žtev, 326,__ Izhaja vsak daa, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. FrančiSka Asiškega št. 20, L nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu Usta. Nefrankirana pisma =e ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Oodina. Lastnik konsorclj lista .Edinost'. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge s omejenim poroštvom v Trsta, ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20. Telefon uredništva in uprave Stev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K Za pol leta ............ • • « • ■ za tri mesece.........• ••••• > za nedeljsko Izdajo za celo leto....... za pol leta................«2. V Trsty, v četrtek, 23. novembra 1516. I ti J > K* J i I Posamezne številke .Ediuj.ti* se prtdaj.ijo po G vi-iarjev, zasisrele števiike pj 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ene kolono Cene: Oglasi trgovcev in o rtnikov.....mm po 10 vin* Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20,— vsaka nadaljna vrsta............. 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina In reklaraacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje sc Izključno le upravi .Edinosti" — Plača in toži sc v Trstu. Uprava in Inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20..— Poštnohranilničnl račun št. 8H.052 Mojim narodom! Posebna izdaja „Wiener Zeitung" objavlja sledeče Najvišje lastnoročno pismo : Lubl dr. ph Koerber! Prevzel sem z današnjim dnem vlado in potrjujem Vas in ostale člane avstrijskega ministrstva v Vaših mestih. Istočasno Vam naročam, da objavite priloženo objavo na Moje narode. DUNAJ, 21. novembra 1916. KAREL m. p. KOERBER m. p. Globoko ginjena in potrta stojiva Jaz in Moja hiša, Moji zvesti narodi ob mrtvaškem odru plemenitega vladarja, katerega rokam je bila približno sedem desetletij zaupana usoda monarhije. Z miiostjo Vsemogočnega, ki ga je poklicala na prestol v zgodnjih mladostnih ietih, mu je bila podeljena tudi moč, da nemoteno in ne-potrt vsled najtežjega človeškega trpljenja, do visoke starosti živi le za dolžnosti, ki mu jih je predpisala Njegova vzvišena vladarska služba in vroča ljubezen do Svojih narodov. Njegova modrost, razsodnost in očetovska skrb so ustvarile trajne podiage skupnega življenja in svobodnega razvoja in privedle iz težkih izmešnjav in nevarnosti, v hudih in dobrih dneh, Avstrijo po dolgem in blagoslovljenem času miru na višino moči, na kateri se bojuje danes v zvezi z zvestimi zavezniki vseokoli proti sovražnikom. Njegovo delo je treba nadaljevati in dokončati. V viharnih časih stopam na častitljiv prestol Mojih prednikov, ki mi ga je zapustil Moj stric v nezmanjšani bleščobi. Še ni dosežen cilj, še ni strta blodnja sovražnikov, da zamorejo v neprestanih navalih streti in razrušiti Moje, Mojo monarhijo in njene zaveznike. Smatram se eno z Svojimi narodi v neupogljivem sklepu, da bojujemo boj do konca, dokler ni izvojevan mir, ki zagotovi obstoj Moje monarhije in trdne temelje njenega neoviranega razvoja. S ponosno samozavestjo zaupam, da bo Moja junaška brambna sila, opirajoč se na požtvovalno domoljubje Mojih narodov in v zvestem orožnem bratstvu z zveznimi narodi, tudi še nadalje odbijala napade sovražnika z božjo pomočjo in izvojevala zmagovit zaključek vojne. lstotako neomajno je Moje zaupanje, da bo Moja monarhija, katere moč korenini v starodavno zajamčeni, v sili in nevarnosti na novo potrjeni neločljivi skupnosti svojih obeh držav, na znotraj in zunaj ojeklenela in ojačena izšla iz vojne; da bodo Moji narodi, ki se, pre-šinjeni po misli skupnosti in najgloblje domovinske ljubezni, danes združujejo v požrtvovalni odločnosti v obrambo proti zunanjemu sovražniku, tudi sodelovali v mirno obnovljenje in pomlajenje, da se obe državi monarhije s priključenima deželama, Bosno in Hercegovino, do-vedete v čas notranjega procvita, povzdige in ojačenja. Proseč nebeške milosti in blagoslova Zase in za Svojo hišo ter za Svoje ljubljene narode, prisegam pred Vsemogočnim, da bom zvesto upravljal zapuščino Svojih dedov. Storiti hočem vse, da zaustavim strahote in žrtve vofne čimprej, da zopet pridobim težko pogrešani blagoslov miru Svojim narodom, kakor hitro mi bo dovoljevala to čast Našega orožja, življen-ski poguji Mojih držav in njihovih zvestih zaveznikov ter kljubo-valnost Naših sovražnikov. Svojim narodom hočem biti pravičen in ljubezniv vladar. Spoštovati hočem ustavne svoboščine in druge pravice ter skrbno čuvati enakopravnost za vse. Neprestano se bom prizadeval, da bom pospeševal nravno in duševno blaginjo Svojih narodov, čuval svobodo in red v Svojih državah ter zagotovil vsem pridobitnim članom družbe sadove poštenega dela. Kot dragoceno dedščino Svojega prednika sprejemam vdanost in iskreno zaupanje, ki objema prebivalstvo in krono. To volilo naj Mi da moč, da bom mogel izpolnjevali dolžnosti Svoje visoke in težke vladarske naloge. U trdnem zaupanju v neuničljivo življenjsko moč Avstro-Ogrske, prešinjen z iskreno ljubeznijo do Svojih narodov, hočem Svoje življenje in vso Svojo moč posvetiti tej visoki nalogi. KAREL 1. r. KOERBER 1. r. BUDIMPEŠTA, 22. (Kor.) Danes zvečer izišla posebna izdaja uradnega lista objavlja sledeče poročilo : Njegovo c. in kr. Apostolsko Veličanstvo je blagovolilo najmi-lostneje izdati sledeče Najvišje lastnoročno pismo : Ljubi grof Tisza! Z današnjim dnem sem prevzel vlado in potrjujem Vas in o- stale člane ogrskega ministrstva v Vaših mestih. Obenem Vam naročam, da priobčite priloženo proklamacijo na Moje narode. DUNAJ, 21. novembra 1916. KAREL, I. r. TISZA L r. Klanjamo se pred Tvojim spominom! Trst, dne 22. novembra 1916. Nad schonbrunn&kim dvorom |e smrtni angeli razpel svoja črna krila: smrt fe za-tisnila Franu Josipu trudne o-rom. in v večini cken se nahaja s črnim blagom obrobljena slika Njeg. Veličanstva. DUNAJ, 22. (Kor.) Povodom cesarjeve smrti priredi krščansko-socijalna stranka jutri v nižjeavstrijski zbornici žalno prireditev. Vsa posvetovanja in razprave, ki so bile določene za prihodnje dni, so od-godene. Nemški Nationalverband je sklical za soboto plenarno sejo. ki bo posvečena izključno žalni manifestaciji zveze. DUNAJ, 22. (Kor.) Dunajska in budimpeštanska borza ste bili danes vsled cesarjeve smrti zaprti. • Bethmann-HoIlweg Burlanu povodom cesarjeve smrti. DUNAJ, 22. (Kor.) Državni kancelar Bethmann - Hollweg je poslal ministru za vnanje stvari, baronu Burianu, sledečo brzojavko: »Z globoko žalostjo me je potrla žalostna vest,, da je Bog Vsemogočni, poklical k sebi cesarskega in kraljevega Gospoda Vaše ekscelence. Tekom vladanja, ki je v zgodovini časov in narodov brez primere, je bilo Njeg Veličanstvu usojeno, da je v redki meri videl dozorevati sadove in blagoslove, ki jih je naklonila Njegova modra roka v neumorni skrbi dvojni monarhiji. V težkem času je prenehalo to cesarsko življenje. Toda zadnji pogledi u-mrlega so se obračali na državo, katere narodi so v složni navdušenosti trdno odločeni, da vztrajajo v težkem boju, ki jim je bil vsiljen, do zmage. Sklicujem se IaJ*« Sfran II. „fcblNOSl" štev. V Trstu, dne 23. novembra 1916. ko na čutstva celega nemškega naroda, ako prosim Vašo ekscelenco, da bodite zagotovljeni toplega sočutja, ki je je vzbudila smrt dolgotrajnega in zvestega zaveznika našega cesarskega gospoda v vseh nemških krajih, v palači in kočah. — Moje osebno sožalje pogloblja s hvaležnostjo prešinjeni spomin na tako milostno dobrohotnost, ki mi Jo Je naklonil preminuli cesar in kralj od nastopa mojega urada. Bethmann-HoIlweg.« Burian je nato odgovoril: »Iskrene besede, s katerimi je izrazila Vaša eksce-lenca svoje in celega nemškega naroda sožalje povodom težkega udarca, ki je zadel Avstrijo, so me globoko ganile. Odmevale bodo simpatično in hvaležno po vsej monarhiji. Vladarja, ki je dve generaciji vodil usodo monarhije, ni več, in žalujoč stoj-i Njegovi narodi ob krsti ljubljenega cesarja in kralja. Kakor pravi oče je skrbel za to, da bodo zamogli vživati sadove Njegovega neumoornega delvanja tudi po Njegovi smrti. Zapustil jim je ne-premenljivo dedščino: neomajno in zvesto prijateljstvo nemškega naroda. Ustvaritev tega prisrčnega prijateljstva je bilo delo Njegovega življenja in usojeno mu je bilo, da je videl ovenčano to delo v zvestem orožnem bratstvu. Pregloboko je ukoreninjeno v zavesti narodov monarhije, ki so eno v veselju in žaJosti z nemškim narodom, prepričanje, da bodo v zvezni državi smatrali izgubo, ki jih je doletela, tudi za lastno. Naj podeli božja Previdnost temu dragocenemu poroštvu skupnih misli in ravnanja trajno zaščito! — Burian.« DUNAJ, 22. (Kor.) Občinski svet je za jutri dopoldne sklican k svečani žalni manifestaciji. Enega prihodnjih dni se bodo po vseh ljudskih in meščanskih šolah vršile žalne svečanosti. Dunajska občina položi ob krsti preminulega monarha venec, kojega trak bo imel napis: C. kr. državno glavno in prestoino mesto Dunaj — Velikemu in nepozabnemu cesarju in dobrotnemu očetu Dunajčanov.