kmečki dom. ;Domoljubova priloga za nase^^^j gospodarje, gospodinje in dek]|r Zboljšanje pašnikov in živinoreje (Oovor poslanca Demšarja v deželnem zboru 13. oktobra 1909.) (Konec.) Sedai pride na vrsto, da izpregovorim ,o naši živini. Jaz se bom tu ozrl samo na dve vrsti naše živine, to je govedoreje in prešičoreje, za konjerejo se je itak še največ skrbelo, ker rabi konje država za vojsko. Mi v zadnjih 30 letih, ko se je ome-j la in opustila paša, nismo mogli tako napredovati pri živinoreji, kakor bi bilo pri splošnem napredku želeti; v nekate-rili krajih smo celo nazadovali. Na Kranjskem smo imeli leta 1880. 225.144 glav govedi, leta 1890. 227.613 in leta 1900. 253.839 glav, leta 1890. smo imeli 94.935 prešičov, leta 1900. pa 107.836. Ce bi danes šteli, ne verjamem, da bi dosegli to število, ker smo imeli več slabih let za krmo. Suše I. 1904. in 1908. so hudo udarile našo živinorejo vkljub temu, da je država priskočila s precejšno podporo za nakup krme. Živine se ni moglo toliko podrediti, kakor sc je je moralo odprodati. \ takih letih se občutno pokažejo nasledki pomanjkanja pašnikov. Vkljub temu, da smo pri številu do leta 1900, kakor sem prej omenil, precej napredovali, ne moremo govoriti o splošnem napredku živino-icje. V statističnih poročilih iz leta 1890. beremo, da smo po številu v 20 letih napredovali za 1-6 c/o. Ta napredek se je pa pokazal le pri reji mlade živine, medtem je pa padlo število pri bikih za 13 odstotkov iu pri kravah za 2 odstotka. Te razmere se tudi pozneje niso spremenile, to čutimo tisti, ki se pečamo z živinorejo. Med lom je pa naša živina omehkužena po zaduhlih hlevih trpela veliko več pred kužnimi boleznimi, ki so se zanašale k nam vsled pomanjkljivih veterinarnih odredb iz Hrvaške in Bosne. Zlasti prešičoreja je bila s tem hudo prizadeta. Če je enkrat en hlev okužen, ec tudi bolezen živali ne uniči, je vendar taka žival za plenic izgubljena, ker hitro degenerira. Vsled tega so se pa tudi velikokrat dobri poizkusi povzdigniti živinorejo slabo obnesli in je bilo vedno veliko Pomanjkanje dobre plemenske živine. Mi Potrebujemo poleg dobrih pašnikov še dobrega plemena in primernih hlevov. Veliko pomanjkanje se kaže pri dobrih plemenskih bikih, ki jih moramo iskati v drugih deželah za drag denar in jih je še težko dobiti. Zadnji dve leti se je res nekaj več bikov pripeljalo iz severnih dežel, vendar s tem še ni dosti pomagano. V krajih pa, kjer je živinoreja zelo zaostala, tam pomanjkuje vsake dobre plemenske živali. Treba bo tudi za povzdigo prešičo-reje dobrih merjascev in svinj. Pri govedoreji so se pa delale tudi s tem velike napake, da so se dobri, še mladi biki v veliko škodo živinoreje oddajali mesarju. Bik je precej hudomušna žival, ki postaja z leti rad hudoben in vsled tega gleda posestnik, da ga kmalu proda za meso. Deželni odbor, ki naj podpira nakup plemenskih živali, bo moral gledati, da take živali dolgo pridrži za pleme in da posestnikom nakloni primerne letne nagrade. Kjer so še dobre in lepe plemenske krave, tam bo treba paziti na to, da se vsa teleta ohranijo za pleme in razprodajo v deželi v kraje, kjer je na slabi stopinji živina. To bo treba pospeševati s premijami za teleta. Število živine se bo z izbolišanjem pašnikov moralo pomnožiti, kakor sem preje pojasnil. Zato bo treba zlasti v tistih krajih. kjer ni kmetijske šole, zlasti na Notranjskem in Gorenjskem napraviti vzorne kmetije z vzornimi pašniki in hlevi in izbrano živino za pleme. Take vzorne kmetije bi lahko redile veliko živine, ker bi se omejile zgolj na pridelovanje krme in bi tudi dosti nc stale. Te bi dajale tudi našim kmetovalcem lep zgled. Mi vemo, da jc naš kmet še precej konservativen, kar je velikokrat tudi prav. in ga je mogoče le z dobrimi zgledi pripraviti do umnega kmetovanja. Take kmetije bi bile najboljša šola za kmetijski pouk. Tu bi se naprav-ljali lahko kratki podučili tečaji, kjer bi se poduk izpopolnil s praktičnim delom. Ta denar, ki bi ga dežela tu založila, bi se dobro obrestoval. Če pomislimo, da imamo mi 253.839 glav govedi, ki se povprečno računajo na 120 K in se vrednost ene živali lahko zviša za 100 K, se naše premoženje zviša za 25 milijonov kron, ki bi gotovo dajale dobre obresti. Ne rečem, da ni pri nas izboljšanje nekaj težavnega, ker imamo večinoma male posestnike. Po zadnji statistiki, ki sem jo mogel dobiti, imamo na Kranjskem z 1-2 govedi 16 772 posestnikov, z 3—10 govedi 31.249, z n—90 govedi 1800 in z več kot 20 go- vedi le 111 posestnikov, med tem imajo na Koroškem z več kot 20 govedi 1617 posestnikov, vse živine pa le 2400 več kot pri nas. Pri naših razmerah je torej izboljšanje živinoreje mogoče le zadružnim potom, to je po živinorejskih zadrugah. Treba bo ustanoviti kar mogoče največ živinorejskih zadrug. Ze nekaj let sem je pri nas precej živahno gibanje za izboljšanje živinoreje, zlasti govedoreje. Vidi se, da so naši kmetje vsprejemljivi za to in pripravljeni delati za izboljšanje živinoreje. Ustanovilo se je pri nas do meseca avgusta letošnjega leta 12 živinorejskih zadrug, te so: v Selcih, v Šmartnem pri Klanju, v Cerkljah, v Predosljah, v Sori, v Kamniku, v Gorjah, v Dolskem, v Hor-julju, v Borovnici, v Ilirski Bistrici, v Št. Rupertu in na Igu. Prve teli zadrug so se ustanovile brez kake podpore, z lastno močjo. Pozneje pa je naš deželni odbor priskočil po svojih skromnih močeh na pomoč in tudi država je nekaj dodala. Le tako naprej s podvojeno silo in seveda tudi s podvojeno pomočjo dežele! Po poti, po kateri so hodile druge dežele do povzdigo živinoreje, treba bo tudi nam iti; tako ima danes mala država Švica nad 500 živinorejskih zadrug. Zadružnim potom se lahko skrbi za pašo, se tudi lahko kupuje draga plemenska živina, sc zbira za pleme lepa živina, se vodijo potrebne knjige, da sc iz njih razvidi vrednost plemena, se živina prodaja, se skrbi za poduk in sc tako oživlja veselje do živine in kmetijstva. Vse to je pri posameznikih tudi z deželno podporo težko izvedljivo. Deželni odbor tudi ne more vsega tega pregledati in izpeljati; tako bi bile živinorejske zadruge izvršilni organi deželnega odbora. Zraven pašnikov in lepe živine nam je tudi potreba