Izhaja vsako sredo. C • D • i Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9__, InozemstTO Din 64.—. — Po8tno-čeko?nJ račun 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo In upravništvo: Maribor, Koroška cesta 9 Telefon lnterurban 113. Cena Inaeratomt cela •tran Din 2000.—, pol stra« ni Din 1000.—, četrt strani Din 500-, »/• strani Din 250-, '/>• «tr. Din 125-, Mali ogla« ti vsaka beseda Din 1.20. Pravilnih o Izplačilu odškodnine za razlaščene imimt. Minister poljedelstva je sporazumno as ministrom za gozdove in rudnike in b predsednikom ministrskega sveta izdal pravilnik o višini in načinu izplačila odškodnine za razlaščene gozdove in o tozadevnem postopku. Ta važni pravilnik, ki so ga objavile »Služene Novine« v Beogradu, vsebuje naslednje bistvene določbe. Določitev in odmera odškodnine. Gozdovi (gozdna zemljišča s sestavinami) strogega starega zaščitnega značaja (zaščitni pasovi visokih leg, zaščitni pasovi ob javnih prometnih sredstvih in hudourniških področjih, plazovih itd.) in vse ostale neplodne površine v sestavu teh gozdov se bodo razlastili brez pravice do odškodnine. Za druge gozdove (gozdna zemljišča b sestavinami) se bo določila odškodnina na podlagi čistega katastrskega dohodka po stanju na dan 27. februarju 1919. Gozdovi I. in II. razreda starega čistega katastrskega dohodka bodo tvorili I. razred agrarne cenitve, gozdovi III. in IV. razreda starega katastrskega dohodka bodo tvorili II. razred agrarne cenitve, V. in VI. razred starega čistega katastrskega dohodka bo III. razred agrarne cenitve, VII. in VIII. razred čistega katastrskega dohodka pa IV. razred agrarne cenitve. Cena I. razreda se odredi tako, da se bo stari čisti katastrski dohodek gozdov II. razreda katastrske dobrosti, izražen v kronah, pomnožil s količnikom 200. Tako dobljena vsota je dinarska cena za I. razred agrarne cenitve. Cena II. razreda se določi tako, da se vrednost I. razreda zmanjša za 20?*. Cena ¡III. razreda se ugotovi s tem, da se vrednost II. razreda zmanjša za 20%. Cena IV. razreda se določi tako, da se ¡vrednost III. razreda zniža za 50%. Odškodnina po gornjem Členu velja za normalno porasle gozdove, stare nad sto let in najboljše vrste lesa ter brez posebnih težkoč za razlastitev. Ali bo razlaščeni gozdovi podnormalno poraščeni, kolikšna je njihova starost, kak-fcna jim je vrednost lesa in ali obstoje posebne težkoče za razlastitev, bodo določile manjšo vrednost od primera 'do primera posebne komisije. Ta cena bo veljala za obračun. Cenilne komisije in njihova naloga. Za opravljenje teh navedenih del pravilnika bo ban imenoval komisije, ki bodo sestojale iz dveh usposobljenih gozdarskih veščakov. Eden izmed teh bo sreski gozdarski referent dotič-nega sreza, eden pa poljedelski strokovnjak banske uprave. Komisijam bodo predsedovali sreski načelniki sres-zov, kjer so gozdovi. Te komisije bodo poskrbele, oziroma določile na licu mesta tele podatke: a) o potrebi agrarnih oseb (upravičencev) v smislu § 24. zakona, ki vsebuje določbe glede pašnikov in gozdov v Dravski banovini, vpo-števajoč pri tem število članov zainteresiranega skupnega telesa in o velikosti in stanju gozdov, ki so jim bili doslej lastniki; b) o razpoložljivih gozdnih površinah v smislu § 24. zak., pri čemer je treba paziti na njihovo gospodarsko stanje, na gospodarsko pripadnost in na potrebe gozdne industrije, za katere je treba primerno izvestvi načela čl. 1. in 2. zakona z dne 15. marca 1929 o zaščiti domače lesne industrije, tako da se ji po možnosti za-jamči primerna količina tehničnega lesa iz lastnih gozdov; c) o možnosti ustanovitve novih gospodarskih celot z ozirom na dosedanjo in novo posest agrarnih oseb. Razen tega bodo komisije poskrbele zemljeknjižne izpiske, izvleček lastninskih listin in lastninskih knjig zemljiških zajednic, popise rodbin zainteresiranih vasi, oziroma upravnih občin, ter naj sestavijo pregledne načrte velikih gozdnih posestev. Veleposestniki so dolžni, da pred- Predsednik španske nstavotvorne skupščine. vseučilišču! profesor Bestelro. lože komisijam popolne gospodarska podatke, kontrolne