« Vse poslovne seje in prireditve, ki so bile nameravane za prihodnje dni, so bile odpovedane. SOŽALJA INOZEMSTVA. MONAKOVO, 22. (Kor.) Kraljevska dvojica je Njegovemu Veličanstvu cesarju in kralju Karlu in Njeni c. in kr. Visokosti Prejasni gospe nadvojvodinji Mariji Valeriji brzojavno izrekla svoje najprisrčnejše sočutje. — Princeza Gizela Bavarska je danes dopoldne odpotovala na Dunaj. — Kraljevska dvojica in avstro-ogrski poslanik so ji pred poslovitvijo na glavnem kolodvoru izrekli svoje sožalje. — Ob 11 dopoldne je kralj odšel na avstro-ogrsko poslaništvo ter je izrekel poslaniku pl. Ve-licsu svoje najtoplejše sožalje nad smrtjo Njegovega Veličanstva cesarja. —Imenom državne vlade Je kondoliral ministrski predsednik grof Hertling. Razen tega so izrazili svoje sožalje razni člani kraljevske hiše, tu akreditirani poslaniki, monakov-ski nadžupan in številne druge osebnosti — Avstro-ogrsko poslaništvo, rezidenca in kraljeva palača so razobesili zastave na poldrog. Žalovanje na danskem dvoru, KOPENHAGEN, 22. (Kor.) Kralj Kristijan je danes osebno posetil avstrijskega poslanika. V imenu kraljice vdove je kondoliral dvorni šef admiral Bardenfleth. Dalje je kondoliral minister za vnanje stvari in višji ministerijalni uradniki. Primas danskih katolikov, nadškof pl. Euch, j c daroval danes povodom smrti cesarja Franca Jožefa tiho mašo. Večja žalna slovesnost se bo vršila prihodnje dni. Sožalje virtemberškega kralja. STUTTGART, 22. (Kor.) Kralj je posetil danes opoldne avstrijskega poslanika, da mu izreče svoje sožaJje. Enako mu je kondoliral ministrski predsednik imenom kraljeve vlade. železnice neki francoski družbi in jej naročila izvršitev drugih novih železnic. Toda razmere so bile tako neugodne, da je graditev železnic za nekaj časa zaostala. — Železnice so seveda izpremenile prejšnje prometne razmere. — Parna sila si je osvojila čim dalje tem več veljave tudi na parobrodih, izlasti, ko so jeli uporabljati za parobrode vijake, iznajdbo Josipa Resla. — Za Trst se dolgo časa nI ukrenilo nič izdatnega, dokler so bile Benetke najvažneja luka države. Prvo brzojavno progo v Avstriji od Dunaja do Foridsdorfa so napravili L 1846. za poskušnjo; leta 1847 do Celja in leta 1849 iz Celja v Trst. A drago je bilo to brzojavljenje; iz Trsta do Ljubljane je stala brzojavka 5 gold., v Gradec 6 gold., v Prago celo 10 gold. Leta 1857 so pristojbino malo znižali. • • • Šola. 2e cesarica Marija Terezija in Jožef II. sta se začela bolj brigati za šole; te šole so imele namen širiti med narodom omiko in nemški jezik! Nova doba je prinesla tudi nove nazore. Glede slovenske narodne šole je bilo najvažneje to, da bodi materin jezik učni jezik. Za to načelo sta se tedaj posebno borila profesor Fran Miklošič m škof Anton Martin Slomšek. V letih 1950, 1851, 1853 je vlada ukrenila, da je v narodni šoli učiti poleg materinščine ki ostane učni jezik, tudi drugi deželni jezik, toda ne pred tretjim letom. Med najimenitneje šolnike one dobe spadata naša rojaka Simon Rudmaš in dr. Fran Močnik. Osobito Močnik je postal slovit, ker je popolnoma preosnoval pouk v računstvu. Njegove knjige so uvedli po vseh šolah v Avstriji in jih preložili na vse avstrijske jezike. — Okoli leta 1850. so preosnovali tudi srednje šole. Cerkev. V 18. stoletju je zavladalo načelo, da je država vsemogočna in da se jej morajo brezpogojno pokoriti vse naprave, bodi svetne, bodi cerkvene. Posebno se je cesar Jožef II. vmešaval v cerkvene stvari, odpravil mnogo samostanov in hotel korenito spremeniti vse cerkvene uredbe. Tudi si je prilaščal pravico do vzgoje du-hovskega naraščaja. Celo v cerkvene obrede in cerkveni nauk se je jela vtikati država; le v nekaterih, posebno nujnih stvareh so malo odjenjali za cesarja Franca I. Svobodo cerkvi je prineslo še le leto 1849, četudi najprej samo v načelu. Mladi cesar je po nasvetu kneza Schwarzenberga v temeljnih pravicah z dne 4. marca 1849. vsem zakonito priznanim veroizpovedova-njein in cerkvam priznal svobodo, da smejo opravljati skupno javno službo božjo, samostalno upravljati notranje cerkvene stvari ter gospodariti z ustanovami in zalogami za obred, nauk in dobrodelnost. — Malo dni potem je vlada povabila škofe, naj pridejo na Dunaj, da se posvetujejo z vlado o cerkvenih stvareh. Avstrijski poslanik pri sv. stolici, grof Moric Esterha-zy, in dunajski nadškof Rauscher sta potem s papežem sklenila pogodbo, ki jo imenujemo »konkordat«, v kateri so se uredile razmere katoliške cerkve v Avstriji. Cesar je konkordat potrdil dne 18. avgusta 1955. Marsikatera pogodba je vzbudila toliko in tako silnih bojev, kakor konkordat, dokler niso leta 1869 zmagali nasprotniki konkordata. Zgodovinsko znamenit je konkordat, ker je napravil konec jožefinizmu. Cesar v smrtni nevarnosti. Med najmarljivejim delovanjem za pre-osnovo države je cesar Fran Jožef leta 1853. komaj ušel smrtni nevarnosti. — Cesar je imel navado, da je po zimi po šest-urnem delu od dvanajste do ene ure popoldne hodil v spremstvu krilnega pobočnika izprehajat se po visokih nasipih, ki so tedaj še oklepali notranje mesto dunajsko. Dne 18. februarja ga je spremljal polkovnik grof O' Doneli. A tu je blizu »Koroških vrat«, na mestu, kjer so pozneje zgradili votivno cerkev, krojač, Madjar Li-beny z dolgim nožem napadel cesarja in ga ranil na vratu. Na srečo ni bila cesarjeva rana nevarna, a vendar je moral ostati nekaj tednov doma. Dne 6. marca 1853 je bila v cerkvi sv. Štefana zahvalna služba božja za srečno rešitev cesarjeva Libenyja so obesili, materi njegovi je pa cesar nakazal podporo, da je mogla živeti po u-smrčenju sina. V spomin na ta napad so sezidali, kakor omenjeno, votivno cerkev na Dunaju, za katero so prihajali darovi od vseh strani. Poleg te prekrasne cerkve pa so sezidali še osem zaobljubljenih (vo-tivnih) cerkev in ustanovili 482 dobrodelnih ustanov. Istega leta 1853 so tudi našli znake ogrske kraljevske oblasti (krono, žezlo itd.), ki jih je dal Lajoš Košut zakopati, ko je leta 1849 z Ogrske bežal na Turško. Vedeli so, da se je to moralo zgoditi blizu Oršove. Kopali so tam okrog in dne 8. septembra 1853 so izkopali zaboj, ki so bili v njem shranjeni vsi gon omenjeni kraljevski znaki. Prepeljali so jih v Budo, a kjer so bile zakopane, je dal cesar zgraditi lepo kapelico. Cesarjeva ženitev. Naipomenljiveji dogodek onega leta je bila zaroka mladega cesarja, ki se je izvršila dne 18. avgusta 1853, ko je cesar dovršil 23. leto, v cesarskem poletnem dvoru v Išlu. Izvoljenka njegova je bila Elizabeta, hči bavarskega vojvode Maksa, in vojvo-dinje Ludovike, in je bila sestra matere Frana Josipa, nadvojvodinje Zofije. Rojena na Božič 1837 je bila Elizabeta dopolnila šestnajsto leto. Mati cesarjeva, nadvojvo-dinja Zofija, ki je imela do svoje smrti velik vpliv na svojega sina, mu je bila sicer izbrala za nevesto starejo hčer vojvode Maksa in Ludovike, Heleno, ki so jo tudi v to svrho skrbno vzgajali in med obema se-strama-materama je bila sklenjena stvar, An nnotono nnnr ►O C 1 ti i O II oln»1 A /Snn a A«* Cesar Prane Jošaff I. in njegova doba. (Kad ifievanfa). Obrt in promet Olede obrta so bile razmere do leta 1848 jako zmedene. Da bi olajšali domači obrt-niji boj s tujo konkurenco, so ustanovili pri nas leta 1850 kupčijske in obrtne zbornice in vlada je kmalu prejela od njih poročila o obrtnih razmerah in nasvete, kako zbolj-Sati položaj obrtu in prometu. Leta 1856 je izdal minister Toggenburg načrt zakona, ki bi se z njim položil temelj svobodni obrti. Ta zakon je stopil v veljavo še le leta 1859. Povsem nova doba za promet je napočila, ko so jeli graditi železnice. Prva železnica avstrijska in sploh prva v Evropi (razen Anglije) je bila ona med Zgornjo Avstrijo in Budjejevicami, ki je imela olajšati dovažanje soli na Češko. Graditi so jo začeli 1824. Bila. je začetkoma konjska železnica. Leta 1838 je začel Rotšild graditi železnico z Dunaja v Bohnijo v Galiciji. Leta 1842. je prisopihal vlak z Dunaja v Glogavico na podnožju Semeringa. S to progo se je lotila vlada zveze med Dunajem in inozemskimi trgovskimi sveti. Ob nastopu vlade cesarja Frana Josipa so bile vse železnice dolge še-le 1214 kilometrov. Malokatera železnica je prizadela toliko truda kakor južna železnica. Leta 1848 so začeli graditi progo čez Semering, leta 1854 je ženijalni Ghega izgotovil to velikansko delo. Dne 18. avgusta 1849. je prisopihala iz Celja v Ljubljano prva lokomotiva. Dne 27. julija 1857. se je vršilo blago-slovljenie tržaškega (južnega) kolodvora. Železnico pa so polagoma podaljšali mimo Gorice in Vidma v Benetke in preko Ve-rone na Tirolsko. Od glavne žile so izvedli kmalu druge postranske proge. — Iz fi-------x . —~i---------> nančnih ozirov je vlada leta 1856 izročila da postane princesinja Helena cesarica av- strijska, ki ni bila posebne lepote, pač pa duhovita ter ljubeznivega in prikupljivega ponašanja. Cesar se je pa odločil za lepšo in živahnejo princesinjo Elizabeto, ki ni bila tako skrbno odgojena kakor njena stareja sestra in tedaj še v otroških letih. Mati nadvojvodinja Zofija se je morala u-dati. Dne 22. aprila 1854 ie mlada nevesta s parobrodom po Donavi dospela na Dunaj, kjer so jo sprejeli z velikanskim slavljem in 24. aprila zvečer se je v avgustinski cerkvi vršila poroka. Poročil je mladozaročenca dunajski nadškof Rauscher, a navzočih je bilo okoli 70 škofov in prelatov, ogromno najodličnejega občinstva in dostojanstvenikov. Seveda je slavil ta dan tudi ves Dunaj. Dne 5. marca 1855 je cesarica povila hčerko Zofijo, ki je pa kmalu umrla, dne 12. jul. 1856 Gizelo, ki se je leta 1873 poročila s bavarskim princem Leopoldom, dne 21. avgusta 1858 pa cesarjeviča Rudolfa in leta 1867 Valerijo. Cesarjeva potovanja. Cesar Fran Josip je v svojih mlajih letih mnogo potoval po domačih deželah in po inozemstvu. Leta 1850. je cesar potoval po slovenskih deželah. Dne 12. aprila se je pripeljal v Trst. Tu je položil temeljni kamen kolodvoru, ki ga je blagoslovil škof Legat. Posebno ga je