primernih hlevov. V slabili, nizkih in mokrih hlevih ne more uspevati mlada živina, pa tudi ljudje nc marajo hoditi v take hleve, zlasti ženskih poslov je danes težko dobiti za hlev. Lepa soba, lep hlev, lepa živina, lep travnik, to človeka veseli in ga vabi k sebi. Kjer bo vse to. bo ostala ljubezen do stanu in kraja. Tako bi odpadli tudi tisti pomisleki, ki jih imajo nekateri gospodje pri novi lovski postavi, ker bi kmet raje ostal pri kmetijstvu in ne bi silil v gosposke športe. Kjer so vzorni hlevi, se napravijo tudi gnojne jame, iz katerih dobimo mnogo gnojnice, ki pospešuje rodovitnost zemlje. Koliko se 9i izda denarja za drag umeten gnoj, tisočaki l'red o iz dežele, med tem pa dragocena gnojnica v hlevih izhlapuje in jih okuzuje. Tudi to je zelo važno. Res je, da se je dalo že nekaj malega premij za izboljšanje hlevov. toda to so le mrvice, treba bo preskrbeti zadostno brezobrestnih posojil, ce sc vse to izpolni, potem je mogoča prt nas umna živinoreja in s tem izboljšanje tn rentabilnost kmetijstva. Kmetijstvo bije že dolgo vrsto let gospodarski boj, boj za svoj obstanek. Mi vidimo na eni strani našega kmeta ^ po naših hribih in dolinah, ki se trudi noc in Jan in dela za slabo plačo, pri vsem tem pa propada v škodo dežele in države, na drugi strani pa dobro organizovano mestno industrijsko delavstvo, ki si želj 111 zahteva boljše plače in cenili živil. Mešca-n se pritožujejo zoper kmeta in mu očita:;!, da je on kriv draginje. Zahtevajo pomoč od države po poti, ki bi samo kmeta oškodovala, drugim stanovom pa nič ne koristila. Zahteva se odprava var-st\ a kmečkega dela in konkurenca kmetu s slabim blagom, z uvažanjem malovrcd-n.ii ž.vil. Potem se pa še dobijo izobraženi mestni politiki, ki liujskajo delavca zoper kmeta in kmečkega zastopnika, ki ne more dovoliti raznim vladam, da bi svoje lačunc delale v škodo kmeta. Imamo pri nas, .:. itno v \vstriji šc dovolj zemlje, ki lahko pošteno preživi svoje prebivalce, samo obdelati jo je treba in tistemu, ki jo obdeluje, preskrbeti primeren zaslužek. Za to naj pa skrbi dežela in država z di.rrimi zakoni in kriza, ki žuga našemu go'.p:>'Jarsivu, bo odstranjena. Da se ne bo mislilo, da so naše zahtev. :ledc povzdige živinoreje pretirane, h< čem navesti še nekaj številk, ki nam k;.žeio kako druge dežele podpirajo živinorejo. Moravska je dala leta 1907. iz dc-zdnili sredstev za povzdigo živinoreje: 1. za goveuoi •ejo 200.000 K 2. za konje 3.000» 3. za malo živino 6.000 » -!. za cepljenje proti rdečici 6.000 » 5. za ovce in koze 2.000 » 6. za gojenje krniskih rastlin 4.000 » zbor skleni: v prihodnji proračun naj se stavi za povzdigo živinoreje svota 100.000 kron. Skupaj 221.000 K Skupna podpora za povzdigo kmetijstva jc znašala 311.970 K. Moravska ima trikrat toliko sveta za živinorejo kot Kranjska, za živinorejo pa da vsaj osemkrat toliko podpore kot pri nas. Češki deželni zbor je dovolil 3. junija 1905. za pospeševanje gospodarstva štiri milijone kron, od tc svote se je pa porabilo za govedorejo in prešičorejo 1 milijon kron. Deželni zbor je pa dajal še posebne podpore, tak o leta 1907. za govedorejo še 239.350 K. Te številke nam kažejo, kako napredne dežele podpirajo kmetijstvo. To delo za povzdigo naše živinoreje bo treba pri nas hitro izvršiti, če hočemo, da sc izpolnijo želje, ki jih je že leta 1905. izrekel deželni zbor. Tudi moje želje so, da naj se tako povzdigne živinoreja, da ne bo zadostovala samo domačim potrebam, ampak da bomo imeli še živine za izvoz. Zato pa stavim sledečo resolucijo: Deželni 10i Beton. IV. Vsak gospodar bo dolgo pomnil lansko leto. Huda suša bi nam bila kmalu uničila našo živino. Kako je primanjkovalo krme! Prosili smo državne podpore, dobili smo precej veliko, pa živina marsikaterega gospodarja je vkljub temu stradala; dasi je vsak odprodal, kolikor je mogel, In letos? Veliko gospodarjev nima letos nič več krme kakor lani. Zopet letos ga muči moreča skrb: Kako bom preredil svojo živino? Krme nam skoro vsako leto primanjkuje. Temu smo pa nekoliko tudi sami krivi, ker si ne pomagamo, ko bi si lahko. Pa kako? Travnike in vrtove je treba bolj gnojiti. Pa boš rekel: Kje bom pa gnoj vzel, saj ga imam komaj za njive. To ti jaz prav rad verjamem, da ga imaš premalo. Toda ravnaj z gnojem drugače kakor do sedaj, pa ti bo dosti več zalegel. Kako smo z gnojeni dosedaj ravnali? Prav slabo, lzkidamo ga iz hleva, ga pustimo visok kup pred hlevom, da se od vseh strani pošteno presuši, ali ga pa zmečemo v jamo, da ga je polovica v vodi. Kadar gre dež, priteče pod gnoj deževnica in ga izpira in odnese iz njega še tisto malo re-dilnih snovij, kolikor jih je imel. Največ pa smo dosedaj zapravljali na gnojnici Gnojnica je dragoceno gnojilo, ima v sebi veliko kalija in dušika, snovi katerih vse rastline potrebujejo. Pa kako smo dosedaj skrbeli za gnojnico? Marsikdo gladko nič. Pojdi skozi naše vasi, po vseh potih in stezah teče dragocena gnojnica, da vsak čas vanjo stopiš; a tam kjer bi veliko koristila, po travnikih in vrtovih, tam je pa ni. Na gnojnici slovenski kmetje leto za letom zmečemo tisočake proč. To so nam pridi-govali dosedaj vsi strokovnjaki, pisalo se je po vseh gospodarskih časopisih, uči se po vseh kmeti|skih šolah: gnojnico je treba shraniti in ž njo travnike in vrtove pravilno gnojiti. Pa ljudje so bili v obče za to gluhi. Še-le v zadnjem času se je ta led prebil. Razumnejši gospodarji so začeli tlakati svoje hleve, da prestrežejo gnojnico in jo pora-b jo za travnike. Danes najdemo že marsikje tlakan hlev, čeden da vsakega gospoda lahko vanj pelješ, pa zdrav za živino. Toda tlakan hlev je v korist le živini, če pa hočeš korist imeti tudi ti gospodar posebno kar tiče gnoja, tedaj moraš tlakati tudi gnojišče in gnojno jamo. Najprej naj nekoliko povem, kako je ravnati z gnojem. Gnoj ne sme biti suh pa tudi ne v vodi. Da suh gnoj ni zanič, to mi vsak gospodar verjame. Čisto moker gnoj se pa nič ne razkroji, če tak gnoj na zrak pride, se kaj hitro spridi. Gnoj mora biti torej vlažen; to je glavno pravilo. Dalje se mora gnoj lepo po celem gnojišču razravnati, da je kup povsod enako visok. Tudi ga je treba dobro pohoditi; če prerahlo leži, se