Listek« Vojni zakoni in zakoni srca. (P o v e e t. — Iz Hrvaškega prevel Ivan Vuk.) (Konee.) Bled kakor steaa, treaoč se kakor od mrzlice, z obvezanim čelom, stopi pozvani pred svojega poveljBika. »Gospod stotnik, jaz vam častitam! Njegovi presvitloati, gospodu feldmsrSalu vas hočem priporočiti za najvisje odlikoTanje!« Polkovnik pomoli stotniku roko. Ta prizor je pozdravil gromki »hura«. >Ker so zasluge apozaane, je sedaj na vrsti, da se kazauje zaaemarjeaa dclžuost, BeposluSaost. Gospodje častniki, imecujte mi onega, ki ie v polku aajbolj zanemaril avojo dolžBost, ki ]e bil neposluSea!« 0<upnjeai, kakor da ne razumč tega vpraSaaja, so gledali čsstniki in moStvo drug drugega in poveljaika. Nikogar niso poznali. ki bi ae pregrešil čez ta dva težka vojaška preatopka. Nikogar! »Vi molčite?« spregovori polkovnik; »Vi mi ne znate nikogar imeBovati ? No, jaz vam hočem pomagati. Kdo je včeraj pred bojem zapu8til svoje čete ter se vrnil na avoje mesto Se-le. ko se je ie boj začel? Kdo je, vprašam vas, bil aeposiuSen, kdo je zanemiril svojo dolžaoat?« Ia zopet je stopil naprej stotnik Gostovinski in rekel: »Jaz sem bil tisti, gospod polkovnik!« »Da vi ste bili tiati, goapod Gostoviaskt! Ali morete opravičiti avoj zločia?« »Ne!« »Ker veste, da v takih slučajih ni opravičevanja. Znate iž, kako kazen daje vojni zakcn za tak zločin?« »Smrt!« »Tako je. Moja dolžacst je, da o tem takoj službeao obvestim. Moja dolžnost je tudi predložiti, da se postavite pred vojao Bodidče. Kako se bo glaaila obsodba tega sodišča, veste aami. Vredite med tem svoje stvari« Na te beaede eo stali vsi, častaiki in moštvo, kakor okameneli. NezasIiSano, grozovito! Po celih vrstah se je slišalo mrmranie aezadovoljstva. Čaataiki pa so glasBo proaili usmiljeaja za svojega tovarida. Ne ozirajoč 86 nft V8e to, da polkovaik 3e nekatere ukaze in odjezdi. Častniki oatanejo v kratkein pomenku. Skleaili ao, da posljejo polkovaiku odposlaastvo, da ga pregovori, naj ne skliče vojaega sodr. Izbrali ao dva čaatnika, da rau poneseta to proSnjo. Takoj ae podaata ta dva k poveljaiku in mu izrečeta v imenu vaeh to prošDjo. Pred oči sta mu postavila duSevno borbo in oao Beumljivo silo arca, v kateri je nearečBik prelomil svojo službo. Mirno ie posluSal polkovnik. »Nisem ga sodil jaz, sodil ga je vojai zakon. Zakon gcvori tako jasBO, tako točno, da se ne more nič ublažiti. Vi ste se zaatoaj trudili, gospoda moja.« Na te besede je pozabil major v straati na vojaSke postave ia vzklikne: »Gospod polkovnik! Pomislite, da bo tudi vam enkrat bila zadaja ura, kc se bodete podali pred večnega sodnika. Gorje, trikrat gorje vam, ako se po nedolžnem prelije kri, in to kri važega jediaega sina! Gospod polkovaik, tedaj se bodete zastoaj zgovarjali aa vojae zakone; ničeaar vam ne bodo koristili. Zaklinjaino vas pri odrešeflju vaSe du5e, premislite si, ne ubijte tako naglo svoje dete, — dovolite, da se sodiSče zbere Se le čez 24 ur!« Polkovnik ne odvrne oičesar. Samo ajegova glava, katero je podprl z levo roko, se |e 8e bolj sklonila. »Goapod polkovnik!« pristavi za bip podpolkovnik, »razbojniku se dopuSfajo dnevi, tedni, da obračuai s svojim življeajem, a vi avojo lastflo kri ne amatrate vrednim tega ?< »Dobro«, reče nsposled starec z umolk- lim glasoni, »dopuščam, da se prediog za sklicanje vojnega acdišča prestavi za 24 ur. Ali to je \m — vse, kar morem in hočem dopusfili. A sedaj me pustite s&mega, gospoda !