zanimal pomorski manever; prekrasna je bila razsvetljava. Posetil je tudi Lipico in Pulo ter potoval dalje preko Gorice na Koroško. Potovanja po ženitvi so imela namen pokazati mladi cesarici toliko obširne in raznolike kronovine avstrijske, seznaniti jo z raznovrstnimi narodi in njihovimi šegami in običaji. Prvo potovanje je bilo na Moravsko in Češko. — Leta 1856. je šel s cesarico na velezanimivo pot v pokrajine planinske, kraške in italijanske; najprej na Koroško, kjer sta se podala na Veliki Klek. Dne 18. novembra 1856 sta se pripeljala v Trst, kjer sta se mudila nekaj dni, potem pa sta nadaljevala pot v Benetke, kjer je ostal dvor preko Novega leta. V Benetkah je sprejel cesarsko dvojico maršal Radecki kakor vrhovni cesarski namestnik v Lombardiji in na Beneškem. Iz Benetek se je cesar peljal enkrat v Pulo, kjer je položil temelj vojnemu arze-nalu: s tem se je začela nova doba za avstrijsko vojno brodovje. Glavno vojno pristanišče niso bile več Benetke, ampak Pula, in mornarica je izgubljala vedno bolj poprešnji zgolj italijanski značaj. Poveljeval je tedaj vojni mornarici nadvojvoda Maksimilijan. Iz Pule se je vrnil cesar v Benetke in je potoval dalje v srce Lombardije, v Milan. Tamkaj je uslišal prošnjo devetde-setletnega maršala Radeckega za umirovljenje. — Še le začetkom leta 1857 sta se napotila cesar in cesarica domov in sta dospela dne 8. marca v Gorico, kjer se je zbrala ogromna množina deputacij. Po tem potovanju sta dne 11. marca obiskala tudi postojnsko jamo. Od Postojne sta se po železnici podala na Dunaj. Sijajno je bilo po vrnitvi iz Italije potovanje po Ogrskem. Vnanja politika 1848—1849. Evropski državniki so na dunajskem kongresu leta 1815 Iz nekdanjega nemškega cesarstva skovali »nemško zvezo«, ki pa ni bila prava država, ampak samo društvo mnogih nemških knezov. Sleherni knez je delal, kar se mu je zljubilo, za »zvezni svet« vFrankobrodu pa se je brigal,kadar je potreboval njegove pomoči. Podlož-niki so zahtevali, da se jim dado ustavne pravice, tudi je nemški narod zahteval, da se nemška zaveza preosnuje v pravo državo. A še le leta 1848. je Nemcem zasijala nada, da si ustvarijo narodno državo in se zedinijo. V Frankobrodu so se zbrali poslanci Iz vseh krajev nemške zaveze in ta zbor so Imenovali »nemško narodno skupščino«. Čehi in Slovenci se niso odzvali povabilu, da bi se udeležili posvetovanj tega zbora; njim je bilo samo do tega, da se preustroji Avstrija neodvisno od Nemčije. Nemška narodna skupščina je postavila na čelo Nemčije neko vlado, za državnega upravitelja je pa izvolila avstrijskega nadvojvodo Ivana in ta si je imenoval ministre. Prvi med njimi je bil Dunajčan Anton Schmerling. Narodno čuteča nemška skupščina je skovala tudi ustavo za bodočo nemško državo, pa tako, da bi Avstrija morala ali čisto izstopiti iz nemške države, ali pa se razcepiti v dve državi: nemške kronovine bi stopile v nemško državo, o-stale kronovine bi pa tvorile za-se državo, popolnoma ločeno od drugih dežel, s katerimi bi jih vezala samo vladarjeva oseba. Avstrijska vlada je seveda bila proti takim nakanam, tudi avstrijski Nemci niso bili zadovoljni. Avstrijskega stalsča m bilo možno spraviti v soglasje z nemško narodnimi težnjami, zato je večina nemško-na-rodne skupščine sklenila kar pretrgati vezi z Avstrijo in je dne 28. marca 1849 izvolila pruskega kralja Friderika Viljema IV. cesarjem »male Nemčije«, to je: Nemčije brez Avstrije. Kralj bi bil sprejel krono, ako bi mu jo bili ponudili knezi; toda iz rok narodne skupščine je ni maral sprejeti, ker mu je bila skupščina preveč re-volucijska. Skupščini je pa tudi kmalu od-klenkalo. Avstrijske poslance je poklicala vlada domov, nadvojvoda Ivan se je zahvalil na časti upravitelja države, ker ni imel itak nič upravljati; ostala skupščina se je razšla. — Sedaj je poskusila Prusija izvršiti narodni program na pruski podlagi ; zvezala se je z nekaterimi nemškimi knezi, a bilo je že prepozno. Avstrija ie zaklicala Prusom »stoj«. Schwarzenberg je pa vsaj oz. vil nekdanji »zavezni svet« v Frankobrodu. Prusija je brez uspeha prigovarjala. Avstrija in Prusija sta Si zdaj vedno huje nasprotovali. V Shleswigu in ttolsteinu je Avstrija hotela sicer zavarovati staro ustavno svobodo, nikakor pa ne odtrgati teh dveh dežel od Danske, Pru- sija je pa že ta čas nameravala rešiti fc vojvodini danske oblasti, pa ju priklopiti sebi. Leta 1850 je tudi Prusija pristopila stari nemški zvezi. Koncem leta 1850 je bila torej stara nemška država zopet obnovljena. iMisel »zedinjene Nemčije« je bila pokopana. Sclnvarzenberg je upal, da je zatrl na Nemškem revolucijo in da je »nemško vprašanje« rešeno; toda bilo je odloženo le za malo let. Dogodki na Vztoku. Na Turškem so se krščanski narodi že od davna bojevali za »krst častni in svobodo zlato«. Tu je imela Avstrija težavno nalogo braniti kristjane turškega nasilstva, braniti ob enem pa tudi Turčijo, da ne postane plen držav, ki bi utegnile postati nevarne za Avstrijo. — Najprej se je Avstrija leta 1851. potegnila za Črnogorce. Leta 1852. ie vodil poturica Omer paša vojsko proti Crni gori; toda cesar Fran Josip je takoj zbral v Dalmaciji močno vojsko in poslal barona Leiningerja v Carigrad. Ta je zahteval, da mora sultan takoj odpoklicati vojsko iz Crnegore, če ne, pojdejo avstrijske čete nad Turke. Omer paša se je u-maknil iz Crnegore. Dotlej sta bila Avstrija in Rusija v prijateljski zvezi; car Nikolaj je krepko podpiral Avstrijo povsod, kjer je bilo treba zatirati revolucijsko gibanje: bil jej je na strani v boju proti ogrskim vstašem in tudi v razporu s Prusijo. Rusija in Francija sta se že od nekdaj pričkali za gospodarstvo v svetiščih v Palestini. Nekdaj so bili to gospodarstvo izročili Turki francoskim kraljem, ki so se potegovali za katolike; v nemirnih časih francoske revolucije se pa niso Francozi nič posebno zmenili za to pravico in ona svetišča v Palestini so prešla večinoma pravoslavnim v roke, katoličanom je ostalo le malo pravic. Spomnil pa se je teh starih pravic novi francoski cesar, Napoleon III.; ta si je hotel zopet zadobiti vpliva v sv. deželi in je pregovoril sultana, da je ukazal izročiti nekaj ključev od svetišč katoličanom. Proti temu ukazu se je oglasila Rusija, ki je hotela obdržati gospodstvo v onih svetiščih. Sultan pa je po stari navadi omahoval; obetal je Rusom in Francozom, da bi se tako rešil iz zadrege. Toda cesar Nikolaj ni hotel nič odjenjati, nego je hotel ob tej priliki utrditi svoj vpliv na Turškem. Zahteval je od sultana, naj mu potrdi pismeno, da ima pravico čuvati nad pravoslavnimi podložniki na Turškem. Ker pa sultan ni hotel tega storiti, vnela se je krimska vojna. Turčiji sta priskočila na pomoč s svojim brodovjem Anglija in Francija. Rusi pa so meseca julija 1853 zasedli Moldavo do Donave. Avstrija ni hotela priskočiti carju na pomoč, da si je bil njen stari zaveznik; avstrijski minister Buol ni hotel pomagati Rusom na rušenju Turčije, a pozval je Ruse, naj se umaknejo iz Valaške In Moldavije. To so Rusi storili in takoj nato so Avstrijci zasedli obe deželi. To je bil usoden pogrešek avstrijske politike, ki se je pozneie hudo maščeval in se maščuje še dandanes. Neki avstrijski minister je baje vzkliknil: »Svet se bo čudil nad nehvaležnostjo Avstrije!« Med tem so Francozi in Angleži izkrcali svoje čete na Krimskem poluotoku, kjer se je začela z Rusi huda vojna. Pozneje je tudi pijemontski kralj poslal zaveznikoma pomoč. Zlasti dolgo, so zavezniki oblegali Sevastopol. Med obleganjem te trdnjave je umrl car Nikolaj I. in sledil mu je Aleksander II., ki je dne 3. marca 1856 sklenil mir v Parizu. Turčija je bila zopet rešena, pa morala je obljubiti, da o-lajša bremena svojim krščanskim prebivalcem. Rusija je vsled vojne izgubila v Evropi svojo prejšnjo veljavo in na njeno mesto je stopil francoski cesar Napoleon III. Vojna na Laškem 1859. Kakor smo gori videli, je bila Sardinija, ali Pijemont, leta 1849 poražena, toda ni se odrekla svojemu staremu namenu: da zedini Italijo pod eno vladarsko hišo. Pijemontski minister grof Cavour je leta 1850. prevzel nalogo, da pripravlja kraljestvo za odločilni boj. Iskal je v Pijemontu zaveznikov in je s svojo pomočjo v krimski vojni pridobil prijateljstvo Anglije in Francije. Na pariškem kongresu je Cavour leta 1856 ščuval druge oblasti na Avstrijo, češ, da Avstrija zatira Italijane, ter je pridno podpiral razne revolucijonarje, zlasti v Lombardiji in na Beneškem; posebno pa je pospeševal »italijansko narodno društvo«, ki je po vsem italijanskem poluotoku gojilo idejo združene Italije. V Avstriji so vse to dobro vedeli in že od leta 1859 ni Avstrija več občevala s pijemonteŠko vlado, ki se je kar očitno pripravljala za nove boje. Cavour ni miroval, dokler ni sklenil zveze z Napoleonom III., ki pa je hotel samo zgornjo Italijo združiti s Pije-montom, in še to samo za dobro plačilo. — Ko je bilo vse pripravljeno, je pokazal Napoleon svoje pravo lice, ko je na dan Novega leta 1859 odgovoril avstrijskemu poslaniku baronu Hiibnerju, ki mu je prišel čestitat: »Obžalujem, da niso naše razmere do vaše vlade več tako prijazne, kakor so bile; a prosim vas, povejte cesarju, da se moja čutila zanj niso spremenila.