 TVD stičišče 20.00 Nanizanka: I ragazzi del sabato sera 20.30 Odbojka: turnir Savim, ZDA-Kuba (posnetki iz Rige) 22.30 TVD novice 22.40 Atletika: za Gran Prix (povzetki iz Budimpešte) ST \ j i illlllll® CANALE5_____________ 8.15 Nanizanke: Arcibaldo, 8.40 Aliče, 9.10 Storie di vita, 9.30 II segno del Toro, 10.30 Strega per amore 11.00 Kvizi: Fantasia, 11.30 Cest la vie, 12.00 Dop-pio Slalom 12.30 Nanizanka: Hotel 13.30 Nad.: Sentieri 14.30 Nan.: Dottor Kildare 15.00 Film: II manoscritto scomparso (krim., ZDA 1939, r. Edwin L. Marin, i. Robert Montgo-mery, Rosalind Rus-sell) 16.40 Nan.: II mio amico Ric-ky, 17.10 Lalbero delle mele, 17.40 I cingue del guinto piano 18.10 Kvizi: Tuttinfamiglia, 18.50 Cantando can-tando, 19.30 Love Boat 20.30 Variete: Festival 22.30 Kviz: Passiamo la not-te insieme 23.15 Film: La pištola sepolta (vestern, ZDA 1956, r. Russel Rouse, i. Glenn Ford, Janne Crain) 1.00 Nanizanka: Spy Force RETEOUATTRO 1981, r. Peter Medak, i. Genevieve Bujold) 11.00 Nanizanke: Giorno per giorno, 11.30 Lucy show, 12.00 Vicini troppo vicini, 12.30 In časa Lawrence, 13.30 Detective per amore, 14.30 Bonanza, 15.30 La grande vallata 16.30 Nadaljevanka: La val-le delLEden (2. del) 18.30 Nadaljevanki: Ironsi-de, 19.30 Arsenio Lupin 20.30 Film: La bottega che verideva la morte (srh., VB 1973, r. Kevin Con-nor, i. Peter CUshing, lan Bannen) 22.25 Film: Oh, che bella guerra! (kom., VB 1969, r. Richard Attenboro-ugh, i. Dirk Bogarde, Vanessa Redgrave) 0.35 Nanizanki: Petrocelli, 1.30 Vegas ITALIA 1___________ 8.30 Nanizanke: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25 La terra dei giganti, 10.15 Chopper Sguad, 11.05 Ralph Superma-xieroe, 12.00 Movin'' On 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Ce- ra una volta Pollon, Snorky 14.00 Glasbena oddaja: Dee-jay Beach 15.00 Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Aliče, Fiorellino, Kolby, II tulipano nero 18.00 Nanizanki: L’uomo da 6 milioni di dollari, 19.00 Chips 20.00 Risanka: Una per tutte, tutte per una 20.30 Film: ...E per tetto un cielo di stelle (vestern, It. 1968, r. Giulio Petro-ni, i. Giuliano Gemma, Mario Adorf) 22.30 Dokumentarna oddaja: Jonathan 23.30 Nanizanke: Star Trek, 0.30 Ai confini della realta, 1.00 Taxi, 1.30 Giudice di notte TELEPADOVA 14.15 Nadaljevanke: La villa bianca, 15.10 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes 17.00 Dokumentarec 17.30 Risanke 19.30 Nad.: Brillante 20.30 Film: I sopravissuti della citta morta (pust., It. 1984, r. Anthony M. Dawson) 22.30 Film: Primavera car-nale (kom., Fr. 1974, r. Robert Banayoun, i. Jane Birkin, Richard Leduc) 0.15 Nanizanka: Switch 1.15 Film: Gli scatenati campioni del karate (pust., Hong Kong 1976, r. Chang Chen, i. Alexander Seng, Mary Balls) TELEFRIULI 13.30 Nad.: Leonela 14.30 Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte 15.00 Risanke 16.00 Glas. odd.: Musič box 18.15 Nad.: Giallo cronaca 19.00 Dnevnik 19.30 Nanizanka: La vita co-mincia a guaranfanni 20.00 Dnevnik v nemščini 20.30 Nadaljevanka: Atelier 21.30 Nanizanka: Der-by 22.30 Dnevnik 23.00 Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni 23.30 Dražba 24.00 Rubrika: II salotto di Franca TELEOUATTRO Tedenski pregovor: Ce je že beg sramoten, je pa koristen. (slovenski) OSEBNOSTI: □ 11. 8. 1924 se je v Severni triglavski steni ubil alpinist Jug Klement, ki se je rodil 19. 11. 1898 v Solkanu. SPOMINSKI DATUMI: □ 12. 8. 1898 je bilo ustanovljeno Konzumno društvo v Lonjerju. iH [ZJrfetne prireditve PIRAN Križni hodnik minoritskega samostana v petek, 12. 8., ob 21. uri: v okviru Piranskih glasbenih večerov ncert kitarista Tomaža Rajteriča. Portorož — Portoroški teden n'tV?C0^' °I> 19-30: ob začetku Portoroškega tedna nastop Pihalnega orkestra in folklorne skupine KUD Karol Pahor. Ob 22. '• otvoritev s prihodom Neptuna in njegovega spremstva, iz geponedeliek, 8. 8., ob 21.30: nastop folklorne skupine Abraševič X torek, 9. 8., ob 18. uri: plavalni maraton Bernardin-Portorož. y sredo, 10. 8., ob 20. uri: na Trgu pomorščakov - vlečenje vrvi. četrtek, 11. 8., ob 22. uri: na Trgu pomorščakov - nočni tek. v petek, 12. 8., ob 21.30: zaključni izbor miss Primorske z modno ievijo m zabavno glasbo. soboto, 13. 8., ob 18. uri: zaključek Portoroškega tedna s pro-a ainom mažoretk, folklornimi nastopi in godbo na pihala; po 24. 1 sledi Portoroška noč z ognjemeti. možač °Patija Nocoj, 6. 8., ob 20.30: v okviru Grajskih koncertov - orkester I Vide*51' di Venezia'dir'Fabi0 Pirona (perg°lesi)- Gl®rdino del Torso (Ul. del Šale) c srecip. 10. 8., ob 21.15: gledališka predstava Falstaff e le allegre reari di VVindsor, nastopa Mario Carotenuto. SESTO AL REGENA P^trja Santa Maria in Silvis ocoj, g. 8., ob 21. uri: v okviru glasbenega poletja 1988 - Hug «erson Jazz Ouintett ElGNANO Stadion ^ Petek, 12. 8. ob 21.30: koncert skupine CCCP - fedeli alla linea “ENETKE - LIDO Boulevard Petek, 12. 8., ob 21. uri: Lido jazz - kvartet Giannija Cazzole. Gl^lišče La perla Bra kC°^. 8-' ^ 21. uri: Professione comico, nastopajo Arturo chetti, Alberto Lionello in Massimo Boldi. BENETKE Fo“dazione Cini niču nedeljo, 7. 8., ob 20.30: koncert ansambla Aurora, mezzosopra-\Ža Gloria Banditelli. ^ torek, 9. 8., ob 20.30: nastop kitarista Paola Paolinija. »,_Sredo, 10. 8., ob 20.30: nastop klavičembalistke Dine Vezzoso. yERoNA Arena Tey?Coi' 6. 8., ob 21. uri: balet Zorba, il greco - glasba Mikisa tn0va°.rakisa, koreografija L. Massine. Nastopata Ekaterina Maksi-a in Vladimir Vasiljev (ponovitev v petek, 12. 8., ob 21. uri) v cr jedetj°. 7. 8., ob 21. uri: opera Turandot (G. Puccini, ponovitev Aed°, 10. 8., ob 21. uri). (°rek, 9. 8.^ 0b 21. uri: opera Aida (G. Verdi). ootrtek, 11. 8., ob 21. uri: opera La Gioconda (A. Ponchielli). ^ubljana Narodna galerija, CD IZEVNIŠKI CERKVI v torek, 9. 8., ob 20. uri: koncert Pavla klavir (Handel, Beethoven, Biahms) ' vt°Ena in Nine Kogan ajg tTEŠKI DVORANI v sredo, 10. 8., ob 20. uri: večer pantomi-V t^fesom Valdesom in Jano Kovač, femh r ^P^^tŠKI CERKVI v četrtek, 11. 8., ob 20. uri: koncert der g1 stke Bettine Otto (Rameau, Bach, Haydn, Weiss, Voigtlan- V NARODNI GALERIJI v soboto, 13. 8., ob 20. uri: koncert Moskovskih virtuozov - solistka Araksija Davtjan (sopran), dirigent Vladimir Spivakov (Mozart, Vivaldi). V KRIŽEVNIŠKI CERKVI v ponedeljek, 15. 8., ob 20. uri: nastopata bas baritonist Neven Belamarič in pianist Andrej Jarc (Berg, Schubert, Brahms, Leskovic, Wolf, Ravel). V VITEŠKI DVORANI v torek, 16. 8., ob 20. uri: Brodolomec -večer sodobne pantomime s Teatrom Boleslava Polvke iz ČSSR. V VELIKI DVORANI CD v sredo, 17. 8., ob 20. uri: nastop komornega orkestra Academy of London, solist Ray Stili (oboa), dir. Richard Stamp (Bach, Marcello, Stravinski). • Informacije nudi Festival Ljubljana (tel. 061 /221948 ali 061/221188), blagajna (tel. 061/226544) vsak dan (razen ob sob. in ned.) 11-13 in 18-19 ter uro pred predstavo. SLOVENIJA in ISTRA □ KOBILARNA LIPICA: ogled kobilarne vsak dan ob 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13., 14., 15., 16., 17. in 18. uri; ob 11. in ob 14.30 je možen ogled predstave klasične šole jahanja. Urniki veljajo do konca novembra. Podrobnejše informacije nudi Prodajna služba (tel. 067/72617). □ ŠKOCJANSKA JAMA: ogled vsak dan ob 10., 11.30, 13., 14., 15.30 in ob 17. uri. Obisk traja poldrugo uro. (Urniki veljajo za julij in avgust.) □ POSTOJNSKA JAMA: ogled vsak dan od 8.30 do 18. ure, vsake pol ure. Ogled traja poldrugo uro. (Urnik velja do konca’ septembra.) □ POSTOJNSKI PREDJAMSKI GRAD je za obiskovalce odprt vsak dan od 9. do 19. ure. □ TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE - BISTRA PRI VRHNIKI: muzej je odprt vsak dan od 7. do 13. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 8. do 18. ure, ob ponedeljkih in 1. 11. je ipuzej zaprt, (tel. 061/751422 in 061/317588) □ NARODNI PARK BRIONI: ladja odpluje iz Fažane vsak dan ob 6.45, 9.15, 10.00, 11.15, 13.15, 15.30 in 17.15. Ogled vključuje vožnjo z ladjo od Fažane do otoka Veliki Brion in nazaj, ogled fotosafarija, živalskega vrta, arheoloških izkopanin, etnološkega in arheološkega muzeja ter stalne razstave Tito na Brionih. Vse informacije nudi Kompas Pula (tel. 052/24773). BENEČIJA □ LANGOBARDSKO MALO SVETIŠČE V ČEDADU (Borgo Bros-sana); ob delavnikih od 9. do 12. ure in od 14. do 18. ure, ob nedeljah in praznikih od 9. do 13. ure. □ KRŠČANSKI MUZEJ (v čedajski Stolnici): ob delavnikih od 9.30 do 12. ure in od 15. do 17.30, ob nedeljah in praznikih od 11.30 do 12. ure in od 16.30 do 18.30. □ KELTSKO PODZEMSKO NASELJE (Čedad - Ul. Monastero): vsak dan od 8. do 13. ure in od 15.30 do 17.40, ob ponedeljkih popoldne in praznikih zaprto. • Informacije nudi Letoviščarska ustanova (Čedad, Trg Boiani 4, tel. 0432/731398). □ LANDARSKA JAMA (v občini Podbonesec, po Špetru na poti k meji); ključe ima župnik. □ CERKVICA SV. JERNEJA (v Barnasu blizu Špetra): ključe imajo v sosednji hiši. □ CERKVICI SV. LUCIJE IN SV. ANDREJA (v Kravarju pri Sv. Lenartu): za ključe lahko obiskovalci vprašajo v vaški gostilni. □ LAŠTRA LANDARSKE BANKE PRI CERKVI SV. JAKOPA (v Biači v občini Podbonesec, na poti v Barnas). GORICA □ MUZEJ NA GRAJSKEM GRIČU (tel. 0481/83926): ob delavnikih od 9. do 12.30, od 15. do 20. ure, ob nedeljah od 9. do 20. ure, ob ponedeljkih zaprto. TRST □ JAMA PRI BRIŠČIKIH (tel. 040/227312): vsak dan od 9. do 12. ure in od 14. do 19. ure, ob ponedeljkih zaprto; ogled vsake pol ure. □ MIRAMARSKI ZGODOVINSKI MUZEJ (Miramar - tel. 040/224143): ob delavnikih od 9. do 13.30 in od 14.30 do 18. ure, ob praznikih od 9. do 12.30 in od 14.30 do 18. ure. □ SVETILNIK V BARKOVLJAH (Furlanska cesta): samo ob nedeljah od 10. do 15. ure □ KRAŠKA HIŠA (Repen): ob nedeljah in praznikih od 11. do 12.30 in od 15. do 18.30. Informacije nudi agencija Aurora (tel. 040/60261). □ RAZVALINE STAREGA DEVINSKEGA GRADU: vsak dan od 10. do 12. ure in od 17. do 20. ure (tel. 040/208120 ali 208150). □ ŽELEZNIČARSKI MUZEJ (Postaja Čampo Marzio - tel. 040/65881 int. 185): vsak dan od 9. do 13. ure, ob torkih zaprto. □ RIŽARNA PRI SV. SOBOTI (Ul. Ratto della Pileria 1 - tel. 040/826202): vsak dan od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih zaprto. □ AKVARIJ (Nabrežje Nazario Sauro - tel. 040/306201): vsak dan od 9. do 18.30, ob ponedeljkih zaprto. □ POMORSKI MUZEJ (Ul. Čampo Marzio 1 - tel. 040/304987 in 304885): vsak dan od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih in praznikih zaprto. □ ETNOGRAFSKI MUZEJ V ŠKEDNJU (Ul. Pane bianco 52 - tel. 040/827248): ob torkih in petkih od 15. do 17.30. □ BOTANIČNI VRT V UL. MARCHESETTI 2: do 30. septembra vsak dan od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih in pomembnejših praznikih zaprto. □ BOTANIČNI VRT CARSIANA: do 30. septembra odprt samo ob sobotah od 16.30 do 19.30 in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 in od 16.30 do 19.30. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Dopoldanski zbornik: Kulturni dogodki (pon.), (9.00) Prehrana in zdravje, Glasbeni listi; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert iz studia: harfistka Jasna Corrado-Merlak; flavtist Giorgio Marcossi, klarinetist Lino Urdan, fagotist Vojko Cesar; Mladinski zbor GM (dir. Stojan Kuret), organist Hubert Bergant; 11.30 Glasbeni listi; 12.00 Na počitnice! 