prehitno posuši in izgubi veliko redilnih snovij. Kup srne biti 1 meter, kvečjemu poldrug meter visok. To povem samo ob kratkem. Gnoj se mora vedno vlažen ohrani In kako se to doseže ? Na dva načina 1. Če gnoj z gnojnico polivamo J0 storimo ali s korcem ali pa s punipo. Oboi je zamudno; s korcem je dosti dela,'s pni po so pa stroški. Zato si gospodarji norr.i gajo na ta način da 2. gnoj denejo nad gnojnico. V tej slučaju ni treba gnoja nikdar polivati, ampi, se kar sam napije mokrote iz gnojnice in«, lane vedno dovelj vlažen. Na dva načina je torej mogoče m vlažen ohraniti in na dva načina se luč gnojišče lahko napravi: 1. Gnojnično jamo napravimo zraven gnojnega kupa in jo dobro pokrijemo Vtem slučaju bo treba gnoj večkrat polivali, drugače bo presuh in malovreden. Ali pa naredimo 2. gnojnično jamo pod gnojnim kupom, sedaj pa ne bomo imeli z gnojem nič posebnega dela, nobenkrat ga ne bc treba polivati, ker bo vlage iz gnojnici dovelj prišlo vanj. Naj popišem najprej prvo vrsto gnojišč. Zraven hleva blizu vrat in če> le mogoče na senčni strani naj bo gnojišče. Tli na gnojišču morajo vodo držati, gnojnici se namreč ne sme v tla izgubljati To dosežeš brez vsakih stroškov, le nekaj deli boš imel. Napelji težke ilovnate zemlje i« zbij jo kakih 30 cm na debelo in držala a bo vsaj nekaj časa. Ker sem pa jaz list mož, ki beton hvali, ti pa moram v ta na men beton prav posebno priporočiti. Ilovica se li zvozi in imaš bbto na gnojiSču ti začne puščati in imaš večkrat popravila: beton pa, enkrat dobro narejen, je zazmiraj. Pa kakor nalašč je letošnjo zimo in bo prihodnjo spomlad portlandcement silno po ceni. Cena je skoraj na vsako postajo na Kranjskem 4 K sto kilogramov, če se naroči cel vagon. Pri tej ceni se naprava pravilnega gnojišča vsaj v dveh letih mora popolnoma izplačati. Če je svet trden, zadostuje 10 cm močan beton. Ta beton naj nt bo iz samega portlanda, ampak nekaj milega romana naj bo vmes, ker potem mokroto bolje drži; če romana ni, tedaj ji dobra apnena voda (v vodi raztopljeno apno). Če pa je svet za gnojišče bolj mi; hak, tedaj pa kaže celo gnojišče najprej s kamenjem tlakati in na ta tlak pa tenat beton vliti, namreč 5 do 8 cm : to je še vedno ceneje, kakor pa močan beton vlivati. Na gnojišče je treba deževnico varovati, da ne bo gnoja izpirala. Zato naj » bil okoli gnojišča kakih 90 cm visok zid. ali pa vsaj betoniran jarek, po katerem naj deževnica od gnoja proč odteka. Tla na gnojišču ne smejo biti ravna, ampak morajo kaka 2 cm na en meter seti proti tisti strani, kjer je gnojna |» da vanjo odteka gnojnica. v Gnojišče mora biti dovelj veliko. « likost se ravna seveda po številu živine hlevu. Na vsako živinče računati je s K" dratnih metrov. Če imaš n, pr. 8 0av vine, kako veliko bo moralo bili tvoje g jišče ? 8 krat 5 to je 40 kvadratnih meu«. ali dolgo 6 m, široko 6 m 66 cm. " hočeš gnoj poldrug meter visoko trne«, v zadostuje 3 kvadratne metre na glavo- Tudi tega ne pozabimo, da nai » tla gnojišča ravno tako visoka, kanor i zemlja okrog gnojišča. Zraven gnojišča, kolikor mogoče blizu, je prostor za gnojnično jamo. Kako je isto narediti ? Na vsak način mora biti narejena iz cementa. Ce hočemo ceneje delati tedaj jamo s kamenjem obzidamo in s portlan-dom omečemo znotraj čez in čez. Če pa hočemo imeti bolje narejeno, tedaj pa vso jamo betoniramo in znotraj jej damo še fini omet iz portlanda. Kako velika pa naj bo gnojnična jama? Velikost se bo ravnala po številu živine, pa tudi po tem kako mislimo gnojnico raz''ažati. Na vsako odraslo živinče računajo 2 ms (kubična metra); torej bo moral gospodar, ki ima 8 glav živine narediti gnojnično jamo, ki bo 16 m" (kubičnih metrov) držala, to bi bila jama 3 metre dolga, 2.66 metra široka in 2 metra globoka. Druge vrste gnojišče, katero je pa veliko bolj pripravno, namreč gnojišče z gnojno jamo pod gnojem, to bom pa v prihodnji številki popisal, pa tudi narisal, P. Naš pekel Ni še dolgo tega, ko je šel mož gostač v gostilno. Premoženja ni imel. Le kup otrok in raztepena žena je njegovo bogastvo. Sabo je vzel dva otroka, enega v sedmih, drugega v petem letu. „Liter vina" I — Potegnil je ravno tedenski zaslužek, ne od vseh dni, saj je v pondeljek vselej pijan. .Otroci zdaj pa pijte, moramo veseli biti" I Mala se branita, ker nista pijače vajena. „Morata, če ne bota pa tepena" — in besni oče vdari ob mizo, da je vse žvenketalo. In oče je vlival v se in v šestletnega, kar se je dalo. — Pozno so šli domu oče in otroci — čisto pijani. — Na travniku sta se zvalila oče in šestletni in tam obležala. Otroče je grozno vpilo v bolečinah, ker pijače ni bilo vajeno. Mati je prišla na pomoč in spravila moža in sina domu. Toda stem je bila žaljena očetovska čast, ki je zahtevala zadoščenja s palico po hrbtu žene. — Bili so še prebogati, zato je očetova moč zadnjo posodo — lonec in sklede in kar je bilo še druzega v hiši, na drobno zdrobila. — O srečna hiša bogatega gostača. Pred nekaj leti je bil v gostilni učitelj. Oče je pripeljal sabo malega sinčka. ,.Žganja"! Janezek, v šoli pravijo, da žganja ne smete piti. Jaz pa, tvoj oče, ti pravim, da ga boš kar tfe korajžno en glažek spil." in mali Janezek, ki je komaj začel hlače nositi je srčno izvrnil prepovedano in za> povedano pijačo. Kako sta domu prišla, ne vem. Skoro gotovo ne naravnost. — Kam, kam bomo prišli na ta način. Hočete še kaj hujšega? Revna kmečka žena je ležala na smrtni postelji. Uboga reva ni imela nikogar, ki bi ji postregel. Od mraza se je tresla, ker je bila odeta le s starim kocem. Odrasli sin, nepoboljšljiv pijanec, je ravno prišel domu in gre k svoji materi. Ali jo bo tolažil, se od nje poslovil, in zadnjič stisnil roko revi, ki je zaradi njega prelila toliko solz, in ji zatisnil trudne oči? Sin stopi k materi, ki je umirala in se mrazu tresla, ji potegne koc doli in zbeži njim v bližnjo vas, kjer ga proda in na žganju zapije. Mati je umrla, kmalo zanjo tudi sin na pijanosti. ln pri nas se pije in pije povsod. Vsled pijančevanja po gostilnah postanejo ljudje hujši od zveri in vendar to druzih ne odvrne. Gospodarji, sami vidite, kako se marsikje denar, ki bi bil tako krvavo potreben za izboljšanje