« Nekaj časa se je delal kakor bi hotel preprečiti vojno, toda to je bilo samo pesek v oči, kajti hitro se je lotil vojne, ko je avstrijska vlada stavila pijemonteški nujno zahtevo, da naj se takoj razoroži in odpusti prostovoljce. Takoj so prvi francoski oddelki prestopili pijemonteŠko mejo, do-čim je francoska vlada na Dunaju žugala, da bo smatrala Avstrijo kakor sovražnico, če prestopijo Avstrijci Tičin, mejno reko med Lombardijo in Pijemontom. Cesar Fran Josip je torej sklenil končati spor z orožjem; upal je, da mu pomore nemška zveza, toda Prusija ni hotela pomagati. Avstrija je šla v boj brez zaveznikov. Anglija, Rusija in Prusija so bile celo očitno nasprotne Avstriji. Dne 27. aprila 1859 je prejel vrhovni poveljnik avstrijske armade v Lombardiji, grof Gyulay, povelje, naj prestopi pijemonteŠko mejo in dne 29. aprila je izdal cesar manifest, v katerem jc tožil, da mora zopet začeti boj, če hoC:e izpolniti dolžnost vladarjevo. Oyulay, ki je bil imenovan vrhovnim poveljnikom vsled dvornih intrig, je bil popolnoma nesposoben. Tri tedne se je s četami sprehajal ob mejni reki Tičinu, mesto da bi prodrl v Pijemont in porazil pijemonteŠko vojsko, kajti francoska vojska je bila Še na potu. A Gyulay je počakal, da se je pijemonte-ška vojska združila z francosko, da ste obe združeni prekoračili Tičin in napadli avstrijsko vojsko. Pri Magenti se je dne 4. junija vnela huda bitka; 60.000 Avstrijcev se je ves dan hrabro borilo z mnogo moč-nejim sovražnikom. Avstrijci so se drugi dan umaknili ter so naglo zapustili Milan. Gyula3' se je previdno umikal s svojo vojsko pred Francozi in Pijemontezi in prišel na levi breg reke Mincio. Tja je prišel sedaj sam cesar in stopil na čelo vsej vojski; razdelil jo je v dva voja pod generaloma Schlikom in Wimpffenotn.Nesposobni Gyu-lay je odstopil. Dne 22. junija je cesar ukazal, naj vojska z nova prestopi Mincio in prime sovražnika, ki se je bližal od zapadne strani. Dne 23. junija je šla vsa vojska preko reke in zvečer je cesar določi!, kako je drugi dan z vso silo prejeti sovražnika. Teh povelj pa niso poveljniki podrejenih korov in divizij prejeli tako hitro, kakor je bil cesar ukazal; nekateri oddelki so jih prejeli še le drugi dan zjutraj. Francozi so pa dobro vedeli, kaj namerava avstrijska vojska in so že ob 2 ponoči zasedli tiste griče, s katerih je namerjala naša vojska prijeti sovražnika. Na ta način je bil položaj popolnoma spremenjen. Prišlo je do bitke pri Solferinu, kjer se je francoski maršal Mac Mahon z vso silo vrgel na avstrijsko armado, ki se je morala umakniti premoči. Štirinajst ur je trajal boj; 139.000 Avstrijcev se je borilo z 161.000 nasprotniki, 13.000 mož so izgubili naši, 17.000 pa sovražniki. Cesar je pohvalil čudovito hrabrost svojih vojakov, ki so vstrajali v najhujem ognju večkrat brez zavetja. Počasi se je umikal cesar do Verone, da bi počakal novih čet, ki so hitele iz Avstrije. Medtem je Prusija zbrala nekaj vojnih korov, toda hotela je stopiti z njimi med Avstrijo in Francijo, ne pa pomagati prvi. Napoleon ni tudi več hotel poskušati bojne sreče in zato je ponudil sam cesarju Franu Josipu mir in ga povabil v Villa Franko, da skleneta tam premirje: V Villa Franca, da skleneta tam premirje: V Villa Franki sta se cesarja sešla dne 11. julija, podpisana dne 10. oktobra v Curihir. Cesar Fran Josip je odstopil Lombardijo, ki je bila itak že izgubljena: Avstriji je ostala na Laškem samo še Benečija. — Hitro je prišlo po tej vojni do združene Italije. Preobrat v Avstriji. Nova ustava. Vsled nesrečne vojne je odklenkalo v Avstriji tudi absolutizmu. Narodi so si bolj in bolj želeli nove ustave, da bi mogli sodelovati na zakonodaji in urejevati državo primerno svojim potrebam. Zlasti so Madjari, ki so sicer izgubili nekdanjo svobodo vsled vstaje, zahtevali nazaj svoje pravice. Sploh so tudi vsi nenemški narodi tožili, da se preveč uriva nemščina v urade in šole. Urivanje nemščine aH germanizacija pa je bila bistven del absolutnega vladnega zistema, kajti absolutizem je hotel vse dežele preukrojiti po enem kopitu in se ni brigal ne za posebnosti dežel, ne narodov ter menil, da se mora po vsej dr-državi, v uradih, visokih in nižjih, urado-vati vse v tistem jeziku, ki ga govore v središču. To pa je zbudilo nevoljo nenem-ških narodov. Pokazalo se je pa leta 1859 zlasti na Ogrskem, kako utegne nevolja narodov postati državi nevarna zlasti v dnevih stike. Dalje se je pokazalo, da je absolutizem drag zistem. Absolutna vlada ni mogla spraviti državnih financ v red; kajti vlada tudi ni imela nobenega pravega kredita; za nove dolgove je morala plačevati uprav oderuške obresti. V letih 1849—1858 je državni dolg od 1200 milijonov narastel na 2292 milijonov goldinarjev, torej se je skoro podvojil, čeprav ni bilo v tem času nobene vojne. Dohodki so se pomnožili od 100 na 315 milijonov goldinarjev na leto. Stroški pa od 181 na 367 milijonov goldin. Čeprav je bilo veliko število uradnikov in je nadzoroval drug drugega, se je vršilo mnogo sleparstev; zlasti po vojni leta 1859 so prišle na dan take goljufije, da je ukazala sodnija zapreti nekatere zelo visoke gospode, generale in bankirje; ob-dolženi so bili, da so sleparili pri klavni živini in drugih živilih, ki so jih imeli preskrbovati avstrijski armadi. Nekaj teh gospodov so obsodili v težko ječo, nekaj so jih o-prostili, nekateri pa so si sami vzeli življenje. Najbolj je strmel svet, ko se je minister Bruck sam umoril. Te stvari so dokazale, da je treba gospodarstvo z državnimi dohodki dati pod bolje nadzorstvo, nego je bilo doslej. Najbolj je to nujnost uvidel cesar Fran Josip sam; žalostni dogoki leta 1859 so mu pokazali, kako bi moralo biti. Bachovo ministrstvo je odstopilo. Na njegovo mesto je prišel poljski plemič Agenor Goluclunvski, na Ogrskem pa je imenoval generalnim guvernerjem generala Benedeka in je tudi obnovil starodavne županijske zbore. Nemščina se je zopet umaknila madj:;šči-ni; uradi so prejeli ukaz, naj s strankami občujejo v jeziku strank. Stadionov srenj-ski zakon je zopet stopil v veljavo. — Kako naj bi se pa temeljito preosnovala avstrijska država, to naj bi povedal državni svet, to je zbor na Dunaju, ki fc je imel dotlej posvetovati sam o načrtih novih zakonov. Zdaj pa ga je pomnožil cesar z novimi člani; 3S članov bi imeli voliti deželni zbori, a ker jih ni bilo, je imenoval cesar še toliko svetnikov. Predsednik zboru je bil nadvojvoda Rajner. Naloga temu zboru je bila sprva samo ta, da se V Trstu, dne 23. novembra 1916. »EDINOST« št. 326. Stran III. " I posvetuje o državnem proračunu za leto 1861 in kako bi se uredilo državno gospodarstvo. Državni svet se je z dne 1. junija poklonil cesarju, ki je poudarjal, da je o!1 raniti državno enotnost, toda »zagotoviti je vsem narodom in deželam njegove države enako varstvo, ravnopravne in ravno dvižne naj jih veže bratska sloga v mogočno celoto.« Od državnega sveta so se nadejali nekateri narodi mnogo uspehov. Slovenci so se nadejali, da jim bo grof Anton Auers-perg (nemški pesnik Anastasius Griin) v tem zboru zaščitnik; zato so ga spominjali besed, ki jih je zapisal 1. 1849, ko je izdal slovenske narodne pesmi kranjske: »Velikih vprašanj, s katerimi se peča sedaj človeštvo, ni možno rešiti brez sodelovanja mogočne slovanske družine.« Auersperg pa ni izpolnil želje kranjskim rojakom; zato so se ozirali potem bolj na djakovskega škofa Strossmayerja, ki je bil tudi člen državnega sveta. Slovenca namreč ni bilo nobenega v tem svetu. V tem svetu so takoj izprva izjavili Ma-djari, da gre Ogrski samostojna uprava. Kmalu pa je državni svet spoznal, da ne bo možno urediti državnih financ, dokler se temeljito ne izpremeni prvotni vir vse finančne stiske, namreč ustava države in na njo se upirajoča uprava. Niso se pa mogli zediniti glede rešilnega sredstva. Na eni strani so priporočali centralizem, na drugi federalizem. Federalisti so rekli: dajte deželam in narodom veliko pravic in samostojnosti; državni osrednji oblasti pa pustite samo toliko, da more zadostovati skupnim potrebam vse države; dežel in narodov ne gre nabijati na eno in isto kopito, niti narodnih ježkov potiskati v kot v prid nemščini. — Centralisti pa so terjali ravno nasprotno: malo pravic deželam, kar največ pa državi. Zmagala ie končno federalistična večina. Dne 20. septembra je cesar zaključil posvetovanje obetajoč, da nasvete premisli in jih reši v najkrajšem času. Oktobrski diplom leta 1860. Dne 20. oktobra 1860 je oznanil cesar svetu sad, ki ga je obrodilo posvetovanje državnega sveta. V diplomu poudarja, da morejo državi Ie take pravne naprave biti pravo poroštvo, ki se enakomerno prilegajo zgovinskim spominom, različnosti narodov in nerazrušljivi trdni zvezi med njimi. Da uveljavi ta načela, je cesar izjavil: Dobrovoljno smo sklenili, da ima sledeča stanovitna in nepreklicna državna ustava biti Nam m Našim naslednikom vodilo, ter ukazujemo tako-le: I. Zakone dajali, prenarejali in preklice-vali bomo Mi in Naši nasledniki le v dogovoru z zakonito poklicanimideželnimi zbori in z državnim zborom, v katerega bodo deželni zbori pošiljali od nas določeno število svetovalcev. II. Vse zakonodajne reči, ki zadevajo pravice, dolžnosti in prid vseh naših kraljestev in dežel skupaj, se bodo v bodoče ustavno reševale v državnem zboru. III. Vsa druga zakonodajna opravila, katera niso bila doslej omenjena, se bodo reševala v deželnih zborih; in sicer na Ogrskem :n v njemu pridruženih deželah po njih prejšnji ustavi, v vseh drugih kraljestvih in deželah pa po pravilih novih deželnih ustav. Za državni zbor je določil cesar, da štej 100 Članov; delokrog pa mu je določil Jako skromen. Pravzaprav je imel odločevati z vlado vred samo o denarnem državnem