12.30 Glasbeni listi; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Popoldanski zbornik: (14.30) Navdih književnosti v opernem izrazu; (16.00) Filmi na ekranih, vmes Glasbeni listi; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Ne morem jih pozabiti; 18.20 Glasbeni listi. Radio Ljubljana 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Promet; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Pogovor s poslušalci; 9.35 Turistični napotki; 10.05 Matineja; 11.05 Znanstveniki pred mikrofonom; 11.20 Stara glasba; 11.35 Poslušalci čestitajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Glasbena panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Glasbeni mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak; 16.30 S poti po Jugoslaviji; 17.00 V studiu; 18.00 Glasba iz baletov; 18.30 S knjižnega trga; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Ansambel Mojmira Sepeta; 20.00 Radio na dopustu; 22.20 Od tod do polnoči; 23.05 Literarni nokturno; 0.05 Nočna glasba. Radio Koper (slovenski spored) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Poročila in pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mizica pogrni se; 17.15 Zamejska reportaža; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Popevke naših ansamblov: Dajmo naši; 18.30 Glasbena starinarnica; 19.00 Zaključek, nato prenos Radia Lj. Radio Koper (italijanski spored) 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Poletje na Radiu Koper; 8.00 Casual; 8.20 Popevka tedna; 8.40 Glasba; 9.00 Carosello Curci; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Feeling; 9.45 Ansambel Casadei; 10.10 Sprehod po ulicah; 10.40 Vstop prost; 11.00 Super-pass; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Avtomobilizem; 14.40 Glasba; 15.00 Spet se te spominjam; 15.45 Sobotna oddaja; 20.00 Nočni spored. Radio Opčine 10.00 Pet Shop Show z lestvico melodij; 14.00 Okno na Benečijo (pon.); 15.00 Glasba po željah; 17.30 Kje, kaj, kako, zakaj; 19.00 Listam po časopisih; 20.00 V soboto zvečer, nato Poletni val. filmske premiere eva fornazarič Adrianova pogubna ljubezen tu in tam ivana Suhadolc Brazilske fotografije v Benetkah pATAL attraction Lan^inoU,kCnja: Stanley J- Raffe in Sherry rij- ., 9 za Paramount, ZDA 1987 □ Scena-O Gla«i?S ??arden D Režija: Adrian Lyne el Don , Maurice Jarre □ Igrajo: Micha-(Alev #las ,Dan Gallangher), Glenn Glose Pankin (Jhn*^' jAnne Archer (Beth), Stuart n° neolfi?1 .Adrian Lyne je pričel svojo nei n;J .°b|Čamo filmcl/« „ - inču itJiu jt; Sicer «i Zato • Diner' ki ga je le malokdo Takrat iP k-1?3 niso mo9!i ceniti, kot bi ga naieleaar,t; °- n]e90V0 ime znano le ljubi Ci °dqovaH?iSG zvrsti reklame, zato so mu vl°go naictiu >>ne' hvala«, ko jih je snu najstnikov, ki doraščajo ob disko glh: Flashdance je bil nepričakovani uspeh, po katerem je Lyne lahko končno segel po svojem skritem načrtu: snemati film, kot bi snemal reklamni vložek. Tako je nastalo nadvse sporno delo 9 tednov in 1/2, ki so ga nekateri gledali, kot bi na ekranu sledili gomazenju v žensko preoblečenega hudiča, drugi pa so režiserju le priznali, da je znal primerno ovrednotiti povsem nedolžne in vsakdanje predmete (morda se še spominjate češnjeve marmelade, madžarskega plastičnega medveda, iz katerega brizga med, kocke ledu...). Lynu so vsekakor očitali, da snema zgodbe brez repa ne glave, kar je bilo iz filma 9 tednov in 1/2 le delno razvidno. Nakar se je režiser Lyne odločil, da snema še en film na sporno temo in to je bil Fatal Attraction, ki si ga lahko ogledamo v teh poletnih dneh, ko je na velikih ekranih dejansko premalo premier. Da bi svojemu ljubezenskemu trikotniku dodal kako novo sestavino, si je Lyne izmislil različico sila neprijetne, živčne, samosvoje, zlobne in še celo nasilne ljubimke, zakonski ženi protagonista pa je natrosil prgišče vrlin. Življenjska sopotnica odvetnika Dana, Beth, je potrpežljiva, dobra, ljubi svojega otroka in je tudi izredno lepa. Že to spravi gledalce v zadrego, saj so menda vsi prepričani, da mora moški zapustiti žensko za vsekakor »boljšo« damo. Za Lyna to sploh ne drži. Dan je namreč le moški, ki si privošči avanturo s plavolaso Alex in pri tem še zdaleč ne zasluti, da je to dekle pripravljeno ugrabiti njegovega sinčka, da si bo prerezalo žile, da bo z nožem naskočilo ljubko in prevarano soprogo. Fatal Attraction je kriminalka, zato ne bom razkrila končnega razpleta dogajanj, lahko pa že najavim kar precejšnjo mero nasilja in brizgajoče krvi. Film ima tudi moralo (in to je še najbolj motilo večino Američanov): gledalcem namreč svetuje, naj nikar ne skakajo čez plot, še posebno v tem odrezku stoletja, ko se za vsakim vogalom potika aids. Tokrat je film res brez repa ne glave. Spet fotografije v palači Fortuny, ki s svojim dokumentarnim centrom vestno sledi dogajanju na sceni te sodobne umetnosti. Na vrsti sta to pot dva brazilska fotografa: Mario Cravo Neto in Miguel Rio Branco. Takoj moramo odmisliti stereotipno Brazilijo, kot jo poznamo iz reklame in turističnih lističev, pozabiti na pust, nogometne zvezde, žareče plaže in polnage, senzualne mulatke. Tudi ne pričakujmo socialnih tem ali neoriginalnega prikazovanja tegob v revnih predmestjih. Mario Cravo Neto se odlikuje predvsem po široki paleti sivih tonov in poltonov. Njegovo mojstrsko igranje s svetlobo in senco podeljuje motivom dah primitivne nesmrtnosti. Motivi so vsi osredotočeni na človeško telo. Doprsja, udi, hrbti, obrazi, boki, roke in vratovi odkrivajo kiparsko žilico. Mišice in koža, pa še perje ali živali, ki subjektom dajejo prizvok mitične izvirnosti, tvorijo nevsakdanje trenutke presenečenja. Oz-daje je nevtralno. Raztrgana rjuha, ki jo fotograf rad uporablja za svojimi modeli, je izobešena na razstavi. Kljub tematski omejenosti slik, Mariu Cravu Netu uspe na nov način prikazovati realnost svoje rojstne dežele. Kot piše Jorge Amado v uvodu v katalog, nam ta umetnik daje ključ za boljše razumevanje magične skrivnosti Bahie. Drugi fotograf Miguel Rio Branco po Cravo Netovi sivini nudi oddih pisane dovršenosti. Barve uporablja z velikim talentom. Na svoje kreacije jih nanaša skoraj kot slikar s čopičem. Vendar niti on ne posreduje atmosfere sambe in bleščic. Njegove barve so dramatično polne in napete. V njegovih slikah ni prostora za prazno folkloro pustnega turizma. Garjavi psi, umazani mestni zidovi, krvavo meso, brazgotine in nagota nas vznemirjajo. Brazilija je znana po svojih živih barvah. Z barvami Salvadorja, svojega rojstnega mesta, pa Rio Branco prikazuje nekaj povsem neslutenega. Alessandro Savella: Proti Orientu Naj za konec omenim še eno razstavo fotografij. V prostorih palače Fortuny je namreč prisoten tudi Alessandro Savella. Slikam s svojega potovanja Benetke-Peking je dal naslov Proti Orientu: kakih 80 fotografij prikazuje 20.000 km dolgo vožnjo po sledi Marca Pola. Od prvega avgusta nove pristojnosti občin Težave, ker nihče nima jasnih navodil glede oprostitve plačevanja ticketa Od prvega avgusta imajo občine, katerim sicer zadnja leta z veliko lahkoto nalagajo stalno nove obveznosti in pristojnosti, nove naloge glede izdajanja potrdil o oprostitvi plačevanja samoprispevka za zdravila in zdravstvene usluge. Zadeva je šla precej neopazno mimo, vendar pa bo v prihodnjih tednih, kot je slišati, o tem veliko besedi. Zaradi veliko nejasnosti glede novih predpisov, zaradi pomanjkanja uradnih navodil in ne nazadnje zaradi preskromne strokovne pripravljenosti občinskih uradnikov na specifičnem področju socialnega skrbstva. Sicer pa zgleda, da so nejasnosti trd oreh tudi za uradnike patronatov. Ob novih predpisih se težko znajdejo tudi zdravniki, ki jih KZE menda do zdaj še ni seznanila, kako naj ravnajo spričo dejstva, da imajo pacienti danes pravzaprav dve različni potrdili glede oprostitve plačevanja ticketa. Sindikati napovedujejo odločne korake (če bo treba tudi pri Prefekturi), da se čim-prej odpravijo vse nejasnosti, da pristojni organi (vključno Dežela) izdajo jasna navodila uslužbencem in da se na tak način prepreči morebitne posledice kazenskega značaja zaradi nepravilne ali neverodostojne izpolnitve obrazcev in kasnejše izdaje potrdila o oprostivi plačevanja samoprispevka. Današnje stanje prav gotovo ne more biti vzgled tolikokrat omenjene nujne reorganizacije javne uprave (semkaj sodi seveda tudi organizacija javne zdravstvene službe). Prej bi mogli trditi, da gre za prenos dela obveznosti in odgovornosti z uradov KZE na občine, seveda brez možnosti ustrezne prilagoditve organika itd. Uradi SAUB so namreč še zmeraj pristojni za izdajanje potrdil o oprostitvi plačevanja ticketa za nekatere skupine upravičencev (invalidi, pacienti na trajnem zdravljenju itd). Na občinah si pridobijo potrdilo o oprostitvi plačevanja ticketa le zavarovanci z nizkimi in nižjimi osebnimi dohodki. In prav glede tolmačenja, kaj sodi v družinski dohodek je največ nejasnosti. Ob pomanjkanju uradnih navodil in ob upoštevanju dejstva, da so se tudi predpisi v zadnjih letih precej spremenili so možnosti različnega tolmačenja odprte. V taki situaciji lahko pride do različnega tratmana v objektivno enakih družinskih primerih. Nujno so potrebna jasna in točna navodila, da bodo vsaj na deželni ravni, če v državnem merilu ni mogoče, veljali enaki kriteriji. Treba je sesti za mizo, se dogovoriti,- nuditi uslužbencem, ki so čez noč morali prevzeti novo obveznost, točne dispozicije. To je prvenstvena naloga Dežele, oziroma odborništva za zdravstvo, pa tudi združenja občin ANCI. K temu velja dodati še to, da se pravice do oprostitve plačevanja ticketa v glavnem po- služujejo starejši občani, oziroma osebe, ki pripadajo tako imenovanim šibkejšim in nezavarovanim skupinam prebivalstva. Najmanj kar jim lahko uslužbenec javnega urada nudi je točna informacija, če imajo pravico do oprostitve in kako naj izpolnijpo zadevni obrazec. Posebno vprašanje je, kako se bo nova obveznost odražala v delovanju uradov na občinah. Ob že precej let zamrznjenem zaposlovanju novih uslužbencev in ob kopičenju novih obveznosti bo nujno prišlo do novih zastojev. Zadeva glede izdaje potrdil o oprostitvi plačevanja ticketa se zdi morda na prvi pogled enostavna, vendar to ni. V celo goriški pokrajini je bilo 30. junija 139.805 zavarovancev javne zdravstvene službe, od teh pa jih je bilo 16.639 oproščenih plačevanja ticketa. Od teh pa nekaj nad 9 tisoč, ker niso presegli po zakonu predvidenega dohodka. V letu dni bodo na občinah torej morali pregledati okrog devet tisoč prošenj in izdati prav toliko potrdil. Res je sicer, da imajo mnogi zavarovanci že potrdilo, ki velja do 30. junija prihodnjega leta, vendar je precejšen odstotek takih, ki bodo morali za potrdilo zaprositi na novo. Dodatnega dela za uslužbence na občinah bo torej dovolj in preveč. Vse to ob pomanjkanju točnih navodil. Zadeva vsekakor ni enostavna. Jutri v Doberdobu petič velika razstava ptic V Gergoletovem parku pri restavraciji Siliade v Doberdobu bo jutri 5. ptičja razstava, ki jo prireja goriško združenje ptičarjev. Tradicionalna manifestacija, ki je po "izgonu" iz Gorice dobila zatočišče v Doberdobu, privabi vsako leto na tisoče obiskovalcev. Poznavalci pravijo, da je treba sejem obiskati že v ranih jutranjih urah, kmalu po 5. uri, saj je takrat enkratna priložnost za poslušanje nekoliko otožnega čivkanja v kletkah. Nekako ob tej uri bo žirija opravila prvega od svojih treh obhodov na osnovi katerih bodo sestavili lestvico naj lepših primerkov. Na razstavi ptic bo tudi tekmovanje v posnemanju ptičjega petja. Obiskovalci si bodo več sto razstavljenih primerkov lahko ogledali v dopoldanskih urah, saj se bo okrog poldneva z nagrajevanjem manifestacija zaključila. Nocoj na gradu Troisijev film Spored