gospodarstva, poravnavo dolga, obleko otrok in vse drugo, kar imate še težav, ves v gostilnah zapravi. Kakšna bo vaša hiša na ta način postala? Od staršev ste prejeli posestva. Dolžni ste hiše izboljšane pustiti svojim otrokom. Zdaj bodo ostali le dolgovi in razvaline. Domač mir, zadovoljnost, sreča in red beži iz hiše pijancev. Kako bi mogel biti vesel, če nikoli nič nima? — V peklu so in sami nočejo vedeti. Čudno, da marsikje žene niso veliko boljše. Toliko skrbi imajo zaradi moža pijanca, toliko solz prelijejo, in vendar same le prerade v gostilni ostanejo. Tu mora že zaradi vzgoje otrok vladati odločno načelo! Nikdar brez prav posebnega vzroka v gostilno. Naj mati pri sebi začne, če hoče pri drugih kaj doseči. Ko bi mati pri otroku že iz mladega vzbudila stud nad pijančevanjem in skrbno pazila, da ne bi dobili otroci nobene alkoholne pijače, pač bi jim pa dajala več mleka, bi se skoro gotovo pozneje ne mogli tako navaditi pijače, kakor moremo zdaj povsod opazovati. Velika materina ljubezen zahteva težkih žrtev, katerih se mati nikdar ne sme braniti. Kaj naj rečem o fantih? Hvala Bogu, minuli so časi, ko so se fantje bahali s svojo nerodnostjo in stave delali, kdo ga več nese. To je bila baharija rokovnjačev ki so se bahali, kdo je znal bolj kakega popotnika zaklati, ali poštene ljudi goljufati. Čudno, da se morejo ljudje bahati stem, kar ga pod živino ponižuje 1 Mi vsi upamo, da bodo naši mladeniči enkrat vzgledni gospodarji. Brez zdržnosti ne bo šlo. Na Nemškem je dobila država vlani 2 miljona mark manj davka od alkoholnih pijač, kakor 1.1907 Tam je vojska zoper pijančevanje dosegla že najlepše vspehe. Mladeniči, ali bomo mi vedno na glasu, kakor najhuji pijanci, zadnji povsod? Mi hočemo in moramo biti med prvimi. Vsak naj zopet pri sebi začne. Ali je o dekletih sploh treba govoriti? Lepo je vsevela po širni deželi ljubezen do Marije! Nedolžna srca so zahrepenela po večji popolnosti in podobnosti z Marijo. Vleče nas za križem, za Marijo v nebesa. — Toda tudi tukaj se kaže naš pekel. — Ohla-jenje pobožnosti in grob nedolžnosti se začenja z obiskovanjem gostiln, nadaljuje s plesom in konča v sramoti. Ne spoznajo svoje visoke časti, ne svojega lepega po klica. Gotovo ne bi smela zaradi slabega zgleda nobena hči Marijina svetinje čiste Matere več nositi, če je brez posebnega vzroka doma po gostilnah pila in plesala. Če moreš s svojim življenjem in svojo zdrž-nostjo rešiti brata in vsaj drugim pokazati, da je mogoče tudi brez pijančevanja živeti in delati, si veliko storila. Krščanske hiše, torej tudi kmečka hiše po deželi, naj bi bile podoba nebes, kjer vlada ljubezen in veselje brez gieha in slabosti. V resnici je pa le preninogokrat v hišah podoba pekla, kjer ni miru, kjer vlada sovraštvo in so si domači drug dru* gemu le v muko in pohujšanje. V naših žilah pa še teče kri, ki daje moč tudi zoper tega sovražnika. Kai bo z našimi gozdi? Če so pa gozdi izsekani, so plasti zemlje zelo prhke. Voda, katere ne ovirajo več gozdi, pada naravnost na zemljo in jo kar posname na nagnjeni njivi. Kadar je pa suho, odnaša prst burja, da je mogoče dobičkonosno kmetovanje le še v zavarovanih dolinah. Z golih kraških bregov se v dežju voda v velikih množinah izliva v doline, vse preplavi in pokonča še ostali rodovitni svet. Ob suši pa vsahnejo na kraški zemlji skoro vsi studenci, ker zemlja ne drži vode. Prav gotovo je, da na Dolenjskem in Notranjskem, večinoma tudi na Gorenjskem, le gozdi ohranjujejo rodovitna tla, zabranju-jejo moč vetrov in zabranjujejo povodnjf ob deževju in suše ob poletju. Čim bolj so se zidale v zadnjem času železnice, bolj so prodajali gospodarji les iz gozda. Nikdar ne pomislijo oni norci, ki za slepo ceno prodajo les, ki je skoro vsaki dan dražji, da si sami žagajo vejo, na kateri stojijo. Ob enem postanejo vzrok žalostnih gospodarskih razmer, na katerih bodo trpeli še pozni rodovi. § 2. državnega gozdnega zakona natančno zapoveduje, da se mora vsak izsekani gozd nanovo pogozditi. Vsaka svojevoljna krčitev gozda je strogo prepovedana. Navadno se nerodni gospodarji ne zmenijo veliko za take paragrafe. Oči postave se malo spogledajo s prekupcem in zadostuje, če se po cesti maršira. Kdo bo še v gozd hodil in po visokih hribih lazil? Mi smo zdaj v čudnem položaju. Svetovni trg se nam vedno bolj odpira, les je vedmo dražji, ker se ga vedno več porabi in požge, kakor ga zraste. Na milijone hlodov se vsaki dan porabi za popir. Južni kraji so še le začeli vpeljavati tovarne in moderne naprave. Na Laškem, v Egiptu in drugih deželah, ki so za naše izvažanje najbližje, bodo potrebovali prav gotovo vedno več lesa. Pri nas se je začelo mogočno prizadevanje za gospodarski napredek. Treba bo veliko novih gospodarskih poslopij, za živinorejo dosti kuriva in dosti stelje. — In naši gozdi — kras naše zemlje in naš ponos, so prazni in goli. Kdor ima še lep gozd, naj ga varuje, da bo dal le staro in nerabno iz gozda. Ce je v zadregi, naj denar raje vzame na posodo, kakor bi gozd prodal. Kdor ga je izsekal, naj ga precej na novo zasadi in iztrebi. Boljše dote ne more dati svojim otrokom, kakor lepo zaraščeni gozd. II. Stelja ln gnojenje. V naših krajih so gozdi tako tesno spojeni z gospodarstvom, da je brez njih umno in napredno kmetovanje nemogoče. Kje naj dobi kmet brez gozdov potrebni les in steljo, da ne govorimo o polju, ki bi v naših razmerah postalo prava pušča, če ne bi vedno Nekdaj so segali lepi gozdi prav do vasi. Ker je bil les blizo, se je v njem vselej sekalo, kadar je prišla sila, in stelja se je ' vsako leto vedno pograbila, ker je bilo tako pripravno voziti ali nositi domu. Boljša debla so se kmalo posekala in ostalo je le mlajše v rasti zaostalo in pohabljeno drevje. Iz lepih dreves se je zasejalo nekaj semen :in iz štorov posekanih bukev in gabrov odganjajo počasi mladice. Zemlja je postala pusta, ker se je vsako leto listje do čistega pograbilo in ni ostalo v njej ničesar za gnojilo in novo rast. Le v krajih, kamor niso grablje dosegle, je nekaj rodovitnega sveta in lepi drevesa, dokler še to ne pade pod trdo sekiro. Na izsekanem svetu je postalo golo. Gospodar se ni brigal za nove nasade, brezskrbno je sekal