« Srečni, da ao vaaj to izposlovali, odločijo se častaiki, da ta čas porabijo v to, da zbero izmed sebe Stiri člaBe, ki bi se naj takoj napotili v glavai tabor feldmar8ala Radeckijaiu od Bjega aprosili pomilo3čenie svojeganesreccega tovariša. IV. Oče Radecki. Ko so poslaaci po nagli vožaji ia po dolgih urah stopili v hi3o, kjer je bii stan vrhovaega vojskovodje, je ura odbila ravno dve po poinoči. S težkim sicem so se cdločili, da ga zbude, akoravno je 3e komaj pred jedao uro legel k počitku. Privedeni pred Bjega, ga aajprej prosijo oproateBja, da ga dramijo. Ali on se jim prijazBo aasmehae in reče: »Uferjea sem, da je to, kar vas je dovedlo, zelo važao in se ne da počakati. Kaj je takega?« »Ako vaSa preavitloat najpozneje za iedao uro ne pcSlje tekalca z pomilostitvijo, bo -naS dragi tovaris, atotaik grof Goatovinski, ustrelieu.« »Kdo? Stotnik Gostovinski? Pred par arami aem bil obve3čen o aekem Gostoviaakeiii, da je on s svojim izvrstnisn navalom odlošil bitko. To menda ni ta?< >Na biužbo, vaSi miiosti. to je Sisti.« »A. kdo ga je obscdil n& sanrt?« »Poiko7njk grof Goato-viisKi hoče, da se postcri pred vojno scdisw, da ga ono obsodi v smrt.« »Polkovnik Gostovinaki? — Ali oni 3totnik je menda celo ajegov sorodnik?« »Njegov jedinž .sin, presvitlost!« »Kako naj to razumem? — Z&kaj? — ReSite mi to uganko!« Vodja poalanstva mu razjasui yae ter konča svoje pripovedovaaje a pro^ujo v imenu eelega čaaniStva istega polka, ki jih je poslalo, naj se v tom neobičaem sluCaju ravaa z miloatjo zoper onega, ki jo to zaslužil. Oče Radecki jfc zelo pozorno posluSal to pripovedovanje. Vcdja poslanstva je zapazil, da je lice feldmarSalovo postajalo vedno mračaejSe in mrko. Napcsled reče: »To je tako težek alučaj ia aeobičea, da 3e ga aiaem doživel. Hočem, da se pravično sodi in ravna in zatc ae takoj napotim na lice mesta. Tam hočem vse natanko poizvedeli. Ce se bo v&3 tovaris reSiL, me bo zalo veseiiio. A dotlej z Bcgoca, gospoda! Jakreno m zahvaliv«i in nekoliko poliiirjeai be vratjo čaatniki k polku. V. Zopet oče in sin. Nepričakovan prihod feltfinarSala je vzbudil veliko iznenadeBje pri polku. Po kratkem počitku da pozvati polkovnika Gostoviaakega, da ga naiančno obvesti o stvari. Njun r&zgovor \e trtjal dolgo ia ko je tikoBčaL, Je po-^v&i k aebi se nekatere častnike. ZasliSal jih je o prestopku tovariia, o ajegovem obaaSaflju za čaaa poalednjega boja bi druge poedinosti. Na povelje foldmaršala poklice polkovaik skupaj vae čaatnike pcika in da privesti iz ječe obsojeaca. Ko so bili vsi zbraai, preirga voiskovodja avečano tisiao, ki je vl&dale in začae z blagijr glisom: »Stotaik Gostovinaki naj stopi naprej! Zmučen od duževBih ia telesaib muk, a Se vedno odlcčen in poaosea je stal ubogi čaataik in mirno prenesal pogled vrbovnega vojakovodje. O5e Radecki spregovori resao: »Stotaik Gostovinski! Vi ste storili krivdo, ki se kazauje, kakor veste, s smrtjo. — Ča«tiie zaslugo vaše obitelji, jedaoglasBo, ugodno pričanie vaših tovariSe? za vaa, vaSe zaačaJBO življeaje la da ate v zadajem boju odločili bitko, vt>e to mi je priča, da vag tež&k prestopek ni zakrivila araraotaa bojazIjivott, pcdla ušvera ali iadaja. Z*ato rečem: da ae bom delal v duhu vojaega zakona in  oe skliceval vojacga sodiSSa. Poetavim vas zopet na čelo vaše stotnije. — A vi, gospod polkovnik, siiajni vzor zvestega ča8tB»ka, ki se od pravicnosti ne da z ničem odvrniti! Prosim vaa, da siaa, ki se je v času slabosti prcgrešil ia katerega ste hoteli žrtvovati vnjaSki doižnostž, aprejmete zopet iz mojih rok aa svoje očetovsko srce ...« Ko }e plemeaiti vojakovodja koačal, je prijel roko pomiloSčeaega častnika in ga privel k ajegovemu očeta. Tako težko akušaaa oče in sin ata si padla v naročje in ko se je Bjuao ibtenje zasližalo — tedaj so se zaiskrile solze v očeh gledalcev tega nepozabnega prizora. Za bip ao atsli vai nemi, a nato se je iz njihovih prsi izvil silai, oduSevljeni »hura«, ki se tako rad izvija iz vojaskih prsi ob Casu velikega in veselega oduSevljenja. Tako 80 zakoni, ki sc vsajeni v cloveSkem areu, zakoni ljubavi, predadali grozo vojnih poatav.