filmov za nagrado Amidei se nagiba h koncu. Potem ko smo prejšnji večer lahko gledali res dober film debitanta Mazzacuratija »Notte italiana«, bo nocoj (kot vedno ob 21. uri na gradu) na vrsti Massimo Troisi, režiser, scenarist in glavni igralec filma »Le vie del signore sono finite«. Tokrat se je neapeljski komik podal izven svojega sicer uspešnega narečnega klišeja in pooseblja lažnega pohabljenca v neki imaginarni vasici, vendar v točno določenem obdobji: črnih fašističnih 30. letih, ki pa Troisi obravnava iz svojevrstnega zornega kota. Film spaja v prijetno celoto razne komične zvrsti, od italijanske filmske komedije, do kabareta, absurdnega teatra ali preproste ljudske farse. Nova imenovanja Iz nadškofijskega tajništva sporočajo, da je goriški nadškof podpisal naslednje dekrete za nadaljnje pastoralne naloge v škofiji. V veljavo bodo stopili 1. septembra letos. Dekreti se nanašajo na premestitve, oziroma imenovanja župnikov v raznih krajih, oziroma imenovanja odgovornih za razne pastoralne dejavnosti. Sergio Ambrosi: župnik v goriški stolnici. Giuseppe Bordignon (iz reda salezijancev): župnik v župniji Šv. Vida in Mo-desta v Gorici. Attilio Della Mora: župnik v Škocjanu. Ettore Rizzati: župnik v Villi Vicentini. Claudio Tiberio: župnik v Craugliu. Giovanni Banelli: župnik v Muscoli. Bruno Gallina: župnik v Červinjanu-Scodovacca. Paolo Zuttion: misijonar na Slonokoščeni obali. • Andrea Bellavita: kaplan v Gradišču. Santi Grasso: delegat za ekumensko pastoralo. Narciso Miniuni: direktor škofijske glasbene šole. Eulogio Sabbadini: delegat za Dom duhovništva. Po soglasju zakladnega ministrstva Sergio Medeot je bil potrjen za podpredsednika hranilnice Obveznost za trgovce na drobno Odslej morajo biti prodajne cene blaga proste cone izpostavljene Sergio Medeot, 43-letni uslužbenec podjetja Ansaldo v Tržiču je bil dokončno imenovan za podpredsednika upravnega sveta Goriške hranilnice. Na to mesto je bil sicer že imenovan v začetku letošnjega leta, z dekretom predsednika deželnega odbora, vendar OD 21. JUNIJA X 13 TEDNOV ' V TRŽIČU MAGAZZINI BIG Ul. DUCA D'AOSTA 76 PRODAJA VSEGA BLAGA ZARADI ZAMENJAVE LASTNIŠTVA PRODAJA DO IZČRPANJA ZALOGE 40.000 KOSOV: OBLAČIL, PLETENIN, SRAJC, JEANSOV VSE BLAGO JE NAJBOLJŠE KAKOVOSTI ZNIŽANJA DO 80% Obv. občini 4/6/88 je bilo treba počakati na soglasje Ministrstva za zaklad. Medeot je bil namreč nekaj let občinski svetovalec v Moši in funkciji sta nezdružljivi. Zdaj so bile zakonske ovire, kot kaže, odpravljene v celoti in Medeot bo lahko prevzel dolžnosti. Na mestu podpredsednika bo nadomestil Gianfranca Trombetto, vidnega predstavnika PSI na Goriškem, ki mu je v začetku leta 1987 potekel mandat. Tako Trombetta kakor Medeot pripadata socialistični stranki. Medeot je tudi podpredsednik pokrajinskega zavoda IACP ter član pokrajinskega in deželnega vodstva vodstva socialistične stranke. Tovornjak s ceste Včeraj popoldne okoli 14.30 se je pri Sabličih pripetila slikovita nesreča. Koprski tovornjak podjetja Transport Interevropa je upravljal 24-letni Ljubljančan Andrej Hočeva in je bil namenjen proti Tržiču. Ko je privozil do ostrih ovinkov je najverjetneje zaradi neprimerne hitrosti izgubil nadzorstvo nad vozilom, ki se je nato obrnilo. Prikolica tovornjaka je obležala v bližnji grapi, celotni tovor plastičnih kroglic pa se je usul na cestišče. Na kraj nesreče so brž prihiteli karabinjerji in žerjav Avtomobilcluba, ki je moral privleči močno poškodovano prikolico na cestišče. Šofer tovornjaka je ostal nepoškodovan, gmotna škoda pa je velika. Državna cesta, ki povezuje Gorico z Tržičem je ostala zaradi nesreče zaprta za celoten promet dobri dve uri. Cene prehrambenih izdelkov, ki so oproščeni carinskih in drugih dajatev in ki so namenjeni široki potrošnji, v okviru režima proste cone na Goriškem, morajo biti izpostavljene na vidnem mestu, blago pa ustrezno označeno. Taka zahteva je bila v zadnjih letih ničkolikokrat na dnevnem redu razširjenega odbora Trgovinske zbornice. Najprej je bilo v tem smislu rešeno vprašanje publicizacije maksimalnih maloprodajnih cen govejega mesa. Že kakšno leto so namreč v vseh mesnicah izpostavljeni napisi, iz katerih je mogoče razbrati, da stane kilogram ju-nečega mesa v prsih (brez kosti) 4.500 lir, kilogram zrezkov pa 9.800 lir. Po odločitvi Razširjenega odbora Trgovinske zbornice pa morajo biti odslej izpostavljene tudi cene sladkorja, masla, piva in kave, namenjene široki potrošnji. Zbornica je te dni poskrbela za tisk posebnih obrazcev in jih razposlala občinam. Na obrazcih so navedene cene vseh artiklov, namenjenih široki potrošnji. Občine bodo omenjene obrazce posredovale trgovcem, ti pa so obvezani, da jih izpostavijo v trgovinah. Cene se nanašajo, kakor smo že zapisali na pet prehrambenih artiklov. Poleg mesa so to še sladkor, maslo, pivo in kava. Maksimalne maloprodajne cene sladkorja so 770 lir za kilogram čiste teže, za konfekcije od 50 kilogramov in 820 lir za kilogram za konfekcije po 1, oziroma 2 kilograma. Maloprodajne cene masla se gibljejo od 700 lir za konfekcije po 125 gramov do 5.600 lir za kilogramske konfekcije. Cene so različne glede na dobavitelja, oziroma deželo tujega dobavitelja. Tudi glede piva velja zabeležiti različne cene, odvisno pač, če gre za pivo italijanske proizvodnje, za embalažo, ki jo ni treba vračati itd. Cene za mešanice kav so naslednje: 9000 lir za kilogram za družinsko mešanico, 9.800 lir za srednje kakovostno mešanico, 15 tisoč lir za specialno mešanico in 18 tisoč lir za vrhunsko mešanico. V omenjenih cenah je, kakor navaja tiskovno poročilo Trgovinske zbornice, zapopadena marža tako za grosiste oziroma uvoznike, kakor tudi marža za trgovce na drobno. Poleg maloprodajnih cen morajo trgovci, po sklepu Trgovinske zbornice, primerno označiti tudi artikle, za katere veljajo olajšave in ugodnosti proste cone. Predlog za obrazce v slovenščini Med eno zadnjih razprav o objavi maksimalnih maloprodajnih cen za artikle proste cone, namenjene široki potrošnji, je bil v razširjenem odboru Trgovinske zbornice vložen predlog, naj bi ta ustanova poskrbela poleg italijanskih, tudi za obrazce v slovenščini. To bi bil dokaz pozornosti in posluha za specifične potrebe precejšnjega dela prebivalstva pokrajine, so poudarili predlagatelji, med katerimi velja omeniti predstavnika združenja trgovcev Hadrijana Corsija in pred- stavnika goriške pokrajinske uprave Silvina Poletta. Predlog so podprli tudi nekateri drugi člani zbornice. Predlog je predsedstvo zbornice vzelo na znanje in zagotovilo, da ga bo preučilo in skušalo najti ustrezen odgovor. Te dni so občinam razposlali samo obrazce v italijanščini. Sicer pa to ne izključuje možnosti, da trgovci, na svojo roko, poskrbijo tudi za obvestilo v slovenščini. Požar na gmajni Protipožarna služba gozdnega inšpektorata je predsinočnjim bila v stanju pripravljenosti na morebiten poseg. Požar je namreč zajel gmajno in gozdnato površino pri Opatjem selu ter se širil proti meji. Na srečo so tamkajšnje gasilske enote uspele zaustaviti napredovanje ognja, preden bi se razširil tostran meje. ■ Športno združenje Gorizia Nuoto prireja nocoj za člane in prijatelje od 20. ure dalje praznovanje s "točem" v bazenu. Zagotovljena bo večerja, zabava ob glasbi ansambla »I menestrelli«, točno opolnoči pa je predviden skok v vodo. _____________kino________________J Gorica VERDI 17.30-22.00 »II nome della rosa«. VITTORIA 17.30-22.00 »I pornovizi di Merilyn«. Prepovedan mladini P°a 18. letom. Nova Gorica SOČA 18.30-20.30 »Od tarče do smrti«' Na Vrhu našli puško in samokres, v Fossalonu karabinko Dva obtožena na sodišču zaradi posesti orožja Saharska vročina v Rožni dolini V Rožni dolini so pred kratkim postavili na poslopje podjetja Primež toplomer (in izmenično uro), na katerem je mogoče že od daleč razbrati temperaturo. Te dni je vročina nekoliko znosnejša, tako da se na digitalnem panoju pokažejo številke do največ 35C (toplomer je izpostavljen soncu, saj je v senci hladneje), v prejšnjih dneh pa je občasno segel celo do 40C. Kljub počitniškemu obdobju sta bili včeraj na sodišču v Gorici dve obravnavi zaradi prekrškov v zvezi s posestjo orožja. Obravnavi sta bili po hitrem postopku, tako v enem kot v drugem primeru pa ni prišlo do končne razsodbe in je sodni kolegij (preds. Succi, stranska sodnika Gorian in Leghissa, tožilec Mancuso) odložil nadaljevanje obeh obravnav na prihodnje mesece. Prvi obotoženec je 35-letni Marzio Fontanini z bivališčem v Rupi, Ul. Duca d' Aosta 5. Osumljen je posesti 12-kalibrske puške browning, mu-nicije in obrtniško izdelanega samokresa z dvema 22-kalibrskima cevema. Obtožnica navaja še sum, da je obtoženec izbrisal registrsko številko na browningu (medtem ko je pištola zaradi "domače" izdelave ni nikoli imela) in da je orožje in municijo skušal prodati dvema znancema. Fontaninija so pred nedavnim prijavili sodni oblasti funkcionarji letečega oddelka Kvesture v Gorici, ki so ga imeli že dalj časa na piki zaradi suma, da se ukvarja z nedovoljenim izdelovanjem in preprodajanjem orožja. Agenti so v začetku junija na gmajni pri Vrhu odkrili puško in pištolo. Kljub večdnevni zasedi niso prijeli nikogar, pač pa so se njihovi sumi osredotočili na Fontaninija. Nekaj tednov so tako prisluškovali njegovim telefonskim pogovorom, ki so podkrepili začetne domneve, dodatno dokazno gradivo pa je baje izšlo iz hišne preiskave. Na njegovem domu v Rupi sicer niso našli orožja, pač pa orodje in prospekte s podrobnimi navodili za njegovo izdelavo in še posebne vrste olje ter druge pripomočke, ki jih uporabljajo orožarji. Odtod proces, ki se je pričel včeraj, a se na zahtevo branilca tudi predčasno prekinil. Obravnava se bo nadaljevala 18. novembra, odložitev pa naj bi omogočila zaslišanje še ene priče, ki včeraj ni bila dosegljiva. Prav tako zaradi posesti orožja bi se bil moral včeraj zagovarjati pred sodniki 28-letni Bruno Rogovich iz Fossalona, Ul. Isonzo Vecchia 14. Obtoženec se ni predstavil na obravnavi, najbrž ker ni prejel sodnega poziva, tako da so sodniki morali proces odložiti za nedoločen čas. Rogovicha so karabinjerji aretirali po hišni preiskavi 22. julija. Sumili so, da je on storilec vrste kraj po avtomobilih, do katerih je prišlo v zadnjem času na območju Fossalona. Na njegovem domu so sicer tudi našli avtoradio sumljivega izvora, ki bo najbrž predmet ločenega postopka, predvsem pa je pozornost karabinjerjev pritegnila karabinka na zračni pritisk, na kateri je bila izbrisana vsaka registrska oznaka. Odtod aretacija (iz zapora so ga nato izpustili že naslednji dan) in prijava zaradi posesti orožja. 22.30 »Preko sedem postelj«. DESKLE 19.30 »Stevardesa in gangster-ji«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Marzini - Korzo Italia 89 - tel. 84443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Alla Salute - Ul. C. Cosulich 117 - tel' 711315. 1 pogrebi Danes v Gorici ob 8. uri Desidera Tunini iz splošne bolnišnice na glaY ,z pokopališče, ob 9.30 Federica Visintini ^ splošne bolnišnice na pokopališče v L°e_ nik, ob 11. uri Gelsomina Zampa iz kap le cerkve sv. Justa na glavno pokop31 , če, ob 12.30 Anton Leon iz glavne bon' niče v cerkev in na pokopališče v drež. -j- Sporočamo žalostno vest, nas je zapustil naš dragi Anton Leon Pogreb bo danes ob 12.30 iz sP*°.