najpred debelo, potem tudi drobno, dokler ni vsega zmanjkalo. Zemlja se je pokrila s praprotjo, travo in na suhih peščenih mestih v znamenje oslabele zemlje tudi z reso. Ravno resa je gotov dokaz, da se je zemlja popred leta in leta izsesavala. Lepi gozd se je spremenil v malo grmičevje. Med reso. ki se je razširila daleč na okrog, je začelo rasti brinje in drugo grmovje. V zemljiški knjigi je parcela še vpisana za gozd in gospodar plačuje mirno vse davke, v resnici je svet skoro brez vrednosti. Poleti poberejo tam otroci robidnice. jeseni lesnike in kake revne kaj-žarke ciepejo malo brinje. Ravno v bližini vasi je vedno več tacega sveta. Kako težko je na takem svetu napravili dober gozd z novimi nasadi' V bližini vasi torej ni več stelje ne lesa. '.»to gredo po oboje malo dalje. Tam se zopeHistniki vsako leto do golega pograbijo. S tem se vzame zemlji vlaga in najboljše gnojilo. Drevje ne raste več tako lepo: ostane nisko in grčasto. Povsod se kaže, da je na slabi zemlji, ki ne dobiva več potrebnih redilnih snovi. Ne bo dolgo trpel ' bo tudi ti list.iik kakor gozd pop-. uničen. Le prime u gospodarju ne- sreča. da pogori „ mu poslopje podere, ni več perebnega iesa za stavbo, ako nima še drugega gozda. Kako težko je pa kmetu les kupovati in se pri tem zadolžiti, vsak sam dobro ve. — Večkrat pa vendar še dobro ras:e na izsekanem svč'u. Če se ni popred vsako leto stelja pogret a ali irr.a j gezd močno plast prsr. pegar. i]o -lii Ve in brsti druga zraven druge z ur i G> speča: pczaoi gozd :z t tur. o .. garra vs-e prek s-a-a hrsti. z katere tu more r j zvit !epo cre> e V«,* gotto. ca ni mogoče stez pri: Č*rr- >t~ y u>r svet? 5:e:;e re da;e le« r. —■:< r om-i t* mora vendar pla:eva'= Prp'..ur m te ermrat da je tak navadno n»;b:':j rodovnen svet ,Se ne more. ni časa.' — Pc e* in jesen: morda res ne. Ker je pa la svet rm> t dno v krajih, ki nimajo visokih gozdov in planin., kjer hodijo možaki ceio zmo v gere po seno in drva, imajo po Dolenjskem ir. Notranjskem in nižjih krajih Gorenjske po zimi precej časa. Mesto pipo kaditi in po gostilnah moževati, bilo bi precej boljše gozd trebiti in vse. kar ovira rast lepih debel, popolno posekati. V naših krajih se tudi vedno lahko opaža žalostna navada, da drevje klestijo in obsekujejo bodisi za steljo, drva ali za kolje. Največkrat se na ta način kvarijo listnati gozdi, posebno gabrovi in bukovi, v planinskih krajih tudi smrekovi. V takem gozdu se vse veje do vrha debel obsekajo. Ko poženejo nove mladike, se vsako tretje do šesto leto na novo obklestijo. Včasih je tudi deblo odsekano 2—4 m od tal. Taki so pravi listniki na Dolenjskem. Stare trhle grče z malimi mladicami, da se človeku skoro zdi,, da bo celo drevo padlo, če se ga le z nogo dotakneš. Posledice so za razvoj gozda zelo žalostne. Zemlja se izsuši in postane vedno pustejša; staro drevje se izrabi in ga je treba izsekati. Naraščaj je nemogoč, gozd postaje vedno redkejši. — Ko izboljšujemo polje, gnojimo travnikom in hočemo celo planine predrugačiti, se nam gozd hitro in dosledno v puščo spreminja. Ali ni mogoče, da bi se to uničenje gozdov ustavilo ali vsaj omejilo? „Mi potrebujemo paše in stelje, lesa in denarja" — bodo odgovorili vsi, ki radi sekajo. „Ne moremo drugače". Res potrebujemo paše, ker krme posebno v zadnjih suhih letih vedno bolj primanjkuje. Toda paša škoduje le mlademu naraščaju. Počakaj par let, ko si na izsekanem prostoru nove nasade napravil, da se drevje obraste in utrdi. V takem gozdu bo malo paše le koristilo. Torej brez skrbi po pameti. .Kje naj pa steljo dobimo, če naj gozde varujemo ? Bomo li s prstjo gnojili in brez gnoja polja obdelovali" — Veste, da stelja sami na sebi ni gnoj, ampak le dobra prst, ki ima res veliko redilnih snovi v sebi, tod3 gnoj vendar ni. — V naših hlevih se vsaj trikrat preveč steije po rabi. Ko bi imeli belenirane hleve, staje dva metra dolge in živino bolj skupaj, bi se vsa gnojnica po jarku odtekala. Živina bi ležala na deskah iz katerih se vsa nesnaga dvakrat na dan pograbi in ven iz-meče, živina je pa čisto na suhem in toplem. Na ta način bi porabili vsaj dvetretjini manj stelje. gnoj bi bil pa bolji, ker bi se vsa gnojnica, ki po jarkih odteka vlovila v betonski gnojni jami. Izboljšanje hlevov, v katerih moramo napraviti betonirana tla in zunaj gnojno jamo, je torej za vse naše gospodarstvo, in še posebej za gozde, največjega pomena. Kdor ni sam skusil ali pri kakem dobrem gospodarju videl, niti verjeti ne more, kako ta mala in neznatna prememba vse gospodarstvo spremeni. Po-rrns' e še koliko dela, časa in denarja si :?. če bo polovica manj stelje potrebi Ko pride svečnica, stelje že povsod zrr.tr ;inre. Z;vina je ravno taka, kakor bi jo a tlita in gnojnice potegnil. — Da se tv takem ne more razvijati, je samo ob %h'v> umevno. Gnojnico in gnoj izvozite na travnike, p« ti:t več doma pridelali. Naj le eden zfctne redno gnojnico in gnoj voziti na tmvn;ke. Ko bodo drugi videli, da bo še enkrat več pridelal, bo kmalu cela vas za-če'.a Le lenobe ne sme pravi kmet nikdar pczr.ati — to je smrt za naše življenje. Ko bo zadosti trave in sena, ne bo treba pasti po rr,lad'h gozdih, Kleščenje in obsekavanje naj se omeji le na drevesa, ki se imajo v kratkem posekati. — Steljo moramo seveda imeti. Prav umestno bi bilo, ko bi se grabilo le vsako drugo ali tretje leto, ne pa vedno na istem svetu. Ce bo vsled izboljšanih hlevov man stelje treba se bo tudi to prav lahko do seglo. Listje naj se grabi le površno in suho ne pa spodnje, že na pol strohnelo \! gozdu se ne smejo rabiti železne prab|ie — Vedno bolj se opuščajo tudi slamnate strehe, česar se more vsak le vesel ti Kdor je kdaj videl ogenj v kmečki vasi, bo'vedel da je slamnata streha za kmeta vedna nevarnost. Na Nemškem je v večini držav prepovedano nove hiše s slamo kriti j - ca julija 1890 je profesor 1'jheli osnoval živinorejsko zadrugo, po kateri se je imelo v lamošnjo govejo živino s simodolskimi b:ki izboljšati Ker ogrska vlada pri tac h velikih načrtih nič ne gleda na tisočake, v čemur se zelo razločuje od naše, ki vsak vinar za naše živinorejce trikrat predulin, so kar cele vagone krasnih bikov dobili iz >vice