gospodarstvu, potem o carini, trgovini, o železnicah, brzojavih in pošti, o vojaškem naboru: samo če to želi ta ali oni deželni zbor, sme se tudi katera druga stvar izročiti državnemu zboru. Vse druge stvari je ta diplom prepustil deželnim zborom. Vrhu tega je cesar vnovič potrdil najvažneje pravice, ki so jih dobili državljani od leta 1848 sem. Za dežele je izdelal »državni minister« grof Goluchouski nove deželne ustave; v bodočih deželnih zborih bodi zastopana vsaka dežela po stanovih; izmed svojih članov je imel deželni zbor nasvetovati cesarju nekoliko mož, izmed katerih je imenoval vladar državne poslance. Novo ustavo so zlasti Slovani sprejeli prijazno, ker jim je obetala izpolnitev naj-važnejih želj: narodno ravnopravnost in državnopravno samostalnost dežel; bili so pa zadovoljni z načeli ustave, nikakor pa ne z deželnimi redi, ki jih je izdelal Go-luchowski, ker so uvideli, da v deželnih zborih ne bodo zastopane koristi vsega prebivalstva, temveč da bodo tam imeli odločilno besedo zopet isti stanovi, ki so ondi gospodovali do leta 1848. Oktobrski diplom je odmeril nemško-slovanskim dednim deželam dosti manj svobode, nego Madjarom. Tudi je hotel Goluchowski kranjsko deželo podrediti tržaškemu na-mestništvu, kar je Kranjce silno razburilo; vendar je Ljubljana ohranila deželno vlado. Se bolj bi bilo pa slovenskim politikom ugajalo, če bi bila vlada ustvarila iz slovenskih pokrajin zedinjeno slovensko pokrajino; v taki kronovini bi bila dobila slovenščina iste pravice, kakor poljščina v Galiciji. — Največ je oktobrski diplom dal Madjarom. Dobili so svojega dvornega kancelarja in mnogo drugih pravic. In vendar so se prav Madjari najbolj uprli temu diplomu, zato, kar jim ni vrnil ustave iz leta 1848. Na tem stališču je stal tudi naj-modreji in najzmerneji ogrski politik, Franc Deak. Zato se Madjari niso ozirali na oktobrski diplom. Preklicali so avstrijske zakone. Goluchouski ni mogel vladati na Ogrskem. Madjari so zahtevali, da se mora na podlagi ustave iz leta 1848 zveza Avstrije z Ogrsko izpremeniti v o-sebno unijo, t. j.: da imata obe državi popolno samostalnost in ie istega vladarja. Te zahteve so odmevale po vsem Ogrskem, bile so soglasne zahteve madjar-skega naroda. Golucho\\ ski ni zmagal upora, ki ga je oictohrsk? ustava* umaknil se je še pred novim letom. Novemu ministrstvu je postal predsednik nadvojvoda Rainer; državni minister pa Anton Schmerlig, bivši frankobrodski minister nadvojvode Ivana, rodom Dunajčan. Kakor tak pa je bil seveda nemški centralist, torej političen nasprotnik federalista Goluchowskega. In vendar so ga tudi slovanski federalisti pozdravili z nadami, ker so upali, da popravi ustavo tako, da bo ngajala narodom in deželam, da dobijo toliko svobodo kakor Ogrska in da da pravic tudi nenemškim jezikom; tako je vsaj obetal. Februarski patent Že dne 26. februarja 1861 je izšel »patent«, ki ga zovemo februarskega in ki je prinesel Avstriji novo ustavo. Glavna stvar je bila nova sestava deželnih zborov Ta patent je razvrstil volilce v velike posestnike, kmetske posestnike, meščane ter trgovce in obrtnike. Deželni zbori smejo izvoliti deželni odbor, ki vodi upravo mnogih domačih stvari; dobili so tudi pravico, da svobodno volijo poslance za državni zbor za vsakih šest let. Državni zbor ima dve zbornici, poslansko in gosposko. Prva bi štela 343 členov, izvoljenih po deželnih zborih. Vsi ti poslanci se pa zbirajo samo takrat, ko gre za stvari vse države in njih zbor je potem širji državni zbor; ako je pa sklepati o stvareh, ki so skupne samo skupini neogr-skih dežel, ako se ne tičejo Ogrske, pa se imajo posvetovati samo 203 poslanci takozvanih »nemško-slovanskih pokrajin — in to je ožji državni zbor; čisto ogrske stvari pa spadajo v področje ogrskega državnega zbora Na videz je februarski patent prav malo izpremeni oktobrski diplom, v resnici je pa med obema tak razloček, kakor med centralizmom in federalizmom. Februarski patent je uresničil ustavno življenje v neogrskih deželah. Odslej je veljal v Avstriji pri zakonodaji tudi glas narodov. Otvoritev državnega zbora. Cesar je imenoval dosmrtne člane gosposki zbornici državnega zbora; med njimi je bil vseučiliščni profesor dr. Fran Miklošič. Razun njega in slovenskih knezoškofov ni bilo v tej zbornici nobenega Slovenca. Posvetovanje državnega zbora je otvoril cesar s prestolnim govorom dne 1. majnika 1861. Ta državni zbor bi bil moral biti »širji«, bil je pa v resnici »ožji« zbor, ker ni bilo niti poslancev ogrskih in hrvatskih, niti beneških in tudi po prihodu erdeljskih poslancev je ostal še vedno »ožji državni zbor«. Poslanci so se delili v dve stranki, v federaliste in centraliste. Pri posvetovanju o adresi na pre-stolni govor so zmagali centralisti. Obe stranki sta se prepirali nadalje, toda, do kakega sporazuma med njima ni prišlo. Ko so leta 1864. Čehi zapustili državni zbor, češ, da ne morejo sodelovati v »ožjem« državnem zboru, ker si lasti pravice »širšega« državnega zbora, in za njimi še Po-Poljaki, je bila v državnem zboru zastopana samo še manjšina avstrijskih narodov. Poleg tega političnega neuspeha je bila vlada vedno v denarnih stiskah. Leta 1863 je bilo 37 milijonov primankljaja. Minister Schmerling je imel torej težavno stališče. Tudi liberalnim centralistom je bil mož vse preveč starokopitnež, prekonservati-ven. Po leti 1865 je Schmerlig odstopil. — Državnim ministrom je bil imenovan grof Belcredi. Smer nove vlade je bila odločno druga; februarska ustava je bila neizvrš-ljiva, ker jej je nasprotovala večina narodov; zato se je Belcredi vrnil k oktobrskemu diplomu in je poskušal napraviti najprej spravo z Madjari. Spravi pa so bili sedaj naklonjeni tudi Madjari; Deak je namreč popustil staro zahtevo, da sme biti med Avstrijo in Ogrsko samo osebna ali personalna zveza; priznal je sedaj, da imejta Avstrija in Ogrska tudi nekatere skupne stvari. Za dne 10. oktobra 1865 je bil sklican zopet ogrski državni zbor, drugi zbcri pa na dan 23. oktobra. Ker je bil dunajski državni zbor glavna ovira ogrski spravi, ga je cesar ustavil s svečanim pravice, ki jih je podelil narodom in deželam v oktobrskem diplomu. Zakon o državnem zboru je cesar usravll, ni pa u-stavil ustave sploh. Belcredi se je začel sedaj pogajati z Madjari. Septemberski manifest so federalisti pozdravili z veseljem, centralisti pa seveda s tem niso bili zadovoljni. (Dalje v večerni »Edinosti«). Vzhodno bojišče. — Jugozapadno Rige so privedle patruljne skupine nemških črnovojnikov iz ruske postojanke brez lastnih izgub 33 ujetnikov in 2 strojni puški. V ostalem od moria do karpatske-ga kolena pri Braševu nobenih večjih bojnih akcij. Severno Campolunga so bili obnovljeni brezuspešni romunski napadi proti nemški in avstrijski fronti. Na Ro-tenturmskem prelazu in v stranskih dolinah Alute smo med boji pridobili na ozem-Uu. Potem ko je Utro strta premaganega sovražnika i bajonetnim napadom in atako, je dopoldne s severa vdrla v Craiovo zapadno-In vzhodoopruska pehota, z zapada pa eskadroni kirasirskega polka Njen. VeL kraljice kot prve nemške čete. Balkansko bojišče. — Mackeo-senova armada: V Dobrudži blizu obali predstražni boji. Ob Donavi mestoma topovski ogenj. — Macedonska fronta. Med Ohridskim in Prespanskim jezerom, ka kor tudi v bitoljski nižini so prišle prednje čete entente v območje nemško-bolgarskih postojank. Vzhodno Paralova so naši gar dni lovci zopet osvojili neko višino in jo obdržali kljub večkratnim močnim napa dom. BEROLIN, 22. (Kor.) Veliki glavni stan, 22. novembra zvečer. V ozemlju Somme nič važnega. — Pri Oršovi napredovanje. — Severovzhodno Bitolja so se napadi ententnih Čet ob nem ško-bolgarski fronti izjalovili. Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff. »Times« v namenu bojev ob Sommi in Ancri. LONDON, 21. (Kor.) Vojaški sotrudnik lista »Times« piše v članku, da so zmage Angležev in Francozov ob Sommi, Ancri in pri Verdunu le taktične m ne strate-gične. Prvi namen zaveznikov mora biti da se pobije kolikor mogoče dosti Nemcev. To je tudi doseženo. Cas za strategijo pride pozneje. Sovraina uradna poročila. Italijansko uradno poročilo. DUNAJ, 22. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: 21. novembra 1916. — Artiljerijsko delovanje na nekaterih delih trentinske in julijske fronte. Na Krasu včerajšnji dan majhne praske pehotnih oddelkov. Zajeli smo nekaj mož. V noči 17.(?) novembra je izvršil sovražnik dva napada proti našim postojankam na vrhu kota 126. severno Volkovnjaka. Bil je vsakokrat gladko zavrnjen. Rusko tfradno poročilo. 22. novembra. — Zapadna fronta. -Na vsej fronti običajno medsebojno obstreljevanje in poizvedovalno delovanje — Romunska fronta. Sedmograška fronta. — V okolišu C am pol u nga je ostal neki nasprotnikov napad južno Drs^oslavele brez uspeha. V okolišu Albestija so Romuni napredovali v severni smeri ter so zajeli 100 mož ter uplenili dve strojni puški in en top. Sovražnik je napadel romunske čete v smeri Alute v okolišu Serbanestija in Preseje, ali imel ni nobenega uspeha. Napad je bil zlomljen z ognjem. V jiuški dolini se Romuni pod pritiskom številno močnejših sil umikajo dalje proti jugu. — Donavska fronta. — Položaj je neizpremen j en. Avstrijsko uradno porotno. DUNAJ, 22. (Kot.) Uradno se objavlja: 22. novembra 1916. Vzhodno bojišče. — Craiova ie bila zavzeta po kratkem boju. Na obeh straneh Alute so se Romuni zopet umaknili. Severno Campolunga so bili napori sovražnika, da bi s srditimi napadi priboril uspehe, zopet brezuspešni Sicer na vzhodni fronti nič važnega. Italijansko in Jugovzhodno b o i i š č e. — Neizpremenjeno. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml. tienriko uradno porodilo. BEROLIN, 22. (Kor.) Veliki glavni stan, 22. novembra 1916. Zapadnobojišče. — Medeno vreme je oviralo večji del bojno delovanje. Južno prekopa La Bassee so vdrle patrulje anhaltskega pešpolka št. 93 in devin-skega pijonirskega bataljona št. 4 v angleške jarke in privedle po uničenju o-brambnih naprav s seboi 20 ujetnikov in eno strojno puško. Tudi v ozemlju Somme je bilo topovsko delovanje čez dan neznatno in se je ojačilo zvečer le na obeh bregovih Ancre in v gozdu St Pierre Vaast. Napad Angležev iugozapadno Serra se Jo razbil v našem pehotnem ognju. Vesti is Grške. Kritičen položaj na Grškem. LUGANO. 22. (Kor.) »Tribuna« poroča iz Aten: Položaj le kritičen. Brzojavka francoskega ministrskega predsednika Brianda nasvetuje kralju, da naj ugodi zahtevam entente in se ne vdaja vplivom, ki motijo razvoj Grške. Francoski admiral zahteva od grške vlade izročitev 136 topov, 150 strojnih pušk, 50.000 pušk, 100 minovk in 50 tovornih avtomobilov. Diplom atični zastopniki četverozveze so bili pozvani od francoskega admirala, da naj se odstranijo in bodo internirani na krovu zaplenjene ladje »Marienbad«. RIM, 21. (Kor.) Agenzia Štefani poroča iz Aten: Poslaniki osrednjih držav so zaprosili dvornega maršala, da bi bili sprejeti od kralja v poslovilni avdijenci. Izjavili so, da odredbe četveroeaveze ne tangiraj© odgovornosti grške vlade. Grški poslaniki pri osrednjih državah ostanejo na svojih mestih. Osobje atentnih poslaništev osrednjih držav ostane na krovu »Marienbada«, dokler se ne najde kaka grška ali kaka druga nevtralna ladja, ki bi zamogta odpeljati osobje v Dedeagač. Justični minister je podal svojo ostavko. Njegov portfelj prevzame začasno minister za notranje stvari. ATENE, 21. (Kor.) Zahteva diplomatov centralnih držav, da bi se odhod odgodil, je bila odbita Vsi bodo morati oditi v sredo zjutraj. Resen položaj v Atenah. MILAN, 21. (Kor.) »Corriere della Sera« javlja, da je postal v Atenah položaj nepričakovano resen. Kralju zvesti častniki kažejo naraščajočo razburjenost ter nekateri izrekajo odločno voljo, da se bodo upirali celo tedaj, če bi odpenjal kralj. Čete so konsignirane ter številne patrulje grških vojakov In mornarjev izvršujejo obhode po mestu. Posebno odlikovaste generala Woyrscha. BEROLIN. 21. (Kor.) Veliki glavni stan, 21. novembra 1916. Njeg. Veličanstvo cesar je imenoval gen. polk. pl. Woyrscha s sledečim kabinetnhn ukazom za šefa četrtega šlezljskega pešpolka št. 51: »MoJ ljubi gen polk pL Woyrsch! Ko sem Vas začetkom vojne postavil na čelo šlezijske-ga deželnobrambnega zbora, sem vedel, da nisem zamogel poveriti tega povelj- stva v nobene boljše roke kakor v roke zaslužnemu in v domovini dobro znanemu prejšnjemu poveljujočemu generalu Mojega šlezijskega 6. armadnega zbora. V zaupanju v hrabre brambovce, ste z istimi v težkih in hudih bojih s številno mnogo močnejšim sovražnikom vedno sijajno rešili čast pruskega orožja. Vašemu priznanemu in neustrašnemu vodstvu in vztrajni hrabrosti pod Vašim skupnim vodstvom se nahajajočih nemških in avstrijskih armad-nih zborov, so bili usojeni potem nadaljni sijajni uspehi. Z drznim prehodom Čez Visio pri Ivangorodu, Julija 1915, ste pripomogli k definitivnemu porazu ruskih armad na Poljskem. Sedaj kljubuje Vaša armada sovražniku v neomajni fronti. S ponosom in hvaležnostjo časti Vaša lepa domovina zaščitnika mej. Jaz sam hočem danes dati duška Svojemu visokemu in hvaležnemu priznanju s tem, da Vas imenujem za šefa 4. spodješlezijskega pešpolka št. 51. V tem hrabrem polku, kojega zmožnost Vam je bila znana že v miru, so sinovi Šlezije najbolje dokazali svoja junaštva. V zimski bitki v Šampanji, pri Souchezu, pri Frise in na s krvjo oblitih poljanah Somme si je pridobil polk neven-ljivo slavo. Posebno veselje me torej navdaja, ko Vas postavljam na čelo tega v boju preizkušenega polka, ki bo ponosen na to, da bo v svoji zmagoslavni zgodovini čital tudi Vaše ime. — Viljem I. R.« Francoska zbornica. PARIZ, 21. (Kor.) Zbornica je pri posvetovanju zakonskega načrta glede naborov 1. 1918 sklenila, da se sestane takoj k tajni seji. Po zopetni otvoritvi javne seje je skenila, da se sestane vnovič k tajni seji, da pa hoče poprej v javni seji nadaljevati razpravo. Po kratki debati je bil zakonski načrt sprejet s 450 proti 38 glasovom. _ »Deutschland«. NEW I ONDON, 22. (Kor.) Trgovinski podvodnik »Deutschland« je od*>lui. Potopljena grška obrežna ladja. ATENE, 21. (Kor.) Grška obrežna ladja »Spetsai« je bila potopljena. Kolikor je do-sedaj znano, je bila ena oseba pri tem ubita. _ Dr. Doyen umrl. PARIZ, 21. (Kor.) Znani raziskovatelj raka, dr. Doyen, je danes umrl. Z balkanskih fiollSč. Dunaj, 21. nov. Dočim so zvezne Čete že dospele v Craiovo, se sovražnik še srdito upira v dolinah Alute in Argesuja, severno črte Rimnik-Valcea-Campoiung, deloma celo z napadi močnih sil. Odtod izhaja neki prav poseben položaj. 80 kilometrov južno Rimnika stoje avstro-ogrske in nemške čete za hrbtom Romunov, ki branijo cesto, katera vodi z Rotenturmskega prelaza v alutsko dolino. Železnica Rimnik-Slatina kot glavna etapna črta prve romunske armade za odpravo materijala ni več porabna in tudi po alutski dolini proti jugu vodeča cesta ne prihaja vpoštev za odhod braniteljev Rimnika. Če ne ustavijo prodiranja zaveznikov, se bodo morali u-mekniti v smeri proti Bukareštu. Skoraj se zdi, da žilavo vzdržavanje Rimnika in Campolunga kaže na to, da roumnsko ar-madno vodstvo pričakuje od vršeče se akcije proti avstro-ogrskim in nemškim Četam, prodirajočim proti Craiovi, obrata na bolje. Ker naše armadno vodstvo, kakor kažejo boji zadnjih dni, obvladuje položaj in se operacije po uradnih poročilih vrše po načrtu, se najbrž kmalu razkrije skrivnost, ki še vlada glede dogodkov po bitki pri Targujilu. V Macedoniji je levo krilo Sarrailove armade, obstoječe iz treh francoskih in šestih srbskih divizij, v ozemlju med Črno reko in Prespskim jezerom zopet začelo prodirati m je tako zadeto ob nove postojanke nemško-bolgarskih bojnih sil, iz česar so se severno Bitolja začeli novi veliki boji. Razne politične vesti. Protest Poljakov v pruskem deželnem zboru proti protipofiskemu predlogu. V ponedeljkovi seji pruskega deželnega zbora se je vršila velezanimiva razprava o proglasitvi poljskega kraljestva. V tej razpravi je v imenu poljskih poslancev izjavil posl. Styczynski naslednje: Dobro se zavedamo pomena časa in čutimo težo odgovornost v polnem obsegu. Ne odločuje se za dolgo bodočnost samo usoda poljskega naroda, temveč se odločujejo odnošajl poljskega naroda napram nemškemu narodu. Želeli bi bili, da bi bili našli to zavest m ta čut odgovornosti na vseh straneh. Morda bi potem ne bil vložen tak predlog kot je sedanji. Vsekakor odklanjamo odgovornost za posledice razprave o tem predlogu. Kljub več kot stoletni ločitvi v državno različne dele poljski narod nikdar ni izgubil čuta narodne skupnosti in se je trdo bojeval za narodno svobodo. Neprestano kršenje pravic narodov glede narodne svobode je bilo po našem mnenju eden glavnih vzrokov sedanje svetovne vojne. Upamo pa, da vsa ona kri, ki je stekla v tej vojni, ni stekla zastonj, če vsi evropski narodi pridejo do prepričanja, da svoboda drugih narodov ne nasprotuje življenjskim interesom lastnega naroda. Priznanje mednarodnega pomena poljskega vprašanja je korak naprej na potu k njega končni rešitvi, o katere potrebi je danes prepričano vse. Ta potreba ni samo utemeljena po zapovedi pravičnosti napram poljskemu narodu, temveč tudi po mednarodnem interesu kot splošno poroštvo miru. Manifest Nje- govega Veličanstva nemškega cesarja in Njegovega Veličanstva avstrijskega cesarja nas navdaja z zadoščenjem, ker je nasta! iz te potrebe in načeloma priznava i pravico poljskega naroda na stvoritev samostojne države. V tem pa večkrat izražene pomisleke in bojazen, da bi prišel samo del poljskega naroda do narodne : svobode in da bi celo tudi pri tem delu bila svoboda le po imenu, popolnoma potrjuje predležeči predlog. Po volji predlagateljev, ki tvore veČino te zbornice, naj bi se novo se ustanavljajoča država kar najhitreje uklenila v toliko vezi na vojaškem, gospodarskem in splošno političnem polju, da bi bila njena svoboda in samostojnost le še dozdevna. V ostalem dokazuje nadaljna vsebina predloga, da predlagatelji naravnost odklanjajo sporazum med nemškim in poljskjm narodom. Če predlagatelji govore o poljski govorečih Prusih namesto o pruskih Poljakih, nam tako odrekajo posebno narodnost. To moramo mi v sedanjem času smatrati za izzivanje. Če nadalje predlagatelji že danes izjavljajo, da ni mogoča nobena preureditev notranjepolitičnih razmer, ki bi kakorkoli mogla ogrožati nemški značaj vzhodnh pruskih provincij, nas je izkušnja zadnjih desetletij poučila le preveč, kaj pomenja to. S potrebo, da je treba varovati baje nemški značaj naših domovinskih krajev, se je utemeljeval izgon poljskega jezika iz urada, šole in javnega življenja, in nad eno milijardo mark iz skupnih državnih sredstev se je porabilo za trajno izrinjenje poljskega kmetskega prebivalstva. Da bi se varoval baje nemški značaj naših delov dežele, se je oviralo Poljake, da bi se naseljevali na lastni grudi, in strašili se niso niti razlastitve, da bi Poljake pregnali z njihove lasti. Vočigled tega