^g bolnišnice v cerkev in na pokopali5 v Štandrež. i,j.pri Žena Karlinca, sin Robert, n Lilijana in Nives in vsi drugi sor niki. Štandrež, 6. avgusta 1988 Va mirenskem letališču v organizaciji goriškega Aero cluba Septembra svetovno prvenstvo letalskih modelov razreda F4C Med pomembnimi mednarodnimi amtestacijami, ki Jih bo Gorica gos-s .v Prihodnjih tednih, bo v začetku oni tnT5ra tuc^ svetovno prvenstvo v F4r 'n ^iaishih modelov - razred *„ ; Pomembna modelarska priredi-r , 4- do-11. septembra na mi- tifli n”1 letališču. Gorica je pred pet-vpn t ^ priredila svetovno pr- le ti0 V akrobatskem letu za mode-Dn akratna uspela manifestacija je mpHeca*a Prestiž našega mesta pri sPHQIlaroc*ni modelarski zvezi CIAM s n ezen v Parizu, ki je tako sprejela njp ovno kandidaturo Gorice za letoš-stn Syetovno Prvenstvo. Zadnje tovr-l„t° tekmovanje je bilo pred dvema orna v Oslu na Norveškem, dni r^an^zacijski odbor, ki mu predse-bji? Predsednik goriškega Aero cluba, na d rl0t Alitalie Angelo Zottar, je že tek ' U' ^a zagotovil nemoten po-ne UsPeh pomembnega mednarod-stva tekmovanja. Svetovnega prven-udnl y.1.Gorici se hodo predvidoma Zentezih tekmovalci petnajstih repre-dal atlC' Udeležbo so namreč napove-ka p- traliia- Belgija, Češkoslovaška r>lnfka' Francija, ZR Nemčija, Veli-N17 ri^anija, Italija, Irska, Norveška, m žeAmSka' ^°^ska' Švedska, Švica A. Naslov svetovnega prvaka bo branil Zahodni Nemec Max Mercken-schlager, medtem ko se je pred dvema letoma v ekipnem tekmovanju uveljavila Švica pred ZRN, Veliko Britanijo in Italijo. Italijansko reprezentanco bodo v Gorici sestavljali trije modelarji iz Lombardije, ki jih je izbral selektor Raffaele Šgarzi. To so državni prvak Nicolo Saettone iz Milana, Carlo Ber-gamaschi, prav tako iz Milana, in Gi-anni Ghilardi iz Bergama. V modelarskem razredu F4C lahko nastopajo tekmovalci z letali, ki morajo biti vestno izdelana po originalnih načrtih pravih letal. Njihova izdelava je navadno dokaj zahtevna. Modelarji morajo, preden se sploh lotijo načrtovanja, večkrat opraviti pravcato zgodovinsko raziskavo, da si zagotovijo potrebno dokumentacijo o letalu, saj mora biti reprodukcija do najmanjših detajlov podobna originalu. Po tej predhodni raziskavi, ki lahko v primeru redkejših (prav zato pa za modelarje najbolj mikavnih letal) zahteva celo leta iskanja, se lahko prične načrtovanje in nato sestava modela. Po pravilih razreda F4C morajo modeli ustrezati sledečim omejitvam: skupna površina do največ 250 kvadratnih decimetrov, teža brez goriva do 7 kg, pogon na električni ali valjčni motor. Vodenje modelov v zraku poteka s pomočjo radioaparatov, ki omogočajo, z uporabo več kanalov, izvedbo raznih manevrov, ki jih predvidevajo predpisi tekmovanja. Pravilnik svetovnega prvenstva predvideva dvoje preizkušenj, statično in polet, ki ju ocenjuje pet mednarodnih sodnikov. Pri prvi gre za oceno izdelave modela, ki je toliko višja, kolikor vestnejša je reprodukcija originalnega letala. Vsak tekmovalec bo nato imel na voljo tri uradne tekmovalne polete, med katerimi bo moral model opraviti nekaj obveznih likov oz. manevrov, ti so različni glede na zvrst letala, ocenjevali pa jih bodo glede na stopnjo težavnosti in kakovost izvedbe. Končna lestvica bo logično izšla iz seštevka točk v statični oceni in preizkušnjah v zraku. Obeta se torej zanimivo tekmovanje, na katerem bodo sodelovale reprodukcije letal savoia marchetti, an-saldo, bristol scout, newport1 beec-hcraft. Nam in verjetno večini bralcev ta imena ne pomenijo veliko, vendar organizatorji nam zagotavljajo, da zaobjemajo ta in še nekatera druga imena vso zgodovino letalstva od pionirskih časov dalje. Regulacija potokov v Brdih Nov most pri prehodu Cerovo Briška gorska skupnost je v zadnjem obdobju poskrbela za nekatera javna dela, predvsem kar zadeva urejanje strug potokov in hudournikov. Na območju števerjanske občine se zaključuje poseg na potoku, ki priteka izpod Valerišča in Vrhača in ki se pri mejnem prehodu Cerovo izliva v Vrbačno. Na tem mestu so porušili stari most in zgradili novega ter poskrbeli za poglobitev in utrditev struge. S tem posegom bo odpravljena nevarnost občasnih poplav ob deževju. Stari most je namreč predstavljal zapreko za vodo, ki je pogosto preplavljala cestišče. V načrtu Briške gorske skupnosti je tudi nadaljnje urejanje in poglabljanje struge hudournika Vrbačna. To v dogovoru z Zavodom za vodno gospodarstvo za območje Nove Gorice. Po potoku Vrbačna namreč na nekaterih odsekih poteka tudi meja. Delovišče za brezposelne na območju sovodenjske občine odi0xj,^0<4eiljski občini so se tudi letos PoselrT odprtje delovišča za brez-nov we' .Skupina, ki šteje deset čla- ii.i:/ v glavnem mladi delajo na območju Vrha. Na podlagi načrta, ki ga je pripravila občina v sodelovanju z uradom za zaposlovanje, bo delovišče odprto šestinse-demdeset dni. Večina zaposlenih je iz drugih občin, v glavnem iz Gorice. Štirinajst dni pod šotorom Tabor slovenskih goriških skavtov je bil letos v Begunjah pri Cerknici Slovenski goriški skavti so letos svoj poletni tabor imeli v Begunjah pri Cerknici. Od 10. do 24. julija je na prostranem travniku kar zaživelo pisanih šotorov, dan za dnem pa se je tabor počasi polnil s skavtskimi zgradbami, kot so jambor, vhod, razglasne deske... Letos so skavti imeli dva ločena podtabora, saj so bili na eni strani utaborjeni izvidniki in vodnice, se pravi člani od približno 12. pa do 17. leta starosti, na drugi pa roverji in popotnice. Taborovodje izvidnikov in vodnic so bili Mirjam Černič, Maria Bertolini in Igor Devetak, roverje in popotnice pa je vodil Mauro Leban. Potek dvotedenskega bivanja na taboru je bil za roverje in izvidnike precej različen, saj so sledili povsem drugačnim programom. Program roverjev je bil tako organiziran, da so veliko časa namenili hoji v hribe v bližini, organizirali so lepo število hajkov in potovalni tabor. Poleg tega so pomagali v skupnem taboru pri postavljanju zgradb in izvedbi nekaterih skupnih točk, večinoma pa so bili programi dejavnosti neodvisni eden od drugega. Izvidniki so imeli dan za dnem veliko dela. Priložnosti za dolgčas tako ni bilo. Program so imeli razdeljen po dnevih: dan narave, dan umetnosti, dan zbranosti, orientacijski pohod. Na športnem dnevu, ki so ga na predvečer otvorili s svečanim obredom, so se skavti lahko pomerili v različnih panogah. Da bi bolje spoznali kraj, ki so ga izbrali za taborjenje so dva dni namenili celodnevnim izletom. Z avtobusom so se odpravili v Rakov Škocjan, kjer sta znana Veliki in Mali naravni most, peš pa so se odpravili najprej v Križno jamo, potem pa iz jame na Križno goro in na Slivnico, tako da so bili zvečer vsi pošteno izmučeni. Kljub utrujenosti so se zvečer vseeno razvedrili ob tabornih ognjih. Tudi ti so bili na temo, saj je bil en večer posvečen Festivalu, drugi ljubezni, tretji tabornemu življenju... Zadnji večer je ob tabornem ognju bil proces, kjer so najbolj poredni elementi dobili zasluženo kazen.. Od časa do časa je nagajal dež in nevihte, tako da so se nekateri znašli s poplavljenim šotorom, vendar tudi to ni skalilo prijetnega vzdušja, ki je vseskozi vladalo na taboru, tako da so se polni lepih doživetij in spominov vrnili domov, prepričani, da bo naslednje leto še lepše. Myriam Klanjšček Podpore za dejavnosti v korist prizadetim Goriška občina obvešča, da je na osnovi deželnih predpisov (dež. zakona 59/1986 in 35/1988) treba vložiti prošnje za podpore za dejavnosti v korist prizadetim osebam in za njihovo družbeno vključevanje do konca meseca septembra. Gre za dejavnosti, ki jih nameravajo prosilci uresničiti v letu 1989. Podrobnejše informacije nudijo v uradu za socialne službe pri večnamenskem središču v Ul. Baia-monti 22 ob delavnikih med 10. in 13. uro (tel. 32441 in 81853). Po ugotovitvah antropologov V nekropoli pri Villanovi pri Fari so bili pokopani tudi Langobardi vlada . ‘levali in Villanovi pri Fari, zatišje. V Romansu bodo nada-Preriv a Z Okopavanjem nekropole je noi1 °ma v soptembru. Precej več Pavai n°Sti glede nadaljevanja odko-kei n Ia Poznoantične (in srednjeveš-Di— e. roP°le pri Villanovi. Znano je treba najprej zagotoi Zavoda za spomeniško var- namrer a p v uranovi, zmano je s°qlasie 7 Je ^Oa najprej zagotoviti stv0 „ t Zavoda za spomeniško var-Potrehn ° ga finančna sredstva, ki so , Ufi Zd nlaPCMranizck /-4 <->1 1 na dejstvo, da O denarnih sredstev ni neome-razmeroma zaple- drumrTI za Plačevanje delavcev in da ran, S or.fiev' Ob tem je treba seve-ložiu »O tudi na dejstvo, da razpo-iena h denarnih sr ten hd3 )S P°St0pek : v zaClrS0 9*ede tega nahajališča prav u9otovitem Času Prišle na On nove menu - ve' Nekr°pola je služila nato je v , y. sestem in sedmem stoletju, v naših°kr °^U nasefi,;ve Langobardov toške°'fOV j^akL ki so opravili antropo-zvide na okostjih, najdenih v 0pVEST,L0 NAROČNIKOM primn0i°damo vsem naročnikom Pfejemah6^9 dnevnika, ki želijo mir un9 r casoPls na kraju polet-PD v r- n*C' da obvestijo Upravo dan TJ°ricl (tel. 0481-83382, vsak Ure in 6n nedelje, od 9. do 13. tfetnbi nd.15' do 18'30)' 0 sPre" °dhod0^as ova vsai Pet dni Pred ___ Uprava PD petih grobovih (grob št. 9, 10, 13, 14, 15), menijo, da gre za okostja Langobardov, oziroma drugih barbarskih plemen. Tudi sam način pokopavanja — mrtveci so bili položeni v grob z glavo obrnjeno proti zahodu — kaže na to. Strokovnjaki zadruge "Antrophos" iz Bologne so, kakor rečeno, preučili pet okostnjakov. Štiri so pripadali moškim, starim približno 30, 40, 45 in 60 let, eden pa ženski, stari okrog 60 let. Dva od petih okostnjakov sta bila nepopolna, na preostalih treh pa je bilo mogoče določiti tudi višino pokopanih osebkov: moška sta bila visoka okrog 175 centimetrov, ženska pa okrog 160. Tako visoka postava ni bila značilna za avtohtono prebivalstvo alpskega območja. Tudi na podlagi tega je mogoče sklepati, da so bili v nekropoli pokopani ljudje, ki niso bili staroselci. Sicer pa je v zgodovinskih virih mogoče zaslediti, da je bila pri Fari v zgodnjem srednjem veku utrjena postojanka, strateško pomembna zaradi prehodnega mesta na Soči. Že v rimskih časih je bila tu pomembnejša naselbina in obrambna točka. V bistvu so torej langobardska in z njimi pomešana plemena ponovno uporabila že obstoječe objekte. Poznoantično in srednjeveško grobišče pri Villanovi so, kakor znano, odkrili januarja lani med zemeljskimi deli za odstranitev večje groblje, kjer naj bi zasadili vinograd. Grobovi so bili razmeroma plitvo, saj so ležali pod •kakih 80 centimetrov debelo plastjo zemlje. Večina grobov je bila obdana in prekrita z lapornatimi ploščami in tudi z večjimi rečnimi kamni. Odkriti grobovi, ki so jih do konca lanskega odkopavanja našli nekaj deset, so bili, glede na način pokopa, različni. Zaradi razmeroma skromnih najdb predmetov, na podlagi katerih bi bilo mogoče s precejšnjo zanesljivostjo določiti obdobje nekropole, oziroma etnično pripadnost tamkaj pokopanih oseb, je bil antropološki izvid skoraj obvezen. Javna dela Pokrajine napredujejo prepočasi Pokrajinski odbornik za javna dela Bressan se je sestal s tehniki, načrtovalci in predstavniki podjetij, ki izvajajo razna javna dela po naročilu Pokrajine. Ugotovili so, da na nekaterih gradbiščih dela napredujejo prepočasi, zaradi raznovrstnih težav. Obnova počitniškega doma v Lužnici tako stoji, ker birokratske zamude zavirajo dodelitev nadaljnjih 500 milijonov, potrebnih za zaključek prve skupine del. Prav tako zaskrbljujoče so zamude pri obnovi Attemsove palače (400 milijonov) kot počasno obnavljanje poslopja Cucchini v Gradežu in Inštituta za otroško oskrbo v Ul. Vittorio Veneto v Gorici. Po drugi strani končno zaključujejo obnovo poslopja Dornberg-Tasso na gradu (1.800 milijonov), začeli pa so z obnovo poslopja Lanterne d