Vpisalo se^je precej 22 udov. L. 10 )7. jih je bilo 300, zdaj jih je 2143. Vsako leto napravijo dražbo družbenih bikov, pri katerih se ne gleda toliko na lepe oblike, kakor na mlečnost krav, mater. Kako krasno se je izkazala tam simodolska pasma ! Popred so redili krave, ki so imele na leto 1000— 1500 I mleka. Zel. 1903. so imeli vsi krave, od katerih so izvirali biki in oddajali poprečno 26281,zdaj imajo poprečno na leto 3080 I. Nekatere imajo po 3o60, 3(00, 5000, 6700 I in čez mleka. Navadno pravijo, da imajo krave, ki dajo veliko množino, bolj slabo mleko. Kakor drugod, se je tudi tukaj dokazalo, da to ni res. Neka krava je imela na leto 3717 1 in poprečno tolsce 4-4°/0, kar se pri nas z«lo redkokdaj primeri. Telica od te krave je imela 51161 in 41 o/0 tolšče. Če izračunimo, koliko sc napravi iz tega mleka masla, dobimo 232-26 kg, ki je vredno po 2*60 K kg 603 K na leto. Računimo vrednost posnetega mleka le K in tele tudi 100 K, vidimo, da je ena krava donesla svojemu gospodarju brez gnoja 803 K v enem letu. Tu se pa e splača boljšo pasmo imeti in živino maio boljše krmiti. Druga krava je imela ml«' 6767 litrov in 4'15% tolšče. Od te je bilo 311 kg masla, vrednega 808 K, s posnetim mlekom in teletom skupno do 1000 K a° hodkov v enem letu. — Vse te vspehe 1« je dosegel en sam razumen mož z vztrajnim delom in vladnimi tisočaki. Blizu tega kraja je posestvo nadvojvoda Friderika, ki meri le 35.723 oralov, torej le malo manj, kakor tretjina Kranjske. Od tega sveta je 16.195 oralov njiv, 6916 oralov travnikov in 1803 oral pašnikov. Na Ogrskem imajo sploh veleposestniki skoro vso zemljo v svoji oblasti. Njiv se na tem posestvu porabi 15,000 oralov za pridelovanje krme. L. 1815 so pripeljali prvo živino iz Švice na to posestvo. L. 1880 so imeli tam 1400 molznih krav, L. 1909 pa 3290. 1990 telic, 85 odrašenih in 184 malih bikov. Vlani so prodali 9 miljonov I mleka, brez teua, kar so ga porabili za dom in za teleta. Najbolj zanimivo je za nas, ko vidimo kako se da mlečnost krav povzdigniti. L. 1853 so imele vse krave, torej tudi stare in telice, poprečno na leto 1100 1, 1. 1880. 1714 I, 1890. 2300 1, a zdaj že 29361. Pripomniti je treba, da imajo prav slabo, kislo seno, pokrmijo pa prav veliko močnih krmil. — Po kateri poti so dosegli te vspehe ? Odbirali so za pleme vedno le teleta najbolj mlečnih krav; pazili natančno na snago; pravilno vzgojili mlado živino in tako v kraju, ki je po naravi prav slab za vzgledno živinorejo, dosegli vspehe, katerim se čudijo vsi živinorejci. Ali nam je obupati v naši revščini in zapužčenosti ? Pot napredka nam je odprta ; lepi ravni travniki te vabijo, da jim pognojiš; strgan hlev, da ga popraviš, suha živina, da jo malo boljše krmiš; teleta, da res skrbiš zanje. Če so drugod zamogli, zakaj bi mi ne? Zakaj prodajate oves ali ajdo. če vse to sam rabiš za rejo nilade živine? Razumno vztrajno delo vse to doseže. Mapreto kmztijstvo v Švici. (Dopis iz Švice.) »Brez milje se še čevelj ne obilje,« pravi stari pregovor. Pa jc tudi resničen. Ako hočemo v kmetijstvu naptej priti, se moramo tudi potruditi, učiti se in delati. Priznati sc mora, da Slovenci v kmetijstvu že napredujemo, a bolj počasi. Na Gorenjskem in Notranjskem sc napredek splošno opazuje. Za nas .ie največjega poklicna živinoreja, ker ta je povsod razširjena, zato moramo največji skrb obračati 'na umno živinorejo. Marsikje pa ni živinoreja tako vpeljana, da bi donašala resnične dohodke, zato sc nam je zlasti glede živinoreje učiti od naprednejših dežel. Dežele, v katerih je živinoreja zelo razvita I ii gospodarsko uravnana, so najbolj bogate in če hočemo mi priti do blagostanja, se moramo poprijeti tega, kar jc doneslo v one dežele blagostanje. Švica je dežela, v kateri je živinoreja najboljše in najlepše uravnana. Na Švico se moramo tudi mi ozirati. V Švici so skoraj iste podnebne razmere, kakor pri nas. Hribovita dežela ie, kakor naš& slovenska dežela; v njej rastejo iste rastline, kot pri nas. Kar se na tiče kmetijstva in zlasti živinoreje smo daleč za Švicarji, ki so v pravem pomenu kmetje. Oni ne delajo samo, da se pre- žive, ampak hočejo imeti za svoj trud tudi pošteno plačilo. Pri vsakem podjetju, ki se ga poprimejo, računajo in premišljujejo, koliko jim bo donašalo, in kako se jim bo izplačevalo. Mimo tega pa tudi pridno delajo. Vzeti jih smemo za vzor. Ako bomo po tem vzoru ravnali, bode tudi k narr prišlo blagostanje in slovenska zemlja bode rešena propada. Pred kakimi 60 leti je imelo sviško kmetijstvo vse drugačno lice nego sedaj. Pridelovali so veliko žita, redili malo slabe živine. Torej so bile razmere tedaj take, kakor so pri nas sedaj. Poljedelstvo jim je čedalje bolj pešalo. Cene kmetijskih pridelkov so bile vedno slabše in ko bi se takrat švicarski kmetovalci na nasvet svojih strokovnih učiteljev ne popri-jcli z vso vnemo živinoreje, bi se njihovo blagostanje gotovo ne povzdignilo, kakor se je. Poljedelstvo so opustili, njive so spremenili v rodovitne travnike, začelo se je razvijali sirarstvo, ki jc kmalu postalo rloveče. Sirarstvo je postalo tako-rekoč domača obrt in sedaj je sviško sirarstvo prvo na svetu. V vzliodnji Švici sc je v zadnjem desetletju poljedelstvo popolnoma opustilo, tako, da sedaj ni videti tamkaj drugega, kakor travnike in rodovitne s;;dne vrtove. Sedaj gledajo le na to, kako bi svojo zemljo najbolje izkoristili, da bi jim dajala ko-Hkor mogoče veliko dobre krme. Zato Švicar skrbno skupaj spravlja gnojnico in gnoj, da potem gnoji svoje sa lne vrtove in travnike. Vsled tega so pa podvojili število živine, tako da redijo na treh oralih zemlje dve kravi. Pa tudi sadje jim boljše rodi, da si zamorejo napraviti sadnega mošta. V izdelovanju sad.icga mošta so Švicarji pravi mojstri. Ker so se poprijeli samo živinoreje, zato so dosegli, da imajo izvrstne krave molznice, ki so ob enem lepe živali, katere sc odlikujejo po lepih životnih oblikah. Dosegli so to s skrbnim odbiranjem plemenskih živali in z umno rejo. Kadar Švicar pripušča svojo kravo k biku, ne gleda na to, kateri bik plemetiiak je najbližji in najccneji, ampak kateri je najboljši. Naj je daleč tri ure, žene kravo tje, in plača rad jtinčevino