nedvoumnega namena naj-slovesneje protestiramo proti predlogu. V ostalem predlagamo poimensko glasovanje o predlogu. — Predlog je bil sprejet s 180 glasovi junkerske večine proti 104 glasovom centra, Poljakov, napredne ljudske stranke, socijalnih demokratov, ki so posebno ostro govorili proti pr&dlogu, in Dancev. Deželni maršal NIžie-Avstrijski, knez Alojzi) Liechtenstein je slavil dne 19. novembra 70Ietnico svojega rojstva v popolni svežosti duha in telesa. Ime Liechten-steinov je imelo nekdaj dober zvok pri avstrijskih narodih. To je bilo v Hohen-wartovih časih, ko so bili nemški konservativci starega kova Tirolca patra Gren-terja med prvimi sobojevniki Hohenwarta za federalistično uredbo Avstrije in enakopravnost narodov. Od tedaj je minolo mnogo let časi so se izpremenili in žnjimi tudi nemški konservativci, v kolikor so se evolucijonirali k takozvanemu krščanskemu socijalizmu. Ako bi danes grof Hohenwart vstal iz groba, ne bi izpeznal več tudi — princa Alojzija Liechtensteina. Danes je g. deželni maršal med tistimi voditelji krščanskih socijalcev, ki so si usvojili nemško-radikalne —alotrije! Ali, eno je ostalo: potreba, da se država postavi na podlago enake pravice za vse narode. Evolucija nekdanjih konservativcev ne Izpreminja nič na tem. Peta veino posolilo. Peto vojno posojilo se, kakor prva štiri, izdaja 1. v obliki štiridesetletnega, davka prosiega SV2. odstotnega amortizačnega državnega posojila in 2. v obliki davka prostih 5odstotnih, 1. junija 1922. 1. vrnljivih državnih zakladnic. Torej se tudi tokrat nudi številcem prilika, da svoja sredstva po svoji želji ali potrebi naiože pri državni obrestonosno na daljši ali pa razmeroma kratek čas. Naj torej v kratkem pojasnimo finančne koristi obeh oblik, predvsem pa armor-tizačno 401etno državno posojilo. Za 401etno državno posojilo se izdajajo 5V2 odstotne, na lastnika se glaseče zadolžnice v oddelkih po 50, 100, 200, 1000, 2000, 10.000 in 20.000 kron po čistem kurzu 92 kron in se bodo od leta 1922. dalje tekom petintridesetih let izplačavale po nominalni vrednosti. V praktičnem primeru je za podpiso-valca stvar takšna-Ie: Za nabavo zadolžnice štiridesetletnega državnega posojila (V. vojnega posojila), glaseče se na 100 K, se plača znesek 92 kron. Nasprotno pa izplača država za za-dolžnico 100 kron (torej 8 kron več, kot pa znaša nabavna vrednost) in poleg tega še vsako leto K 5'50 obresti v dveh obrokih, zapadajočih 1. junija in 1. decembra. Če upoštevamo vrnitev posojila po iz-žrebanju, ki se prične meseca decembra leta 1921., je lahko mogoče, da podpisa-telj ob izžrebanju svoje zadolžnice že leta 1922. dobi vrnjeno svojo glavnico. V tem slučaju se je njegova glavnica obrestovala po 7*3%, dočim znaša v najneugodnejšem slučaju izžrebanja leta 1956. obrestna mera 6'03>. Potemtakem se giblje torej obrestna mera vojnega posojila, kakor se pač izžrebajo zadolžnice, med najvišjo izmero 7'3% in najnižjo 6'03%. Toda celo najmanjša obrestna mera je vedno še zelo visoka v primeri z obrestno mero, ki se more doseči pri naložitvah denarja v denarnih zavodih vseh vrst in ne prekorača 3\£%. Dobiček pri obrestih vojnega posojila znaša torej napram obrestim denarnih vlog v denarnih zavodih najmanje 2Vic/o in se ob izžrebanju v prvih časih vračalne dobe zvišuje na 4%. Varnost vojnega posojila je gotovo večja ko* pa drugje naložene glavnice, kajti država je iz zgodovinskih in političnih vzrokov nad vsakim drugim izposojeval-cem in v zadnji vrsti ie varnost vseh Stran IV. »EDINOST* št. 32*. V Trstu, dne 23, navembra 191$. — ~ - *•■ - drugih podjetij odvisna od ustrojbe državni!] razmer. Paltretjeletiia vojna nam kaže neoniaj-ljivost naše države v vojaškem, političnem in finančnim oziru. Zato j;a tudi pokaži vsak posamezni drža-, ija;: zaupanje do države in podpis; peto vojno posojilo po svojih sredstvih. Uspeh podpisov bodi, če mogoče, večji kot pri prejšnjih posojilih. Brez denarnih žrtev doseže tako vsakdo velik finančni dobiček in bo pomagal tudi okrepiti državo in skrajšati vojno. Hpr@¥fx@«i3ske stvari. KOŠTRUNJE MESO. Danes in prihodnje dni, ko je dovoljena prodaja mesa, se bo v mesnicah po mestu r.adalievala prodaja koštrunjega mesa, nabavljenega po občini, po že določenih cenah in sicer: . Prednji deli s pnklado po K 5 84 kg, zadnii deli s priklado po K 140 Kg. Za prijavo mesarjev in nabavo kostru-nov s strani mesarjev veljajo običajne določbe. __ le vesti. »EDINOST« izide danes, v četrtek, tudi ob 5 popoldne. Opozarjamo občinstvo na zgodovinskovažni spis »Cesar Franc Jožef I. in njegova doba«, čigar začetek smo objavili v včerajšnji jutranji nadaljevanje pa v včerajšnji večerni številki in je nadaljujemo tudi danes v obeh izdanjih. Čitatelji, ki so morda prezrli včerajšnje večerno izdanje, opozarjamo, da je lahko tlobe v vsaki tržaški tofca-karoi. Osebna vest. G. dr. Florio Gregorič finančni tajnik v finančnem ministrstvu, je imenovan za ministrstvenega podtajnika v rečeirem ministrstvu. Častitamo! Dunaj in Praga. Pod tem naslovom o-živiia češki »Venkov« sledečo danes aktualno zgodovinsko remimscenco: V letu je došlo posebno odposlanstvo mestnega sveta dunajskega v Prago, kjer so ie najpriiazneje sprejeli. Pražani in Dunaj-čani so sklenili, da bodo skupno branili državo in prispevali k nje ojačenju. Dunaj-Cara so izdali tedai češki proglas, ki je za-Ijtieil tako-?e: »Da se nedavno priborie-3ia svpboda užtvi, treba predvsem zveste bffiiske sloge in trdnega toplega združenja. Kajti, istotako, kakor smo skupno, drug z drugim, priborili, svobodo, jo moremo tudi le skupno braniti! Poizvedovalni urad organizacije oskrbnic voltiiških sirot ostane radi smrti presvetlega našega vladarja zaprt do pogrebnih svečanosti. Pozor pred mlečnimi konzervami*. Pred nekim časom je, kakor smo doznali, dospela v Trst večja pošiijatev konsemra-liega mleka, ki je pa naslovljenec ni sprejel. ker je bilo mleko pokvarjeno. Pokupili pa so ga razni trgovci, ki ga sedaj prodajajo občinstvu. Opozarjamo obcin-ivo da naj ne kupuje mlečnih konserv, oziroma, če lih kupi, da jih da preiskati po mestnem iizikaiu, preden jih porabi, ker se je zgodilo, da je več oseb, otrok, smrtno nevarno obolelo po zauzi-va»Ju takih pokvarjenih mlečnih konserv. Zdravstveno oblast pa prav posebej opozarjamo na to dejstvo, s prošnjo, da v zvezi z drugimi pristojnimi oblastmi energično nastopi proti brezvestnim ljudem, ki na tak način ogrožajo zdravje stoterih in stoterih družin. Razpis Štipendij. Le za šolsko leto 1916. in 1917. se ima oddati štipendija letnih kron 600 iz ustanove »Girolamo Grego« revnemu odličnemu in zaslužnemu mladeniču, ki je dovršil mestno višjo realko v Trstu in obiskuje kako c. kr. višjo tehnično Prosilci naj v lože prošnje do 20. decembra 1916. pri mestnem vložnem zapisniku, priložtvši krstni list, izpričevalo glede gospodarskih družinskih razmer, zrelostno izpričevalo in eventualna izpri-čsvala, ki se tičejo univerzitetnih študij. Le za šolsko leto 1916—17. se ima oddati petero štipendij iz ustanove »Alberto Bvfe«, vsaka v znesku kron 600, namenjeni revnim in zaslužnim dijakom, ki obiskujejo univerzo ali pa višjo tehnično Šok>. Prošnje s priloženim krstnim listom, domovnico, listino, ki izpričuje družinske razmere in šolski napredek zadnjih dveh semestrov, naj se vlože pri vložnem zapisniku mestnega magistrata do vštetega 20. decembra 1916. Trinajst štipendijev škofa dra. Ivana FJappa. Za šolsko leto 1916—1917. je podeliti 13 štipendijev iz ustanove škofa po-reško-puljskega dra. Ivana Flappa, vsaka letnih 300 kron. Do teh štipendijev imajo pravico siromašni gimnazijalci, rojeni v p^rešk-puljskl škofiji, ki se čutijo poklicane za duhovski stan. Prednost imaja prosilci, ki so že sprejeti v škofijski poreško-pulj-ski konvikt v Kopru. Ako dobi kdo v enem polletju slab red v vedenju, ali pa v napredku, v. dveh polletjih posebej, izgubi štipendij. Pravico predlaganja ima pore-ško-puljski škof,apravico podeljevanja cesarsko namestništvo za Primorje. Obroki štipendijev se nakazujejo 15. oktobra za prvo, a 15. aprila za drugo polletje vsakega leta. Prositelji naj izroče svoje prošnje, v katerih morajo biti potrjene vse sposobnosti (posebno s krstnim listom, domovinskim listom in izkazom o družinskih razmerah), do 20. novembra 1916. škofijskemu ordinarijatu v Poreču. Dote iz dobrotne ustanove »Scara-manga« in »Deseppi«. Do vštetega 20. decembra t. 1. je razpisan natečaj za tri dote dobrotne ustanove »Scaramanga.