Oro. Poletni vozni red vlakov z goriške in tržiške postaje ŽELEZNIŠKA POSTAJA V GORICI ODHODI Z GORIŠKE ŽELEZNIŠKE POSTAJE: PROTI TRSTU: 0.08 (L/b), 5.40 (L/a), 6.07 (L), 7.08 (D), 7.51 (D), 8.36 (L/a), 9.38 (D), 10.51 (L), 13.31 (D), 14.06 (L), 14.50 (D), 16.03 (D), 16.52 (L), 17.56 (L), 18.58 (D), 20.18 (L), 21.29 (D), 23.09 (L). PROTI VIDMU: 6.44 (D), 7.05 (L), 7.55 (D/a), 8.35 (D), 11.30 (L), 12.48 (D/c), 13.01 (D), 14.03 (L), 14.49 (D), 15.30 (L), 17.17 (D), 17.53 (L/b), 18.24 (D), 18.52 (L) 20.27 (D), 21.53 (D). V NOVO GORICO: 8.20, 17.05. PRIHODI VLAKOV NA GORIŠKO POSTAJO: IZ VIDMA: 0.06 (L/b), 6.05 (L), 7.07 (D/b), 7.50 (L), 8.35 (L/a), 9.37 (D), 10.49 (L), 13.30 (D), 14.05 (L), 14.49 (D), 16.02 (D), 16.51 (L), 17.55 (L), 18.57 (D), 20.17 (L), 21.28 (D), 23.08 (L). IZ TRSTA: 0.07 (L/a), 6.43 (L), 7.54 (D/a), 8.34 (D), 11.29 (L), 13.00 (D), 14.02 (L), 14.48 (D), 15.29 (L), 17.16 (D), 17.52 (L), 18.23 (D), 18.50 (L) 20.26 (D), 21.52 (D). IZ NOVE GORICE: 9.57, 19.07. Legenda: (L) - lokalni, (D) - direktni, a) vozi samo ob delavnikih, b) vozi samo ob praznikih, c) vozi samo ob petkih. ŽELEZNIŠKA POSTAJA V TRŽIČU ODHODI S TRŽIŠKE ŽELEZNIŠKE POSTAJE: PROTI TRSTU: 0.20 (D), 0.34 (L), 1.24 (D), 6.04 (L/a), 6.12 (L), 6.33 (L), 6.53(D), 7.18 (D/a)), 7.28 (D/a), 7.44 (E), 8.16(D), 8.24 (E), 8.56 (D), 9.01 (L/a)), 9.47 (E), 9.58 (D/b), 10.47 (D), 11.22 (L), 12.35 (L/a), 13.03 (E), 13.52 (D/a), 13.58 (D), 14.31 (L), 15.01 (D), 15.09 (D), 15.55 (D), 16.24 (L), 17.17 (L), 17.24 (D), 18.22 (L), 18.43 (D), 19.18 (D), 19.27 (L), 19.48 (D), 20.40 (I), 20.45 (L), 21.14 (I), 21.49 (D), 22.51 (L), 23.23 (E), 23.34 (L). PROTI BENETKAM: 4.48 (D), 5.38 (L), 6.15 (D), 6.41 (I), 6.52 (L/a), 7.16 (E), 8.34 (D), 9.14 (E), 10.19 (L), 10.53 (I), 12.49 (D), 14.11 (L), 14.40 (D), 16.35 (E), 17.36 (D), 17.55 (L), 18.36 (E), 19.22 (L), 19.56 (L), 20.18 (E), 20.56 (D), 22.02 (D), 23.29 (E). PROTI VIDMU: 6.21 (D), 7.31 (D), 8.16 (L), 11.04 (L), 12.43 (D), 13.38 (L), 14.28 (D), 15.05 (L), 16.54 (D), 17.27 (L), 18.03 (D), 18.25 (L) 20.01 (D), 21.28 (D), 23.41 (L/a). PRIHODI VLAKOV NA TRŽIŠKO POSTAJO: IZ TRSTA: 4.47 (D), 5.37 (L), 6.14 (D), 6.20 (D), 6.40 (I), 6.51 (L/a), 7.14 (E), 7.31 (D), 8.15 (D), 8.33 (D), 9.13 (E), 10.18 (L), 10.52 (I), 11.03 (L), 12.42 (D), 12.48 (D), 13.37 (L), 14.10 (L), 14.27 (D), 14.38 (D), 15.03 (L), 16.34 (E), 16.53 (D/a)), 17.26 (L), 17.34 (D), 17.54 (L), 18.02 (D), 18.24 (L), 18.34 (E), 19.20 (L), 19.55 (L), 20.00 (D), 20.17 (E), 20.55 (D), 21.27 (D), 22.00 (D) , 23.27 (E), 23.40 (L). IZ BENETK: 0.10 (D), 1.23 (D), 6.11 (L), 6.51 (D), 7.17 (D), 7.42 (E), 8.22 (E), 8.55 (L), 9.44 (E), 10.45 (D), 12.33 (L/a), 13.01 (E), 13.56 (D), 15.00 (D), 15.54 (D), 17.22 (D), 18.41 (D), 19.26 (L), 19.47 (D), 20.39 (I), 21.13 (I), 22.50 (L), 23.21 (E). IZ VIDMA: 0.33 (L/c), 6.03 (L/a), 6.32 (L), 7.27 (D/a), 8.15 (D), 9.00 (L), 9.57 (D), 11.20 (L), 13.51 (D/a), 14.30 (L), 15.02 (L), 16.23 (L), 17.15 (L), 18.21 (L), 19.17 (D), 20.44 (L), 21.48 (D), 23.33 (L). Legenda: (L) - lokalni, (D) - direktni, (E) - express, (I) - intercity; a) vozi samo ob delavnikih, b) ustavi se v Ses-Ijanu; c) vozi samo ob praznikih. Avtomobilizem: poskusne vožnje zn VN Madžarske Košarka: poldrugi mesec pred začetkom Ol Nannini takoj za Proštom »Modri« intenzivno BUDIMPEŠTA — Prvi dan uradnih poskusnih voženj pred jutrišnjo VN Madžarske v formuli ena ni glede naj-hitrejšega prinesel nič novega: na vrhu je kot običajno vozilo mclaren, tokrat z Alainom Proštom, medtem ko je njegov klubski tovariš Senna nekoliko zaostal. Na 2. mesto pa se je nepričakovano prebil Nannini (benetton ford), čeprav vozila z atmosferskim motorjem na tej progi naj ne bi sodila med favorite. Nannini je skoraj do zadnjega, ko ga je prehitel Prost, držal najboljši čas. Treba pa povedati, da so se poskusne vožnje začele z mokrim cestiščem, kar je spravilo v težave zlasti Ferrari, . pri katerem niso pravočasno našli prave rešitve, ko se je asfalt posušil. Še slabše se je godilo svetovnemu prvaku Nelsonu Piguetu, ki se je šele proti koncu rešil prav zadnjih mest in dosegel nič kaj zavidljiv 22. čas. Vsekakor je danes pričakovati izboljšanje vremena in s tem tudi precejšnje spremembe pri startnem vrstnem redu, ki je naslednji: 1. Prost (Fr.) mclaren honda 1'29"589; 2. Nannini (It.) benetton ford r29"779; 3. Mansell (VB) williams judd 1'30'T51; 4. Patrese (It.) williams judd r30"382; 5. Senna (Braz.) mclaren honda 1'30"422; 6. Boutsen (Bel.) benetton ford 1'30"780; 7. Berger (Av.) ferrari 1'31"192; 8. Alboreto (It.) ferrari 1'32"304; 9. Warwick (VB) arrows me-gatron 1'32"514; 10. Cheever (ZDA) ar-rows megatron r32"569; 11. Capelli (It.) march judd 1'32''675; 12. Caffi (It.) BMW dallara ford 1'32''887; 13. Streiff (Fr.) AGS ford 1'32''973; 14. Alliott (Fr.) larrousse ford r33"122; 15. Dalmas (Fr.) larrousse ford 1'33"192; 16. Perez (Šp.) minardi ford 1’33"494; 17. Martini (It.) minardi ford 1'33"597; 18. Palmer (VB) tyrrell ford 1'34"001; 19. Nakajima (ZDA) lotus honda 1'34 T94; 20. Jo-hansson (Šve.) ligier judd T34"843; 22. Piguet (Braz.) lotus honda r35"346. Avtomobilizem: oster dvoboj med Recaldejem in Biasionom CORDOBA — Čeprav se za končno zmago avtomobilskega rallyja v Argentini v bistvu od vsega začetka borita le Biasion in Recalde in je premoč vozil lancia več kot očitna, tekma ni prav nič zgubila na privlačnosti, saj preobratov na vrhu ne manjka. Včeraj je že zgledalo, da je rallyja v bistvu konec, ko je vodeči Recalde zadel v kamen in precej poškodoval svoje vozilo ter izgubil več kot tri minute prednosti. Ko pa so do konca 3. etape manjkali samo trije kilometri, se je Bi-asionu pokvarilo vozilo in predno so ugotovili napako, so izgubili celih 7 minut, kar je Racalde takoj izkoristil. Vrstni red je sedaj naslednji: 1. Recalde - Del Buono (lancia delta) 5.33'43"; 2. Biasion - Siviero (lancia delta) po 4'02"; 3. Wittmann - Patter-mann (lancia delta) po 26’49"; 4. Stohl -Rohringer (audi guattro) po 35'05". Motociklizem: za V N Anglije Tudi Gianola med najboljšimi DONINGTON PARK (Anglija) Na včerajšnjih prvih uradnih poskusnih vožnjah za jutrišnjo motociklistično dirko za VN Anglije so dosegli naslednje čase: 500 CCM: 1. Gardner (Avstral.) honda v 1'35"09 s poprečno hitrostjo 152,30 km/h; 2. Sarron (Fr.) yamaha 1'35"74; 3. MkKenzie (VB) honda 1'36"21; 4. Rainey (ZDA) yamaha T36"79; 5. Mamola (ZDA) cagiva 1'36"94; 6. Lawson (ZDA) yamaha T37"13. 250 ccm: 1. Garriga (Šp.) yamaha v 1'38"54 s poprečno hitrostjo 146,98 km/h; 2. Cadalora (It.) yamaha T38"96; 3. Sarron (Fr.) honda 1'39 '63; 4. Ruggia (Fr.) yamaha 1'39"94; 5. Lavado (Ven.) yamaha r40"01. 125 ccm: 1. Gianola (It.) honda v 1'46"00 s poprečno hitrostjo 136,63 km/h; 2. Martinez (Šp.) derbi r46"94; 3. Spaan (Niz.) honda 1'47’T1; 4. Cata-lano (It.) aprilia r47"17; 5. Stadler (ZRN) honda 1'47"58. Jugoslovanski nogomet: razplet Čelik prvoligaš Sutjesta nazaduje BEOGRAD — Čelik ostaja prvoligaš, Sutjeska pa se seli v drugo jugoslovansko ligo. Tako so sinoči, po deveturni razpravi in komaj v pravem času odločili na seji predsedstva jugoslovanske nogometne zveze, saj se prvoligaško prvenstvo začenja jutri. Vendar pa bodo Čeliku v bližnjem prvenstvu odvzeli šest točk, kar je vsekakor huda kazen, tako da bo težko ostal v ligi. Tako se je torej zaključila najnovejša farsa jugoslovanskega nogometa, ki se je začela v zadnjem kolu minulega prvenstva. Vsekakor je to kompromisarska odločitev, ki ne zadovoljuje nikogar, niti vodstva Čelika in še manj Sutjeske. Poleg tega so potrdili kazni funkcionarjem Čelika in Prištine, ki jih je že pred časom izrekla disciplinska komisija. Kotalkanje: DP Kokorovec PIANCAVALLO — Poletov kotalkar Samo Kokorovec je sinoči osvojil drugo mesto na državnem prvenstvu v obveznih likih pri članih. Za pet točk ga je prehitel njegov večni tekmec, Tržačan Sandro Guerra, medtem ko je tretje mesto osvojil Balconi iz Cremo-ne. Samo je svoj nastop opravil tehnično dobro, vendar pa je naletel na zelo razpoloženega Guerro. Danes bo na sporedu kratek, jutri pa dolgi program, ki skupno tvorita kombinacijo, pri kateri je, kot znano, Kokorovec svetovni podprvak za Guerro. Samo se bo seveda udeležil obeh tekmovanj. Celo turistično mestece Piancavallo te dni živi za in s tem prvenstvom, ki je zelo dobro organizirano. Športna palača je bila že sinoči polno zasedena, isto pa se predvideva še za danes in jutri. Nogomet: turnir v Amsterdamu Odlična Sampdoria AMSTERDAM — Ekipa »vulkanskega« trenerja Boškova Šampdoria je na Piancavallu za Guerro odlično začela nogometni turnir v Amsterdamu. Gladko je namreč prem-gala Benfico s 5:1, potem ko je prvi polčas zaključila izenačeno z 1:1. Ekipa iz Genove je s svojo igro povsem prepričala, saj je igrala zelo podjetno in z izredno fantazijo. Prvi zadetek tekme je dosegel Vialli iz enajstmetrovke že v 3. minuti igre, v prvem polčasu pa je izenačil Brazilec Mozer. V drugem polčasu pa so se Boško-vovi varovanci razigrali. Dossena je takoj povedel svojo ekipo v vodstvo, kmalu nato pa je Mancini z enajstmetrovko zaokrožil rezultat. Benfica je nato s Chalano zastreljal enastmetrov-ko, kar je pomenilo konec tekme. Sampdoria je nato še dvakrat z Mancinijem in Viallijem premagala nasprotnikovega vratarja. Nogomet: zmaga Lazia MODENA Prvoligaš Lazio je sinoči na prijateljski tekmi s 6:0 premagal ekipo Šerramazzoni. Gole so dali Muro, Pin ter tujca Ruben Sosa in De-zotti, ki sta dosegla po dva zadetka. vadijo na Rogli Janez Drvarič Zadnja mednarodna košarkarska manifestacija v žarišču pozornosti je bil predolimpijski kvalifikacijski turnir na Nizozemskem, na katerem so si pravico za odhod v Seul priigrale Sovjetska zveza, Jugoslavija in Španija. Med opazovalci je močan vtis zapustila zlasti prenovljena jugoslovanska selekcija. V štirih letih je prišlo do zamenjave skoraj celotne garniture reprezentantov, saj sta od ekipe, ki je nastopala na OI v Los Angelesu, prisotna samo Dražen Petrovič in Milan Radovič, vsi ostali pa so se izbrani vrsti priključili pozneje. Jamstvo za nadaljnjo kakovostno rast tega roda košarkarjev, ki jih vodi Dušan Ivkovič, je že njihova mladost, saj so nosilci igre še do pred kratkim nastopali v mladinski konkurenci, pred letom dni pa so osvojili zlato na mladinskem svetovnem prvenstvu v Bormiu. Selektor Ivkovič in njegov pomočnik Janez Drvarič sta po Rotterdamu zastavila plan priprav za regulacijo optimalnega stanja forme do odhoda v Južno Korejo, kjer bodo »modri« v ožjem krogu favoritov za eno izmed kolajn. Po mikro-ciklusu treningov v Topolšici so repre-zentantje od ponedeljka na Rogli, kjer bodo opravili intenzivnejši del priprav, ki bo trajal vse do 11. avgusta. Ivkovič in Drvarič razpolagata s štirinajstimi igralci, izmed katerih bosta izbrala selekcijo dvanajstih, ki bodo nato zastopali jugoslovansko čast v Seulu. Kandidati so naslednji: Radovič (Crvena zvezda), Petrovič (Real Madrid), Arapovič, Cvijetičanin in Cutura (Cibona); Divac, Obradovič, Paspalj in Pecarski (Partizan); Kukoč in Radja (Jugoplastika); Radulovič (Bosna), Vrankovič (Zadar) in Zdovc (Smelt Olimpija). O poteku priprav in o vzdušju na Rogli smo se pogovarjali s pomočnikom zveznega trenerja, Janezom Drvaričem. Kaj bi lahko na splošno povedali o vsakodnevnem delovnem režimu ter o vsebini dela na Rogli? »Program priprav smo zastavili tako, da delo opravljamo v zaokroženih zaporednih celotah, oz. v tridnevnih mikro-ciklusih z dvema treningoma dnevno. Dopoldne je na sporedu predvsem kon dicijska priprava z adaptacijo na na ^ morsko višino, kar smo v glavnem opravili, večerni treningi pa predvideva jo predvsem uigravanje in taktično prl^ pravo ter delo z utežmi. V športno-rekr ativnem centru na Rogli so vadbene raz mere optimalne in računamo, da bo l -avgusta zvečer, ko bomo ta kraj zapust ^ li, za nami vseh predvidenih 20 trenin^ gov, kar bi moralo zadostovati za osnov no in specialno pripravo, ki smo ju Pre nastopi v Rotterdamu zanemarili. , Po Rogli nas čaka še šest delovnih dn^ v Novem Sadu in prvo preverjanje forffl^ na kontrolni tekmi z mladinsko repre" zentanco, 22._avgusta pa odpotujemo n turnejo po Španiji, nakar bo na vrs Seul. Na Rogli smo na terenu poprečno 5 n dnevno, v prostem času pa je na spored analiza tekem in video posnetkov s treningov.