okrog 5 K našega denarja. Napredovali so pa Švicarji v kmetijstvu toliko zaradi tega, ker so radi sprejemali poduk strokovnjakov, se oklepali tudi raznih zadrug, kakor so živinorejske, mlekarske in kmetijske zadruge. V Švici ne dobiš kmeta, ki bi ne bil ud kake zadruge. Krasen je v Švici kmečki dom. Hiše so večinoma lesene na eno nadstropje, izdelane pa silno lično, da jili mora tujec kar občudovati. Okna so velika. Pri oknih povsod bela zagririjala. V hiši je vse snažno. Pred hišo je velik zelenjadni vrt. v katerem raste mnogo cvetlic in pritličnega drevja. Vrt je lepo ograjen. a.vo pa pogledaš v hlev zraven hiše, se nc bodeš mogel načuditi krasni živini. In ta red in snaga v hlevu! Gospodar ima vso pozornost obrneno na hlev in na živino v njem. Pa tudi kako ponosen je na svojo živino! Ako prideš k njemu in ne pogledaš njegove živine, se mu zameriš. Pa kaj bi tudi ne b!i ponosen, saj je živina njegovo bogastvo! .,„., . , , Kmetijstvo v Šv:..'.i je vse bolj nripro-sto in eriolično, kakj,- pri nas. Kmetijstva; Svicarjcvo obstoji v tem, da skrbi za živino, travnike, sadno drevje, gnoj in gnojišče. Torej samo na to je njegeva skrb' obrnjena, kar je v zvezi z živino. Kako je pa vse drugače pri nas? Največ skrbi in dela porabimo za njive, vinograde itd., živina je skoraj pozabljena. Švica ima res veliko ugodnosti. V Švico prihajajo zelo tujci, ki puste v deželi mnogo denarja. V, Švici je ljudstvo bolj izobraženo. Švica je prosta dežela, katera svojim deželanom povsod na roko gre. Dasiravno so pri nas precej drugačne razmere, bi vendar tudi naše kmetijstvo vse drugačne dohodke dajalo, ako bi začeli obračati večji pozornost in skrb na živinorejo in sadjerejo ter bi si skusili pridobiti več strokovne izobrazbe. Prihodnjič o sviških hlevih in gnojiščih. jakob H. • - SmMce. Bridko. Ona: »Ko sva si lani na tej klopi objubila, da se bova vzela, je bilo krog in krog vse temno; sedaj se pa vse blišči v električni luči!« — On: »Je res, kar je dobrega, pride vselej prepozno!« Nove vrste barometer. A.: »Kako je to, da ima ta sloveči potovalec, ki je nazaj prišel iz Afrike, leseno nogo?« — B.: »Ko je bil nazadnje tam, je stanoval pri nekem zamorskem poglavarju in ker je na nogi imel putiko, je vselej vedel, kdaj se be vreme izpremenilo. To jc bilo pogiavarju tako všeč, da mu je dal nogo odrezati in jo .je obesil na steno za barometer (vre-menik).« Nasprotna poravnava. Vaški zdravnik (padar) jč pri krčmarju že dalj časa na dolgu. Ko ga oštir na to opozori, mu ta reče: »Da bo že enkrat tega konec, narediva tako: Ti meni izbriši dolg, jaz bom pa tebi zastonj »puščal«!« Zdravnikovo narcčiio. »Kadar bom umrl, me morate razparati in posebno jetra natanko pregledati, — sem radoveden, kaj da mi je!« Hitra rešitev. »Gospod. Vaš blagaj-ničar je pobegnil in Vam odnesel 50.003 kron!« — Gospod (milijonar): »Kaj pa je treba tega vpitja! Zapišite ta znesek pod zaglavje »tekoči stroški«!« . , Z govorjenjem se marsikaj zakrije, —: z molčanjem marsikaj razodene. ( * * * V šoli življenja se godi tistim najslabše, ki se morajo veliko učiti. * » * Če govore ljudje o tem, kar ima človek dobrega, povedo le polovico; če pa govorč o njegovih slabostih, povedo še enkrat toliko. er.-«-«i^esjraszo«' iBJ KUUbJtt - BfiBBHSUM t. II HI II —II r"aa-'-i v-rasa«* sprejema hranilne vloge vsak delavnik od nn [ti /01 brez odbitka, tako da dobi vla 8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje - P° * /2 vsakih vloženih 100 K čistih 4 K )v Rentni davek plačuje društvo samo. Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, nc da i: obrekovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v / m pol letih . li 390 tednih) v tedenskih, oziioma mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadol/mce Dr. Fr. Dolšak I. r., Prelat H. Kalan I. r., Kanonik I. SuSnik I. r, zdravnik v I.jubljani, podpredsednik, pred alnik. I V ■"•!•<■">»'■• M • .. * " nerjr * n •II M| ':i |h !l TEODOR KORN : iMm stren in Klepar ter vpeijavec vodovodov. IžJ Ljubljana, Slomškove ulice St. 3 ln 10 !> : losip Sladlcr v Ljubljani, Stari tra tt. 9, epH| iroda ia napravo v*h v ... ■ ilcl - (Navito .'.iiti>| itvo r.\ r ,\ci. . ..Brikettid"- luC. ti p i. ' \ st..:; ■ ili. j' - Uitnah, prle K 4-40 komad in K 8'60 za par io p.:r v frauko na dom) naravnost na lastnike konj. Ti debeli, trajno trpežni koci so topli kot kožuhovina, teinnosivi, okoli 150 200cm veliki, torej lahko pokrijejo celega konja. Razločno pisana naročila, ki sc izvršujejo le po povzetju ali če se denar posije naprej, naj se pošljejo na STEINER-jevo komisijsko razpošiljalnico združenih tovarn za koče Dunaj II, Taborstrasse 27 G. Ceniki na željo zastonj in franko. — Za neugaja- joče se zavežem vrniti naprej poslani denar. Mnogoštevilna priznanja in naročila so došla od kobilarne v Radavcu, Komarno in Brody, župnika Kolarja Tutz, dr. Vračuna, odvetnika v Varasdu, posestnika VVeictibergerja Ilosva, Grunvvaldn, Zor-kovak, Rotter Lichten, pi. Mroczkowski-ja Dobro-stany, Rosenauerja Zg. Moldava, Hahlissa Alanken-dort, Sdienka Gerlsdorf, lastnika umetnega mlina, 2996 Fohringerja in dr. (t) Tvrdka Peter Kozina & Co. družba z o. z. 2931 v Ljubljani, Breg štev. 20 kupuje vsakovrstne in plačuje lepo robo po visokih cenah. Izdelovalci in prekupci po šljite vzorce s cenami. Francoska prekomorskn družba. Odhod iz Ljubljane vsak torek. Vozne liste in pov nila daje cmo 383 2(>-l obl. konces. p tov pisarna Ljut. t na. Dunajska cesta 19 nasproti zn;i go-stiine pri ,.fiuDffcl" Brzoparilniki za krmo so najbolj!! 