< in sicer dve po 400 in ena po kron 450. Namen u-$t3H£VS je. pomt&ti xtxim m poštenim' dekletom, pristojnim v občino tržašfco, s tem da se jim nudijo sredstva za skromno nastanitev. Denar se izroči po poroki, in če bi se ta rre vršila do 18. januarja 1918., ugasne pravica do prejema dote. Tekmovalke naj pravočasno vložijo prošnje pri mestnem magistratu s sledečimi prilogami: 1) lastnim krstnim listom in krstnim listom zaročenca; 2) domovnico zaročenke; 3) izpričevalom dobrega vedenja zaročencev; 4) zdravniškim izpričevalom, ki dokazuje zdravo in pravilna fizično konstitucijo obeh zaročencev. Podeliti se imajo nadalje tri dote ustanove »Deseppi« kot nagrade nravnosti vsaka v znesku kron 460. Te dote so namenjene revnim dekletom katoliške vere, če se nameravajo poročiti, so pristojne v Trst in tu bivajoče in se dostojno obnašajo. Nakazana svota se plodonosno naloži v korist izvoljenim dektetom po dneva njih poroke In se jim izroči skupno z medtem narastlimi obrestmi, ko predložijo poročni list. Ako bi se poroka ne vršila do 14. januarja 1918., ugasne pravica do prejema dote. Tekmovalke naj vložijo najkasneje dne 10. decembra prošnje pri vložnem zapisniku mestnega magistrata s sledečimi prilogami: 1) lastnim krstnim listom in krstnim listom zaročenca, 2) domovnico, ki dokazuje pristojnost v Trst, 3) izpričevalom dobrega vedenja za sebe in za zaročenca, 4) izpričevalom, ki izkazuje zdravo in pravilno konstitutijo obeh. Koledar »Družbe sv. Ciriia in Metoda« za leto 1917. je izšel s prav bogato vsebino. Poleg koledarskega dela, družbine bilance, proračuna, imenika podružnic in pokroviteljev ter statistike družbinega šolstva, prinaša tudi času primeren slovstveni del. Posebno lep in z ljubeznijo sestavljen in s sliko pokojnika opremljen je nekrolog po dobrotniku družbe, blagem človeku in žarkem rodoljubu, g. Antonu Poljšaku in Zapuž pri Sturijah, ki je osta-vil Družbi — izvzemši nekaj malih lega-tov — vse svoje imetje. Vestnik beleži tudi smrtne žrtve med prijatelji družbe. Dobrodošle bodo tudi nove poštne določbe in lestvice za pristojbine kolkov. Koledar se prične razpošiljati te dni. Res bogata in skrbno sestavljena vsebina mu je v najbolje priporočilo. Ce bi se morda koga prezrlo, ali bi ga koledar — kar se lahko pripeti ob sedanjih razmerah — ne našel pod običajnim naslovom, naj reklamira ira pisarno družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Kdor dobi koledar je naprošen, da ga obdrži in — plača! Žrtev bo neznatna, a družbi bo vendar-le pomagano v teh hudih časih, ko mora ob najtežavne-ijh razmerah vršiti svoje visoko poslanstvo, za kar jej je ves narod, posebno pa v izloženih pokrajinah ob periferiji, dolžan najgloblje hvaležnosti. Seveda more priti od tako malih zneskov izdatna pomoč le tedaj, če jih je — mnogo. Zato prosimo še enkrat: kupujte koledar! Ne odtezajte se temu davku — četudi preživljamo, kar priznavamo brez drugega, zelo hude čase s tisočerimi drugimi bremeni, ki otežujejo življenje v toliki meri, da kaj takega niso doživeli mnogi rodovi. Ali, ne pozabimo, da, kar dajemo za družbo, je resen naroden davek v najvišjem pomenu te besede: davek za reševanje narodnega naraščaja — za kulturni napredek naroda na narodni podlagi._____ Umirajte si roke jL&s&.'v&t patentnim praškom .Patent V^asehptilver" kateri _____p r *sku*e valja: m r_____K___________ ..as ch pol ver" kateri se dobi v vseh prodajalnah jestvin, mirodtlnicah in 7alogah mila. Glavna zaloga pri trrdki AX.ES-SANDRO MARAJNGONI, Trat, ul. Chiozza 30. (B) V Hlllifnitt žaklje vsake vrste, csurie in bomba?.. iliipujclll F. Babic Malin grande SO. 731 na debelo samo za preprodajalce. Nogavice, rokanee, pipe, milo, gumijeve podpst-nike, razni gmmbi. denarnic* mazilo za čevlje, električne svetUjke, baterije, pisemski papir ko* mg «-«-— fcri^ mrežloe pitni svinčniki, zaponke, "prstani rdečega nema za brade, ili se, razna rezila, robet, n Stev drugo v. 19 26 ffllBlifOm Tolno' bombaž, cnnje in kovine po IllX|PMjClli -visoki ceni. Finzi. Via Settefontauc štev. 260. Montebello. 7 U Perzljanske preproge, tudi stare kupujem ter plačam po dobri ceni. Pismene ponudbe na Cavazzani, Via Valdirivo 21, L n. 748 Postna pomočnica M^fe™ nemško in slovensko (mogoče tudi hrvatsko), se išče za takojšen nastop službe pri večjem obrtnem podjetjo v Stub ci (Hrvatsko) i. s. se odda služba trajno aH na že^Jo eventuelno samo */» lota. Ponudba v obeh jezikih je nasloviti na B. V. Feller v Zagrebu, Juijevska uL 31 A (^rvatsko). 3107 ^Hporoililvs tvrdki. Pasi za prenos in platno za jadra. IiUIGT ZUCULUT, odlikovana tovarna za grinja^ in asfaltov. Bojan Stev. 2. Urad ulica Grhega 2-specijaliteta: zastori za gostilne, kavarne, prodajalne itd. 23'2 ZDRAVNIK Med. Dr. M Pernlčlč stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 lil. n. (zraven Dreherjeve pivovarne) in ordinira V ulici Carintia 39, I. od 3 do 4 pop. za ntlranj«« nervozne In otroško bolesni (blizu cerkve sv. Antona novega.) Zlatarnico QQ- Pino Trst, ulica Canale štev. 13 Velika izbera srebrnih In zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. Papir. VELIKA ZALOGA PAPIRJA ovitke, papirnatih vrečic lastne tovarne. — Valfiki raznih barv in velikosti. Cene zmerne. — Gastone Dollinar Trst, Via dei Gelsi 16. 256 Knjigoveznica PIETRO PIPPAN, Trst, ulica Valdirivo 19. Artistična vezava Žepni koledarji lastnega izdelovanja. Vpisniki ^registri) posebnega sistema. 202 DAROVI. Za junaške branitelje naše soške fronte darujejo: ga. Antonija vd. Gregorič 10 K za soške branitelje in 10 K za ranjence; družina Čelen 5 K za soške branitelje in 5 K za ranjence; ga. Peric množino časopisov (2 tedenski prispevek) N. N. 10 zv. »Ted. slik« In 4 slov. knjige; ga- Svagelj: 1 par nežnih krp, 3 p. nogavic, 1 par vol. dokolenic, 1 spod. srajco (majo), 1 kozu-hovinast telovnik. Cia. Marija Duša: 8 slov. knjig, g. Bizjak 10 zv. »Ted. slik« in veliko množino dnevnika »Slovenca«. Iskrena hvala blagim darovateljem s priporočilom za nadaljne prispevke. Za »božićnico« otrok CM. šol darujejo: Jadranska banka 50 K; ga. Ant. vd. Gregorič 10 K. ^ Za žensko podružnico CMD ie daroval neimenovani Rojančan 19. t. m. 5 K. Manufakturne trgovine. STJCCESSORI (Nasledniki) PIETRO TAVOLATO Trst, Leseni trg (Psazza della Legna) fltev. 1. — Bogata i 7 Kora manuiaktnrnoga blaga. — Cene zmerne. 194 c&s^iifi m " --^-mti a ar f-vf- ti n «irtan ■ibsesb Novi doM zo sezono. Kostimi, plašči, suknje, krila, bluze obleke itd. Zaloga ženskih oblek. Mm Confortl, Trst U.CsmponlSe l\ ČEŠKO - BIJDJEVISKA RGSTAVRA. CIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul!cl delle Poste štev. 14. vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni tisti. aassšs?22 22 a skg saE BEBsas e 3 » sacsae s Trst - m Stadion 10 - Trst I Odprt g€ i':2 zA iiM MBliMU vsaki veter ob 9 V, ftiiia pri VstepnJRa K 1-— s Cena: I. orsie K Z. II. vnte K1. ° S R VMHBBBB9i3BSBBBiSS(3SSS33]SB9MBC5B9SI Dr. J. Žermik v Trstu, iti. Peste vsccfcia 12, vogal uJice della Poste. Izdiranja sob^v brez UMETNI ZOBSEu mg® v Trsta, V!a d€l!a Cassa dl Rfsparf^i© S < kastno poslopja) sprejema do 16. decembra 1916. do 12 dop. I. štiridesetletno S1^^ amort. državno posojilo davka prostega a K 92-—°|0 netto II. 1. junija 1922. plačljive državne zakladnice davka proste a K 96— netto. Uradne ure : 9-12 cSep. — 3-5 psp. Umetno-foiGš?m ntelle Trst dira del Rfira it« fertfflfle) Trst IzvrSnjo vsako fotografi5ao dalo kakor trtdi razglede, posaotkv. notranjost lokalov, porbelasastO ploSie za vBakovrst. sporoenike. POSEBNOST: P^VE^ANJI tSM VSAKB FQTd£3aPlJB m I\adi udobnosti g'oap. naročnikov sprejema naročbo in jih is* vranje oa domu, er. tadi zunaj mesta po naj zmernejših canab. Trst, ul. dei M Mt. 42 c. kr. s^rfiv. ^wmwlmUm$m kradltnai za (rs^virio in ©Ss?5, TUST, g^srla Tercsa 2 Đ'jsms, VIS. E^ergasse 2. Od 20. novembra do 16. decembra 1916 sprejema prijave za Peto o • a* obstoječe iz a) 40 letno 5x/3% amort. državno posojlto, davka prostega, po K 92.50% z odbitkom 0.50 bonifikacije, torej a K 92.—°/0 netto, b) Davka prostih 5l/a°/0 državnih zakladnic, vrnljivlh dne 1. junija 1922 po K 96.50 z odbitkom 0.50 bonifikacije, torej a K 96.—°/0 netto. Podružnica tega zavoda sprejema podpisovanja in z ozlr m na eminen no domoljubni namen tega posojiia daje v^a mogoča olajšanja in na željo razna pojasnila. PROSIMO SLOVENSKIH. HRVATSKIH IN ČEŠKIH KNJIG ZA NAŠE RAN.ifNE !N BOLNE JUNAKE TER ZA ONE V OKOPIH. - POŠUEJO NAJ SE V - - NARODNI DOM V TRSTU - - OGLASI □p □□ se raž u naj o po 4 stot. besedo, ttaatoo tiskane besede se računajo enkrat vefi. — Najmanjša ; pristojbina snaga 40 stotink. ; oa □□ □□ Žaklje vsake vrste kupuje Jakob ITargon Via Solitario št 21. 756 Kupujem dellOlmo 11. ieleznino. kovine, volno, bombaž, cnnje in rabljen papir. Fortnna, Vi« 755 KUPUjCRI iaklje vsake Trste na drobno mde- Torrente 36. belo. Zaloga Sakjjev J. Stebel. Via 752 Ffltoiraf štev. 10. Anton Jerkič posluje zopet v svoje ta ateljeja v Trat*. Via delle Posta 0. Podpisujte 0. kr. avstrijski sklad za vdove in sirote je na razpolago potoin podpisane deželne posredovalnice in njenih krajnih oddelkov, kakor tudi potom krajnih voditeljev in krajnih zastopnikov svojih vojnih zavarovalnih oddelkih, kateri želijo podpisati vojno posojilo in preskrbi brezplačna pojasnila za podpisovanje vojnega posojila. Prijave za podpisanje vojnega posojila sprejema deželna posredovalnica za Trst; Istro, Qoriško-Gradiš8an8ko, c. kr avstr. sklada za vdove in sirote, vojni zavarovani oddelek, Trst, Via Lazzaretto vecchio 3 in krajni oddelki za Trst: Via Besenghi 19» I* nad., Piazza della Legna 2 polun., Via Piccolomini 3, II. n.f Via deir Istria 8 I. n.f Via Giulia 54, Piazza Barriera vecchia 4, L n. kakor tudi krajna istrska posredovalnica v Kopra, Bujah, Poreču, Puli, Voloski, Krku, Lošinja malemu, Pazinu in pri vseh krajnih voditeljih in krajnih zastopnikih. Hranilne vloge sprejema od vsakega tudi če ni ud zadruge, in jih obre- M 11 Of vetje aneske po do- t-tuje po 4 |4 |0 govoru. TrgsvCCfR otvaija Čekovne račune z dnevnim obresto-▼aojem. ■■iS S ■MililMH |aasiiiHMili . .........»Ml rlooc ♦ t vp Vlaga se lahko po eno krono. PBitifl-fciaiilitoi run 75.17!. TELEFBI 1H4. sa*H|a z iMomajMlm Jamstvom ulica S. Francasco itev. 2, I. nadst. I| :sttii Posojila daje na osebni kredit in na sastave proti plačilu po dogovora. Uradne ure: vsak dan za stranke od 8 predp. do 1 popoldne. Priporoča male hranilne Skrinjice, ki [♦ so posebno primerne za družine. ♦ g