« , Kakšno je zdravstveno stanje v ek" pi? .a »Obstajajo manjše nevšečnosti, t°a kaj resnejšega ni: Kukoč ima vnetje pd" kostnice pod pogačico, ampak lahk dela; Paspalj je popolnoma saniral p°' škodbo iz ' dvoboja" z Belostenijem, Ra' duloviča pa muči poškodba dlančm, leve roke, vendar bodo čez nekaj dni vs omenjeni igralci stoodstotno nared.« Če izvzamemo tradicionalne favorit za osvojitev kolajn, katera izmed ižv®' nevropskih reprezentanc si lahko Prl' služi odličje? »Pravim, da se bo treba z vsemi potruditi, ker so v zadnjih letih povsod znatno napredovali. Med favorite vsekakor uvrščam Oskarjevo Brazilijo, ki je po zmag na vseameriških igrah polnopravno vs^d' pila med svetovne velesile. Nato jo j Kanada, ki vselej predvaja agresivno m grobo igro in je za vsakega nasprotnika neugodna. Presenečenje turnirja bi lank bila selekcija Portorika, ali pa LR Kitajska, ki skokovito napreduje.« Kakšna uvrstitev bi bila za Jugoslavijo še sprejemljiva, v primeru, da se osvojitev kolajne ponesreči? »Objektivno moramo zasledovati uvrstitev med prve tri, kajti imamo za to vse zmogljivosti. Zato od tega ne smemo bežati, niti ne razmišljati o alternativnih ah tolažilnih ciljih. Jasno je, da vrnitev iz Seula brez kolajne bi bila za nas neus-peh.« , Kako se je v reprezentanco vključi edini slovenski košarkar, Jure Zdovc »Moram reči, da odlično. Jure je enakovreden član ekipe z istimi možnostmi' da ga bomo izbrali v dvanajsterico ' olimpijcev". Med letom so ga pestu poškodbe, ampak sedaj je končno P°Pv/ noma zdrav in pripravljen. Že dejstvo, d^ je med štirinajstimi, dokazuje, da vsi cenijo njegove igralske kvalitete.« , Za konec še osebno vprašanje. boste počenjal v prihodnji sezoni? »Zaenkrat še ne vem. Pogodba s Cibo^ no je zapadla in navezal sem stike z ne katerimi klubi v tujini, vendar ni ^e. nle dorečenega in s temi zadevščinami s bom pobliže ukvarjal po Seulu.« (Cancia) oby esi ‘ila - obvestila z SPDT sporoča, da bo odhod avtomobilov za vzpon na Monte Cavallo jutri ob 6.30 izpred sodnijske palače na Trgu Ulpia-no in ob 6.45 na parkirnem prostoru Allemagne pri Devinu (na avtocesti). Vse informacije pri Angelu Krmecu (tel. 44016). SPDT obvešča, da je na razpolago še nekaj prostih mest za »dolgi pohod« SPDT, ki bo od 20. do 27. t. m. v okolici Monvi-sa. Informacije in vpisovanje pri Ervinu Gombaču (tel. 754742) in na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška 20/2. nad., tel. 767304). ŠD SOKOL obvešča, da bo prvi odbojkarski trening za letnike 1972 in mlajše na igrišču Sokola 18. t. m. ob 19.30. ZSŠDI obvešča, da še vedno sprejema prijave za odbojkarski tečaj v Zgoniku, ki bo od 1. do 9. septembra. Prijave tudi pri matičnem društvu. KNJIGA ALDA RUPLA »Novo v zamejski telesni kulturi - Popis dejavnosti in društev«, ki so jo založili SKGZ, ZSŠDI in Kulturni dom Gorica, se lahko dobi na sedežu ZSŠDI v Gorici, Ul. Malta 2 (tel. 33029). NA VSEH POLETNIH IN ZIMSKIH ARTIKLIH Na K2 še vedno slabo vreme Celotna jugoslovanska odprava na K2 je 20. julija odšla na hrib, saj je bilo vreme zelo lepo. Toda že naslednji dan se je vse skupaj obrnilo na slabše in je začelo snežiti. Naslednji štiri dnevi so si bili bolj ali manj podobni, temperatura pa se je v baznem taboru spustila celo do minus 20 stopinj. Stanje 25. julija je bilo: Belak in Svetičič sta čakala v taboru III, kjer pričakujejo izboljšanje, drugi pa so bili v bazi. Vsi so zdravi. Odhod iz baze načrtujejo 9. avgusta. Nova smer na Everest preko Južnega sedla Čeprav ne manjka informacij vseh vrst in od vsepovsod, se vseeno pogosto zgodi, da tudi o zelo pomembnih alpinističnih dogodkih izvemo šele posredno, od sodelavcev na tujem, ker imajo pač boljše »zveze«. Sicer pa se tudi njim dogaja, da grejo agencijske novice v koš, neredko že kar pri nacionalni agenciji. Naveza dveh Američanov, Kanadčana in Angleža, je maja delovala na območju ledenika Kangčung, na tibetanski strani Everesta. Posrečilo se ji je poiskati dostop na Južno sedlo (doslej so nanj vodile smeri in variante le z nepalske strani), ki ga je dosegla na dan zmage, 9. maja. Tri dni kasneje je Londončan Števen Vanables že zasadil cepin v vršno gmoto Everesta, Robert Anderson in Ed Webster pa sta prišla le na Južni vrh. Med sestopom je Vanables, ki ima za seboj tudi že vzpon na Šiša Pangmo, moral bivakirati 8500 m visoko, tako da so mu ozebli prsti na nogi. Tudi Mont Blanc se je povečal »Zvišanje« najvišjih gora na svetu je postal v zadnjem času vse bolj »moden« šport, kateremu verjetno ne bodo zbežali ne himalajski osemtiso-čaki in ne evropski vodilni »očaki«. Začelo se je pred več kot letom dni, ko je že 95-letni Ardito Desio, ki je vodil zmagovito italijansko odpravo na K2 leta 1954, v veliki tajnosti na Polet zmaja na motor se je komaj začel... novo premeril K2 v upanju, da bo ta pač »zrasel« in presegel Everest. V tem primeru bi tudi sam in z njim italijanski alpinizem pridobil na ugledu, saj bi pač bili oni prvi osvajalci najvišje gore na svetu. Načrt se mu je izjalovil, saj je K2 z novimi trigono-metrijskimi sistemi zrasel od 8611 »le« do 8816 m, kar je vseeno nižje od »stare« Everestove znamke 8848 m. Tudi Everest so nato nanovo zmerili. Sedaj je visok 8872 in je seveda najvišja gora na svetu. Te dni pa so izmerili tudi novo višino Mont Blanca. Od 4810 m je zrasel na malo preko 5000 m ter seveda trdno ohranja evropski primat. Prav te dni (16. t. m.) bo Reinhold Messner na velikem ledenikom pod Mt. Blancom na meji med Italijo in Francijo priredil protestni pohod proti onesnaževanju gorskega okolja. Alarmizem »dobromislečih« proti letenju z zmaji Tako imenovani »dobromisleči« (ne povsem identificirana kategorija ljudi, ki spadajo med »nergače«, moderne foteljske in copatarske solone, ki radi sodijo o drugih in imajo vedno prav, njihova značilnost pa je popoln mentalni in fizični imobilizem) so v zadnjem obdobju na športnem pod- ročju končno dobili svojega sovra ka: zmajarja. Kot znano, je zmajafS g že celo vrsto let vse bolj razsi 7 šport, sedaj pa je postal že zelo h1 žičen. Pred dnevi se je znani e^ joč? Ker so morda tu v igri Pretn pe gospodarski interesi? Kaj vse 1, diši po hinavščini? Ali pa P° na prikriti strahopetnosti? (pritiska . ^ plin je lahko, se spustiti z zn^a!je,(...). vrha kakega hriba nekoliko »tezl teg(j Menimo, da je alarmizem o«oi krasnega in ekološkega šp°rt ,aino vsem neupravičen ter slruinerr,nrejcl ustvarjen s strani tistih, ki ne gjj. trpeti ne modernih Ikarov, lern? ,:e po hovega svobodnega duhain ze I miselnih prostranstvih, ki jih ustvarja. (Dušan Jelinčič) Predsednik Kante in novi trener Barnaba o proseškem Primorju Vse več mladincev v prvi ekipi Dario Kante PreRnPter^c* Proseškega Primorja je v amat Prvenstvu uspel obstanek v 1. s6tjm®rs ,%i' kar se ni zgodilo pred de-kcjo v ■ ' k° je prvič prestopila v to jih ip1^ Vet 0 delovanju in o težavah, ki p0Ve[jr^°ral0 društvo premostiti, nam je pol Predsednik Dario Kante, ki se je 'irarnK^3 zaus';avil ob bodočih pro-ka nV, *ar Prvenstvih mladinskega odse-prjVe, razl°žil nam je tudi vzroke, ki so 1 dij zamenjave trenerja na krmilu (Milana Mikuša je nadomes-Barnaba) ter nam omenil še Sv^kip* (Mlla ^inovosu volin PrVenstv°m prve ekipe smo zado-vič v* ” 16 Povedal Kante, »saj nam je pr-nek vz90dovini tegadruštva uspel obsta-dinsk 1 ainal:erski ligi. Kar se tiče mla-štiri 6i?a °dseka pa so se na splošno vse zpir. elcIPe uvrstile zadovoljivo, kar nas K l65?11-” »Č ° z občinstvom? veijee?rav je bilo letos število navijačev furlani0t Prejšnja leta, je v primeru s S kat ^ ekipami še vedno skromno.« tejp aterimi problemi ste se najpogos- »N eČevall? katera^ui*e so seveda finančne težave, kljubo Sln0 let05 uspeli zadovoljivo stva n'Vat* *n društvo po koncu prven-drunp* beležilo dolgov. Imeli smo tudi vsak0 ^,r°bleme, ki pa jih ima v glavnem Poma«.,ra^ivo. Vsekakor treba omeniti jkanje odbornikov.« Ubaldo Barnabi Kako pa se teh težav mislite lotiti? »Glede finančnega problema, bi edina možna pot bil sponsor. V stiku sem z nekom, ki bi nam ga lahko preskrbel, a ni še nič gotovega. Glede odborniškega kadra je sedanja situacija nekoliko boljša. Med predprvenstveno sejo smo določili, da bomo skušali starše pritegniti kdruš-tvu tako, da bi lahko izmenično bili na klopeh mladinskih ekip kot spremljevalci.« Preidemo na prvo ekipo in na prihodnje prvenstvo. Kaj je privedlo do zamenjave trenerja? »Vzrok za zamenjavo trenerja je predvsem nezadovoljstvo velikega števila članov, pa tudi razni nesporazumi med nekaterimi igralci in trenerjem, kar bi lahko oškodovalo ekipo v letošnjem prvenstvu. Osebno se bivšemu trenerju Mi-kušu zahvaljujem za delo in za uspehe, ki jih je Primorje doseglo v treh letih, ko je on vodil ekipo, saj ne smemo pozabiti na dve zaporedni napredovanji ter na obstanek v 1. amaterski ligi.« Zakaj ste za novega trenerja izbrali prav Ubalda Barnabaja? »Ker je že bil dolgoletni nogometaš Primorja in ga torej poznamo kot resnega ter profesionalno usposobljenega človeka. Seveda računamo na njegovo strokovno pripravljenost in upamo, da bo v ekipi uspel ustvariti tisto družabnost, ki je prej verjetno manjkala.« Kaj si obetate od bližnje sezone? »Glavni cilj prve ekipe je obstanek v ligi. Sestavljalo jo bo 14-15 igralcev, tako da bomo vsako nedeljo lahko vključili vanjo kakega člana iz moštva under 18 in upamo, da bodo Primorje v nekaj letih sestavljali skoraj izključno lastni igralci. Ta cilj je za nas izredno važen in mu bomo posvetili mnogo časa in energij.« Koliko mladinskih ekip boste imeli? »Igrali bomo v prvenstvih under 18, najmlajših, začetnikov, cicibanov in morda tudi mlajših cicibanov. Imeli bomo tudi dva nova trenerja z onstran meje.« Krajši pogovor smo imeli tudi z novim trenerjem Barnabo. Najprej nas je zanimalo, kdaj se je odločil za nogometno pot. »Začel sem igrati pri 15 letih (prej me je zanimala košarka), leto kasneje sem že nastopal v prvi ekipi. Po 10 zelo lepih prvenstev s Ponziano sem prestopil k Primorju, pri katerem sem igral od leta 70 do leta 79. Igralsko kariero sem končal s 5 prvenstvi pri Domiu. Prav s to ekipo sem začel trenirati mlade.« Zakaj ste zbral trenersko pot? »Iz navdušenja do tega športa, tako ostajam s prijatelji in se zabavam. Hotel sem ostati v nogometnem ambientu in ta se mi je zdel najboljši način.« Ste bil zadovoljen z delom in rezultati, ki ste jih dosegel z mladimi? »Kot trener Domia sem bil zelo zadovoljen. Lansko leto sem vodil Ponziano, svojo najbolj priljubljeno ekipo. Ambient pa je bil popolnoma različen od tistega, ki sem ga pustil, ko sem pri njej igral, zato sem ob koncu prvenstva podal ostavko.« Vas je presenetilo, ko vam je Primorje ponudilo mesto trenerja prve ekipe? »Take ponudbe nisem pričakoval in sem bil zelo zadovoljen. Zato mislim, da sem na Proseku v 9 letih zapustil dober vtis, če se je društvo spomnilo name.