2995 12-1 Velika prihranitev na času. na kurivu in najboljša krma to so največje prednosti Zahtevajte cenike I istega! Dopisuje se slovensko! Motorfe najboljšega sistema, mline in stiskalnice za grozdje in sadje. Železni blagalne.stavSjgne potrebščine is želez m JSS\e7et!JJ^nfzlSfeh2ia1n0o FR- STUPICA v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. L • . :e» V' • *'. v; v'- •••••p.o itv.? 3291 r Revmatične ■ i protinske bolezni Trganjo t rokah ln nogah, stranski bodlaji, križne in hrbtne bolezni, bolezni v členkih in zgibih zdravijo so z uspehom in enostavno z Orkony-jevim Gauitheria-mazilom. Naroča se po povzetja 1 pufiica i K 60 vinarjev, 3 pnšioe iranko za 5 K samo v » min Preizkušeno zanesljive ure z reelnim 3 letnim pismenim jamstvom. Sl.'l010. Nlkelnas-i remont, ura „Fan-tasie", solld. okrov z dobrim Izborno reguliranim, v knm-nln tekočim ponl-klanlm kolesjem K 7*50 St '1148 Isla v pristnem srebr. okrovu s pozlačen, robom, obročkom in krono. K 12-80 Nikak liziko! Zamena dovoljena ali denar nazaj. ---= Razpošilja po povzetju prva tovarna ur c. in kr. dvorni založnik Briix št. 963 (Češko). Glavni cenik s 3«00 slikami na zahtevo zastonj in Iranko. iniMio in ntilmja bobmo za muzikalije vsake vrsle kakor harmonike, (fosil, cilie, piščal c, gramofoni itd. po najnižjih tovarniških cenah. Dobre gosli K 4-80, 5'50. « 6'SU, 7'OU,lok zraven K —-tu, I'-, 1 40, i-BO, 2 — Najbo.jše harmonike K 4'811,5-20, 5-40, 6 :0. Kon cerlnecilre K 15'-, )8 —, 2> —. Akord cilre K 3'5i', < -, 6- . - Nikak rizik •! Zrmina dovoljenn ali desar nazaj! — Pojili« proli povzetju C . in ler. dvorni založnik Jan Konrad, BrUx št. S66 (Češko). Ilustrov. glavni katalog s 3f00 slikami zastonj in fianko JAN KONRAD, t» ||| Edina izborna priložnost za nakup za trgovce manufakt. blaga in za krošnjarje naravnost iz tovarne. - Razpošilja se tudi zasebnikom, 40 m ostaiskov15 K Barhant v lepili vzorcih za obleke, bluze in spodnja oblačila. - Flaneie, lepo križaste, za srajce in bluze Delen, z robom, za obleke in bluze. - Angleški cefir, 80 cm. širok, za pisane srajce, prsa za srajce in bluze za dame - Modrikasto blago za kuhinjske predpasnike in domače obleke - Kanafas za posteljne prevleke v živahnih barvah — Oksford za moške srajce, izborno trpežne kakovosti. - Doigosl oslunkov 3 Uo 10 m. NilfftifP ri7ifcc>! Znesek str takoj vrne, ako blago flaZinHRB I (LlEVC■ ue ugaja in se lahko nošiijatev nefrankirana nazaj pošlje - tez liioo priznahnh pisem. 40 metrov tinega, pobeljenega runiburškcga platna za damske bluze m posteljne prevleke in najfinejše životno m posteljno perilo, sortirano z belim krizelom za spodnje perilo samo K 17-90. - Gotove, zarobljene rjuhe brez siva, Z-iJo cm dolge, 150 cm široke, iz najboljše tkanine, trpežne kakovosti, zajamčeno platno, kos K 2-40. Najmanjše naročilo ii kosov. Pošilja po povzetju Tkalnica Julij Kantor, Baby pri Naciiodu (Češko). Zbirko vseh mojih izdelkov r, tovarniškimi cenami priložim vsakemu zavoju za poskužnjo zasloni, drueače samo proti pošiljatvi i* vin., poskužnjo zastonj, drugače samo proti v znamkah. hm i -i © češminjevo lubje, arniko, lipovo in bezgovo cvetje, sladke koreninice, korenine in perje od beladone in malili noric (lesjaka), je-ternik, tršljik, podlesek i. t. d., kujanje ¥. H. Rohrmann v Ljubljani sv. Petra cesta št, 28 in v Novem mestu, Ljubljanska cesta št. 37. 2G68 1 par Pcsr NAJBOLJŠA IN NHJSIGURNEJSfl PRILIKil ZA STEDENJE! Denarni promet do 3t, decembra 1908 j čez 72 milijonov kron. | Lastna glavnica K 420.537*92 1 Stanje vlog dne 31, majnika 1909 čez 20 milijonov kron. LJUDSKA POSOJIL registrovana zadruga z neomejeno zavezo Ifflklfišicfcva cesta štev. 8, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela ..Union" za frančiškansko cerk¥ijo sprejema hranilne ^^ v ~ -j* •• tL,jfc-- Hranilne knjižice se spre- I vloge vsak delavnik r. - : ^^jBto' jemajo kot gotov denar, ne od 8. ure zjutraj do ^ _ ^iirjrtttrff^^^^^H^^P^^mffgL da bi sc njih obrestovanje ' ' ~ " ' " " kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno - hran položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vredn. papirjev. Menjice Iaruin trG'. se najkulant. eskomptirajo. 1. ure popoldan ter jili obrestuje po —~ očsrvi brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4'50 kron na leto. Dr. Ivan Šušteršič, predsed. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsed. Odborniki: flnton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu n. I, Fran Povše, vodja, graščak, državni in deželni poslanec, flnton Kobi, posestnik in trgovec, Breg p, B. Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zbornice in hišni posest, v Ljubljani. Fran Leskovlc, liis i posl*ul*uuuuuuuuuul, Ustanovljena leta 1882. Telefon št. 185. Poštne hranilnice raJon št. 828.40S. na Dunajski cesti štev. 18 . . K 71,417.344-75 tit registrovana zadruga z neomejeno zavezo v lastnem zadružnem domu v Ljubljani je imela koncem leta 1908 denarnega prometa nad . obrestuje hranilne vloge po 4%% — ljrBZ vsakega odbitka rentneoa davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. — Sprejema tudi vloge na tekočI račun v zvezi s Čekovnim prometom in lih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1908 nad..........K 17,102.911*27 Posojuje na zemljišča po 5'/»% i 1 V2°/o na amortizacijo ali ga po 5'/4% brez amortizacije, na menite to C°/0 Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. Uradne are: vsak dan od 8. do IZ. ln od 3. do 4. ure, Izven nedelj ln praznikov. (pri Češniku) Naznanjam, pri nakupovanju jesenske .n zimske potrebščine, da sem z vsemi novosti že založen, kakor blago za ženske obleke in bluze, volneno, pol volneno, loden itd. Perilni barhant za obleke in bluze, spodnja krila, srajce itd. Novosti v zimskih suknenih in pletenih velikih rutah, rute, šerpe volnene, ženiljaste. Velika zaloga moškega sukna, črnega kamgarna, Seviota, kakor modnega za obleke, površnike, zimske sukne itd. Odeje, šivane, volnene, por-luitaste, koče, konjske plahte itd. Cene poštene in najnižje. Popolna oprema (baiišča) za 2672 neveste. 8-1 JI Najnižje cene pri Janezu' na Vodnikovem trau! Priporoča se slav. občinstvu domača trgovina JANKO ŽELEZNIKAR Ljubljana, nasproti Vodnikovega spomenika kjer je vedno velika izbrana zaloga vsakovrstnega oblaga za moške In ženske obleke»■• od na jcenejedonajf ine je vrste, dal je vsakovrstnih rut, nogavic, predpasnikov, najboljše kotenine itd. NAJNIŽJE CENE1 NAJBOLJŠE BLAGO! Ta trgovina nI v nikaki zvezi z ono pri,,Janezu" v lingarjevili ulicah Konkurenčna budilnicaK2-90 St. ,M) po amer. sistemu, idofii v vsaki legi, zanesljivo kaZof n, zn službo rnbna. dobre kakovosti, s triletnim pismenim jamstvom za dober in prav tek K 2-90, :t komadi K H' . SI. .WI6'„ z v temi svetiika|oCo se kaza fe o ploCo K 3~M, •ikom. K