« Priprave na prvenstvo se niso še začele, a vsaj v glavnih obrisih si že predstavljate ekipo, ki jo boste imel na razpolago. Kateri so vaši cilji? »Ekipo sem že videl igrati, a letos bo nekaj igralcev odšlo, drugi pa bodo prišli. Razumem težave društva pri sestavljanju moštva in nakupu nekaterih igralcev, zato ne morem dajati preuranjenih izjav.« MITJA ŠTOKA Jadranje: pri sesljanski Čupi sklenili tečaje na optimistih Zadoščenje po dobrem mesecu intenzivnega dela Tudi med Pfi Jadralnem klubu Čupa Saj so Poletjem niso ostali križem rok, se raznovrstne pobude na vodi vrstit i 4^ sjjj., e kot na tekočem traku. Posebno ki ni S»0 sevecla namenili tudi pedagoš- SeWnevmd[anja' Priredili ‘r de" tečaje jadranja na optimis- noci.. ^Tečaji so potekali neprekinjeno od porn i.Pk je vodil David Poljšak ob Pomoa Nika Kojanca 20 •*.. ~^ t-civaii dojpUn*ia do 29. julija. Skupno se je Otrolf1?1^9 osnov jadranja učilo 30 ki i, ' ^ar Pomeni, da jih je bilo v vsa-mrneni p0 10. katp6Cap .so obsegali teoretični del, v ra2l0r.7 ie Poljšak poenostavljeno ob-stva • ^oležencem najpomembnejše ter p1 ° uPravljanju plovil na morju, o vT P.osrecl0val izčrpno informacijo čai.e rovih ter o vsem, kar nas lahko p0ro na morju. Levji delež časa in na-dgj ,v.Pa ie seveda prevzel praktični Ijeni ecaia' uravnavanje jader in krmi-tU(Je na vodi. Tako organizatorji kot zad SairNudeleženci so z opravljenim Letos bo tekmovalno ekipo optimistov pri Čupi sestavljajo 11 mladih upov, med katerimi so štirje izmed tistih, ki so pravkar opravili svoj prvi tečaj. Pet »bivših« optimistov pa je prestopilo v višjo, zahtevnejšo kategorijo. Novost, kot smo že poročal^ je tudi zadnja enotna pobuda JK Čupa in TPK Sirena za skupne treninge jadralcev v razredu optimist. Treningi bodo letos v Sesljanskem zalivu in pri Čupi bodo prevzeli vlogo gostiteljev. Na sliki (foto K. Cibic); trenutek z nedeljske regate optimistov v organizaciji Čupe. ■* ■ - ... - •<*' ' ' ' ' *• . m«:'?®? V - ■ •«:' . * ■ . *. * . .. • • : . _ - . v. i • ^ -/N'- .č-.v. L. , * „ .Hi Jr ’ *• * * ššjfc- ' Dušan Jelinčič NOČI Utrinki iz Karakoruma Raztresenov Everest Ko malo kasneje že dremuckam v senci oaze Payu pride Andrej in nam veli, da je treba še razdeliti hrano nosačem, spet urediti tovore in še marsikaj postoriti. Takoj smo z Bogdanom, Radom in Matevžem na nogah, kmalu potem pa že na delu. Ko je vse postorjeno se z Andrejem zapletem v pogovor. S seboj sem namreč vzel Škarjevo knjigo Everest, ki me je takoj navdušila, tako da si jo vlečem s seboj prav ob vsakem koraku, ko pa jo Andrej vidi, pravi, da to ni edina knjiga, ki je bila napisana o tej odpravi. »Res je,« mu odgovorim, »saj vsi vemo, da je tudi Marjan Raztresen napisal knjigo Kruta gora, ki govori prav o Everestu.« Tudi take težave smo srečevali na poti... »In kaj meniš o njej?« »Prav dobra je,« odgovorim. »Res je dobra, sicer nimam prav nič proti Raztresena, ki je fejst človek,« mi odgovori Andrej, »vendar kaj mu je rabilo stalno pisati ime in priimek alpinista, pa še kraj, kjer živi.« »Kaj pa je v tem slabega?« ga vprašam. »Popolnoma nič, vendar pa se vidi, da je knjigo, ki je, ponavljam, dobra, napisal novinar m ne alpinist,« takoj doda. Čutim se ogroženega, saj sem bil v odpravo sprejet kot novinar in šele nato kot alpinist, krog disku-tantov pa se širi. Občutim, da argument zelo zanima prisotne. Ker mi ne gre do slepomišenja, takoj povem, aa že razumem, da je najbolje in pravzaprav prav, da o odpravi pišejo knjige alpinisti sami, ki so pravzaprav edini, ki resnično poznajo argument in... svojo dušo do dna, vendar pa je tudi prav, da o tem pišejo tudi tisti, ki stvari gledajo od zunaj in nato dajo svoj komentar. Da le niso v slabi veri. Tako jaz kot Andrej in drugi pa vemo, da je Raztresen seveda napisal Kruto goro v dobri veri, vendar pa kot časnikar in ne kot alpinist. Dodam še, da imajo vsi pravico pisati o odpravah, alpinisti, novinarji, zdravniki, fotoreporterji in da lahko torej o eni odpravi nastane tudi več knjig. Kot je bilo v primeru jugoslovanske odprave na Everest. Vsi se z menoj strinjajo, jaz pa še dodam: »Tudi o našem Karakorumu bosta nastali dve knjigi, moja in Vi-kijeva in prav je, da vsak opiše svojo izkušnjo s svojega zornega kota. Le kaj bi recimo bilo, da bi ne nastala niti ena! Odpravo bi pozabili vsi, na škodo vseh.« Prijateljska diskusija se počasi zaključi v prijetni izmenjavi mnenj. Smo pa samozavestni ljudje, mi alpinisti! Kaj sem jaz tu v Karakorumu alpinist ali novinar? Samota in zvezde Proti večeru začutim, da hočem biti sam. Vse je bilo postorjeno, zato hočem uživati nekaj ur popolne svobode. Odpravim se na prostrano ravnico, ki se bohoti nad široko strugo, ki jo je izdolbla reka Braldu. Na levi se že vidi vršiček K2, že se zasluti Broad Peak, pred mano pa so ostre konice Karakoruma. In vendar nisem sam. Izpod bližnjega drevja prihajajo meni znani in nežno božajoči- glasovi mojih soplezalcev, ki jih tokrat prvič resnično občutim za svoje, prav po razpravi o Raztresena. Čisto v bližini pa zaslišim znana glasova Silva in Pavleta. Potiho se pogovarjata in kažeta na bližnje vrhove, naposled pa se Silvo umakne. Žal mi je, da mi je zmanjkala njegova tiha prisotnost. Vendar pa se takoj vrne z zemljevidom področja ter nato skupno s soplezalcem zreta vanj. Prijetna mi je ta prisotnost. Onadva vesta zame, jaz pa tudi vem, da sta Pavle in Silvo le nekaj metrov vstran. Želim si samote, vendar pa moram vedeti, da je nekdo od mojih nekje v bližini. Prav gotovo misli podobno tudi Ničo, ki se nato pokaže izza bližnjih skal. Več časa je že bil tam, nato pa me vidi in se brez naglice odpravi k meni. Usede se na skalo ter pravi, bolj zase kot meni: »Z nekaj izkušnje, sreče in lepega vremena bi morali Broad Peak tudi osvojiti.« Všeč mi je, da tako misli. Hvaležno ga pogledam, on pa, kot da bi ne hotel kaliti mojega miru, se mi spet umakne. Čudovit fant, ta Ničo. Veder nosaški obraz Ob mraku je večerja, ki jo po-hlastam in se vrnem na plato nad reko. Tako lepo je tu! In kako čudovito je slišati glasove mojih v bližini in petje nosačev, ki je malo bolj Oddaljeno, lepo pa je tudi slišati šepetanje ne vem koga prav blizu. Morda ne bo on nikdar vedel, da sem bil jaz tik pri njem, vendar pa v svoji prijetni samoti, verjetno ne bom niti jaz nikoli spoznal, kdo je ždel nekje v moji bližini in z opojno barvo besede napolnil moj čudoviti mir. oCen2aradi celovitosti informacije je treba zabeležiti še dom 0tZa dejavnost na področju telesne kulture, ki je izven $ecj . Z.SSDI. Gre za dve društvi, od katerih ima eno čini 9lavnem mestu, drugo pa deluje v sovodenjski ob- losti ■ radi različnih razlogov in pogledov, zaradi pretek-čia_ ln okoliščin sta ti dve društvi konkurenčni dejavnosti klasi ^ če gledamo na odnose znotraj manjšine skozi da Sr.Cna očala dveh svetovnonazorskih taborov. Ob dejstvu, obstOdnosi boljši kot včasih, s tem, da vsaj ni zaostrovanj, hja • !ata. dve stalnici v zadnjih treh letih: smernice Združe-Prem1 članic so zbliževanje, dogovarjanje, stvarni pop.'°9j za skupne akcije brez nobenega cikanja na mono-da t=tC1i° telesnokulturne stvarnosti (navijače najdeš seve-p0ja k® in take), ker je že nekaj deset let očitno, da mono-hiorene P1.01"6 biti; na drugi strani Združenje ne more in ne treba naRi odmevnosti na ravni vodstev. Na tretji strani je kov ske^h da najdemo na ravni osebnih stikov posameznici teiUpni iezik, ki ima svoje blagodejne posledice v šol-2aradi esn°kulturni dejavnosti, kjer je bil opravljen tudi dra katad^a^ne zamenjave generacij osnovnošolskega ka-Rkušm OVosten premik tako, da ne obstaja več prepad z ip šp0 f111! na Tržaškem. Zaključna tekmovanja, zimovanja rtna značka so najznačilnejši pokazatelji omenjenih premikov. Položaj na višjih srednjih šolah se je poslabšal glede kakovosti in odmevnosti, ker pravilnik diskriminira manjše šole, ki se med seboj ne smejo družiti v moštvih, čeprav imajo istega mentorja in isto telovadnico. O napravah ni vredno razpravljati razen potrditve prepričanja, da je šola v odnosu do društev dejansko pastorka in omalovažuje samo sebe. Morda je v nadomestilo takega stanja bila opravljena po treh letih spet raziskava na višjih srednjih šolah in deloma na nižji srednji šoli, katere izide še preračunavajo na ljubljanski fakulteti in bomo študijo izdali ob koncu šolskega leta. Vse povedano skupaj še z eno značilnostjo sedanje usmeritve goriške telesne kulture, da namreč uresničujemo tudi prireditve, ki so izven zasnove prvenstev in niso le za navijače, zaključuje, mislim, celovito sliko. Drugi vidiki, kot so denimo demografski padec ali neslovensko govoreči udeleženci vadb in člani moštev, so razčlenjeni že marsikod drugod. Dodam naj glede zadnjega vprašanja, da vidim rešitev med drugim tudi v prirejanju jezikovnih tečajev«. ŠOLA Ker smo že pri šoli naj omenim drugačnost šolske telesne vzgoje na Goriškem. Premike v tem desetletju smemo tako opredeliti: veliko izboljšanje na osnovnih šolah, stagnacija na srednjih vseh stopenj. Preden povzročim preplah s tako trditvijo, naj obrazložim. Na osnovnih šolah je bilo lahko preiti iz zelo težkih pogojev v vseh smislih na nekaj sprejemljivejšega. Pri tem pa so, kot vedno, igrali odločilno vlogo ljudje. Na srednjih šolah vseh stopenj je telesna vzgoja tehnično stagnirala, izboljšala pa se je organizacijsko v smislu, da je z danimi možnostmi dosegla velike učinke. Tehnično zavrtje obrazložimo z vedno manjšim manever-skim prostorom, ki v bistvu izhaja iz iztrošenosti naprav in orodja, ki se ne obnavlja, ker smo že nekaj let v negotovosti s prostori in torej nihče ne investira v igrišča in ker ni dovoljeno, da bi posamezne šole združile svoja sredstva za nekoliko dražja popravila ali nakupe. Ker pa drugi napredujejo, pomeni, da z našo stagnacijo nazadujemo, kljub temu da se šola okoristi z delom po društvih. Isto velja, jasno, tudi v nasprotni smeri. Enotna srednja šola »Ivan Trinko« je leta 1987 poslala na Mladinske igre tudi moštvo letalskih modelarjev. Za tečaj je dalo pobudo ZSŠDI, ki je jeseni 1986 proslavilo stoletnico rojstva prvega slovenskega in jugoslovanskega letalca Edvarda Rusjana. Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 500.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500 - din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000 -din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000.- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski JL dnevnik 6. avgusta 1988 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch Izdaja in tiska H ZTT Trst ■2=5 Kljub temu da karabinjerji še preiskujejo področje Aspromonteja Ugrabiteljska tolpa izpeljala drzen načrt: v Kalabriji ponoči ugrabila deda in vnuka Grofica Marta Marzotto za las ubežala ugrabitvi ARDORE (Reggio Calabria) Kalabrija je bila spet prizorišče ugrabitve, katere žrtvi sta tokrat 58-letni Alberto Minervini in njegov 15-let-ni vnuk, ki se prav tako imenuje Alberto. Do ugrabitve je prišlo ob enih ponoči, ko sta se ded in vnuk vračala z obiska prf prijateljih v nekem kampu ob jonski obali, kraj pa je le nekaj kilometrov oddaljen od tistega, kjer so v torek našli malega Marca Fioro. Ugrabitev je karabinjerjem iz kraja Ardore prijavila Minervinijeva hčerka Marisa, ki se je s svojim avtomobilom peljala le nekaj metrov za očetovim. Preiskovalci, ki so takoj prišli na kraj domnevajo, da je Minervinija pričakala skupina zlikovcev, ki je s svojim vozilom zaprla cesto takoj po nekem nepreglednem ovinku. Tam blizu sta tudi hiši, kjer Minevrinijeva družina preživlja počitnice. V rdečem fiatu 500, ki ga je upravljal ded Alberto, se je peljal tudi vnuk. Karabinjerji so mali avto našli na cesti z odprtimi vrati in prižganimi žarometi. V notranjosti ni bilo nobenega znaka, ki bi pričal o nasilju nad voznikom in mladim sopotnikom. Takoj po obvestilu o ugrabitvi je stekla obširna akcija, v kateri sodeluje več kot 300 mož postave. Prav te dni se namreč v Kalabriji nahajajo pomožne skupine italijanske vojske, saj je še vedno v teku zasledovanje ugrabiteljev Marca Fiora. Preiskovalci menijo, da so se zlikovci, ki so ugrabili Minervinijeva odpeljali proti morju, morda celo v Locri, ki leži komaj pet kilometrov stran. Vse bolj pa peša upanje, da bi enega od ugrabljencev izpustili, kot se je v podobnih primerih doslej vedno zgodilo. Vest o ugrabitvi dveh članov družine Minervini je v Ardoreju povzročila veliko zaprepadenost. Minervinijevi, ki so doma iz Neaplja so do- mačinom dobro znani, saj zahajajo v Kalabrijo na počitnice že 18 let. Tu so kupili dve stari poslopji in ju uredili. Domačini vedo tudi, da družina ni premožna. V Portici blizu Neaplja ima namreč obrtniško podjetje, kjer so zaposleni tako rekoč vsi družinski člani. Minervini ima pet otrok, od katerih sta dva poročena. V podjetju izdelujejo keramične predmete in okraske, delajo torej na področju, ki ima veliko konkurenco. Preiskovalci pa zaenkrat ne izključujejo možnosti, da so družinskega glavarja in njegovega vnuka ugrabili iz maščevanja proti starejšemu sinu Antoniu, ki je bil vpleten- v prodajo mamil in je že imel opravka z oblastjo. Mali Marco se počasi vrača k vsakdanjosti TURIN — Marco Fiora se postopoma vključuje v vsakdanje življenje. Nad njim bdi oče Gianfranco, ki mu pomaga premeščati zlasti motorične težave, saj se otrok še vedno težko giblje. Starša sta tudi povedala, da je Marco že drugo noč, potem ko se je vrnil domov mirneje spal, tujcev pa se še vedno boji. Hiša družine Fiora je kar naprej v središču pozornosti, vendar tako Marcova mati kot oče vljudno, a trdno zavračata novinarje in fotoreporterje. Včeraj pa sta se z Marcom in njegovim očetom več časa pogovarjala preiskovalni sodnik Giordana in vodja policijske protiugrabiteljske sekcije iz Turina. Suša in vročina ponovno pestita ZDA NEW YORK — Suša in vročina sta se spet pojavili v ZDA, kjer povzroc ta hude težave industriji in kmetij stvu. V Massachusettsu, Rhode Islana^ in New Yorku so morale nekater električne centrale zmanjšati Pr01 vodnjo za 5 odstotkov. Zaradi večjega povpraševanja P® j energiji se je razdeljevanje elektnK raznim industrijskim podjetjem zmanj šalo. V ZDA obstajajo namreč doloce ne pogodbe, ki omogočajo ustanovam, ki razdeljujejo energijo, da samostojno spremenijo količino dodeljene energi je. V Detroitu je obrat Edison občasno prenehal z dodeljevanjem energij®-Kjer so se rezerve vode močno znizal • so se mnoge električne družbe moral poslužiti uslug central na premog, ka bistveno zviša stroške. Tudi jedrske centrale so v škripcih. V Minneapoh5 je centrala Monticello, ki bporabl]3 vodo Mississippija, zmanjšala produk' tivnost do 25%. V tovarnah avtomobilov, ki so brez klimatskih naprav, s delavci morali prenehati z delom. nekaterih tovarnah so sklenili skrajšati delovne izmene. Tovarna Ford je torek zaprla 3 oddelke za osem nb Chrysler je zaprla obrat McGraiv Glass. Suša in vročina povzročata probleme tudi v kmetijstvu. Stanje soje J® bilo že slabo zaradi suše izpred dven mesecev, sedaj pa je še hujše. V Chicagu se je cena soje dvignila za z centov (8.625 dolarjev za bušel), tuc11 vrednosti koruze in žita sta se dvignili' PORTO ROTONDO — Rojstvo vnuka, ki ga je predvčerajšnjim povila hčerka Diamante, je najbrž rešilo grofico Marto Marzotto j[na sliki) neprijetnosti ugrabitve. Sest oboroženih moških s pokritim obrazom je namreč vdrlo v njeno vilo v elegantnem leto-viščarskem kraju Porto Rotondo pri Sassariju. Nje ni bilo doma, zato so neznanci privezali na stole Martino priletno mamo Almo Vacondio, hišni pomočnici ter dveletno nečakinjo Be-atrice. Ugrabitelji so menda nameravali počakati na povratek grofice Marte, račune pa jim je prekrižal neki sosed, ki je poklical na pomoč policijo in zadrugo paznikov Coste Smeralde. Neznanci so ob prihodu policije pobrali pot pod noge in izginili neznano kam. Vest o spodleteli ugrabitvi se je raz-vedla šele včeraj zjutraj, ko se je okoli vile kar drlo policije, še posebno, ker so preiskovalci prepričani, da so ubež-ni lopovi člani iste skupine, ki je ugrabila rimskega podjetnika Guida De Angelisa. Bosno pretresa drugi škandal SARAJEVO S poglabljajočo se družbeno krizo so v Jugoslaviji vse bolj v ospredju zanimanja javnosti tudi zlorabe oblasti s strani visokih političnih funkcionarjev. Ena takšnih »afer«, ki že mesece pretresajo še od »Agrokomerca« tresočo se Bosno in Hercegovino, je gradnja stanovanjskih hiš in počitniških »hišic« v prelepem Neumu, kjer domujejo in počitnikujejo mnogi z bosansko-hercegovskega in državnega vrha. Dosje o gradnjah je republiška vlada na zadnjem zasedanju pred počitnicami dostavila bosan-sko-hercegovskemu parlamentu. A kot kaže, je dosje, ki je odgovor na poslanska vprašanja, razkril nekatere in pokazal na nove neznanke. Po dostopnih podatkih so banke za gradnjo in obnovo stanovanjskih objektov odobrile 334 posojil. Tista posojila, ki so bila uporablena za gradnjo počitniških hišic, so bila uporabljena nezakonito. Gre za 56 posojil, ki so bila dana pod bolj ugodnimi pogoji, kot so v času odobravanja bili na trgu. Največ vprašanj na odgovore poznajo banke, ki pa še niso povedale vsega, kar vedo: komu so, kdaj in pod kakšnimi pogoji dajale posojila z odplačilnim rokom tudi do 25 let in s smešno nizkimi obrestmi, ko navaden državljan do posojila skorajda ni mogel priti, če pa je že uspel, zdaj plačuje mastne obresti. Tovrstna »politika« bank je tisto, kar poslance v bosansko-hercegovskem parlamentu najbolj zanima. Zanimivo je, da čeprav se za celo zadevo zanima najvišji organ oblasti — republiški parlament, stvari tečejo počasi. Že zato, ker se skupščine v bankah v zadnjem času težko sestanejo v zadosnem številu. Tako je vsaj bilo, ko so morale odločati o svoji vpletenosti v afero »Agrokomec« in nič ne. kaže, da bi se kaj spremenilo. Za opice primerno čtivo Opica na sliki prebira njej primeren časopis (pustimo, kje), kaj pa fotograf, ki si je posnetek zamislil? Avstralski konservativci prežeti s ksenofobijo SYDNEY — Avstralska opozicija si spet želi »bele Avstralije«. Lider liberalne stranke John Howard je pred kratkim izrazil svoj odpor do sožitja različnih kultur in do politike nepristranskosti v zvezi s priseljevanjem. Njegove izjave so sprožile val polemik, celo konservativni krogi so jih označili kot korak nazaj v zgodovini države in kot povratek k nesrečni politiki »bele Avstralije«, ki je državo prisilila k izolacionizmu in upočasnila njeno kulturo. Howard je zaman zatrdil, da proti Azijcem nima nič in da noče diskrimi-ninacij, ampak da išče »družbeno kohezijo« namesto »melting pot« (zmes ras in kultur, ki je najvažnejši in najbolj navdušujoč socialni eksperiment zadnjih 50 let). Nihče mu ni verj® • tudi nekateri ugledni liberalni Par .„ mentarci so v zadregi priznali, da 1 »družbena kohezija« le volilni manever, ki bi lahko povzročil razkol v državi. Avstralska opozicija (koali®*! _ med liberalci in konservativci) je v®e raj podpisala osnutek političnih nav<^ dil, kar zadeva priseljevanje, ki v imenu »družbene harmonije« omog°c._ omejitev priseljencev. Minister za prl seljenstvo Clyde Holding je odvrn*^ da v Avstraliji različne kulture oj3 .? jajo in da se bodo ohranile. Laburisti na vlada je namreč pobudnik sozd) različnih kultur, priseljence pa SP°? buja h gojenju svoje kulture, da aktivno in trdno dosegli enotnost različnosti. Kljub polemikam in zdraham »Toscanini« bo v Benetkah RIM — Veliko hrupa za nič. Franco Zeffirelli je lisjak, ki mu ni para in si res težko predstavljamo, da bi se spustil v predfestivalsko polemiko s kolegom Scorsesejem, ko ne bi imel kaj za bregom. Zlobni jeziki so izrazili mnenje, da najbrž kaj ni bilo v redu s filmom Mladi Toscanini, ki bi ga moral predstaviti na beneškem festivalu (bili so dnevi, ko so stavkali dub-lerji in je obstajala resna nevarnost, da bo glavna igralka Liz Tay-lor ostala brez primernega italijanskega »ozvočenja«), zdaj pa je menda te afere konec, saj je distribucija potrdila vest, da bo Zeffirelli, kljub Scorseseju, prisoten na festivalu. Polemikam, ki jih je sprožil Scor-sesejev film na versko tematiko, sp se pridružile tudi opazke^zastopn1.' kov SNCCI (sindikata filmskih kri' tikov) in ACD (združenje avtorjsy)' Obe organizaciji povsem upravičeno trdita, da se filme lahko kritizira in »križa« šele po projekciji oz-po predstavitvi na festivalu, zato so vse predhodne polemike odvečne in izredno neprofesionalne. Opazke strokovnjakov sploh n® motijo zastopnike raznih veroizpovedi, saj je še včeraj beneški arP/j mandril aal svoj doprinos polemik1 in izjavil, da je izobčil kretskega pisatelja Nikosa Kazantzakisa, avtorja knjige »Kristus ponovno na križu«, po kateri je Scorsese izpisa' scenarij za svoj film. Grško -jugoslovanski zapleti zaradi vode ATENE —- V Grčiji so sprožili proti Jugoslaviji svojevrstno kampanjo zaradi domnevno namernega zadrževanja vode reke Vardar na območju Makedonije in to v času, »ko v^okolici Soluna gorijo polja«. Tanjug poroča, da že nekaj dni prikazujejo v Grčiji položaj tako. kot da ga je zakrivila Jugoslavija. Suša naj bi se po teh vesteh ustavila na grško-jugoslovanski meji, Jugoslavija pa se kopa v preobilju vode. Nenavadno je, da dajejo podobne izjave tudi visoki vladni funkcionarji. Namestnik ministra za zunanje zadeve Pangalos je izjavil: »Noben civiliziran narod se ne vede tako. V obdobjih poplav in suš nudijo pomoč celo sovražniki, mi pa verjamemo, da so Jugoslovani naši prijatelji«. Dodal je tudi, da »ima Jugoslavija 60 milijonov kubičnih metrov presežka vode, Grčija pa potrebuje le 10 milijonov. Pri tem pa zanemarjajo objektivno dejstvo, da je Makedonijo zajela velika suša, ena najhujših po vojni. Vsakdo lahko ugotovi, da imajo jugoslovanski kmetijci popolnoma enake težave kot grški. Spregledali so tudi dejstvo, da je Jugoslavija pristala na to, da Grčiji iz Dojranskega jezera odstopi večje količine vode, kot jih je bila dolžna odstopiti na temelju sporazuma med državama. Očitno je, da želi nekdo namerno v grški javnosti vzbuditi negativno stališče do Jugoslavije. Na žalost je to že občutiti pri nezadovoljnih in nepoučenih kmetih, ki so že nekajkrat protestirali, pri tem pa le sramežljivo govorili o lastnih slabostih, ki so več kot očitne. Tokratna suša je pokazala, da so namakalni kanali zapuščeni, da kmetje uporabljajo vodo iz kanala Dorjan - Vardar, 'tar * otežuje že tako zapleten položaj in prihaja celo d primerov, ko mora posredovati policija. Del tiska namenja problemom s sušo že znan0 politično razsežnost, kar gotovo ne prispeva k raz voju odnosov med državama, ampak le potrjuj jugoslovansko stališče, da morata državi skup3! urediti izlitja Vardarja. Če bi to storili bi bile P°^ sledice suše odločno manjše tako v Grčiji kot Makedoniji. Grčija pa za to zadevo doslej ni kaza la resnejšega interesa. Diplomatski urednik Tanjuga je zvedel, da J zvezni sekretariat za zunanje zadeve takoj odloc reagiral na skrajno nekorektno in žaljivo iz!a,. Pangalosa pri funkcionarju grškega veleposlaru tva v Beogradu in s posredništvom jugoslovans ga veleposlaništva v Atenah, (dn)