knjige in ostola gra* divo za cenitev z vsemi načrti. Na osnovi t&ko zbranih podatkov in do« ločb tega pravilnika, bodo komisij« za vsako gozdno veleposestvo, za katero se zahteva razlastitev, predložile utemeljen predlog: a) o površini, ki Jo J« treba razlastiti v korist vsakega posa* meznega subjekta (osebe); b) o cenitvi manjše vrednosti v smislu določb tega pravilnika. Na ta način utemeljena predloge morajo komisije predložiti brez zavlačenja preko pristojne ban* ske uprave ministrstvu za poljedelstva da jih reši v smislu § 24. zakona. - Fcsebne določbe. Odškodnina za gozdna zemljišča čevine) imovinskih občin, ki so bila na osnovi dosedanjih zakonov o agrarni reformi že poljedelsko kultivirana, ea bode določila po odredbah § 28. zakona o likvidaciji agrarne reforme na vele« posestvih. Odškodnina za zgradbe in druge gradbene predmete, ki so potrebni za upravo, ekonomijo in izkoriščanje gozdov, ki se naj razlastijo, se bo določila na podlagi § 34. zak. o likvidaciji agrarne reforme na velepo-sestvih. Če st vsa površina ali pa samo en del gospodarske enote razlasti v korist nekaterih agrarnih subjektov, bodo dotični subjekti udeleženi pri plačanju odškodnne po stanju in površini gozdov, ki so mu pripadli. V kolikor bodo obstojali upravičeni razlogi gozdno-gospodar&kega značaja zoper razdelitev razlaščenega gozda, ne glede na površino, se bodo zadržali odnosnl agrarni subjekti. Izvzamejo se iz razlastitve vse naprave za predelavo lesa in dr. gradb. objektov, ki služijo veleposestniku v industrijske svrhe, kakor tudi za izkoriščanje preostalega dela gozda. Za gradnjo gozdnih cest, potov in skladišč, kakor tudi za njihove predmete se ne plača nikaka odškodnina. Način Izplačila. Glede na posebni značaj gozdnega gospodarstva se lahko prizadetim agrarnim subjektom dovoli odgoditer plačevanja obrokov, če nastopijo za to upravičeni razlogi. Obrazložene prošnje za odgoditev plačila je treba v roku enega meseca dni pred dospelostjo plačilnega roka poslati preko sreskega na« čelstva banski upravi, ki bo o tem raz« sodila. Te prošnje se lahko ponove, če bi tudi po podaljšanem roku obstojali isti predlogi. Vse ostale odredbe za iz^ plačilo odškodnine, vsebovane v zakonu o likvidaciji agrarne reforme na ve-leposestvih, veljajo tudi za razlaščene gozdove. Sklepna določila. Tiste gozdne površine in gozdovi, ki bo na podlagi sklepa državnih oblasti že izločene za potrebe agrarne reforme, se lahko .zaokrožijo v mejah prirodnih razmer. Pri tem je treba stremeti za tem, da novo določene meje obsegajo najmanj toliko površine, kolikor je je že izločene. V kolikor obstoje pogodbe glede izkoriščanja razlaščenih gozdov, se dopusti dogovoru strank, ali bodo še dalje ostale v veljavL Ta pravilnik stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«. Od tistega dne se začno šteti roki, določeni v čl. 24. zakona. S tem je ustreženo želji interesentov, da se rok za vložitev prošenj za dodelitev gozdov in pašnikov podaljša. Ta rok namreč obsega 30 dni ter se ne bo štel od dneva objave zakona — 26. junija, — marveč od dneva objave tega pravilnika. * V NAŠI DRŽAVI. Trgovinska pogodba z Avstrijo. Dne 20. julija je stopila v veljavo nova trgovinska pogodba z Avstrijo. Prejšnja pogodba je bila 1. julija tega leta odpovedana. Zadnja leta se Avstrija na vso moč trudi, da bi povzdignila svoje poljedelstvo. Res je avstrijsko poljedelstvo tekom zadnjih let jako napredovalo. Ta napredek, se ne more zdržati na višini, ki jo je dosegel, ako se cena kmetijskim pridelkom ne ohrani na primerni višini. Eno izmed uspešnih sredstev v to svrho je zaščitna carina. Od leta 1925 je Avstrija izdala 5 carinskih novel (novih zakonov), s katerimi je zaščitila domačo proizvodnjo, osobito kmetijstvo. Radi teh razmer je prišlo do pogajanj z našo državo in plod teh pogajanj je nova trgovinska pogodba, ki je v veljavi do konca junija 1932. V tej pogodbi je naša država povišala carino na razne industrijske pridelke, zlasti za železo, papir, usnje in tkanine. Avstija je nam dovolila uvoz 500.000 met. stotov pšenice pri zmanjšanju carine za 3.20 zlatih kron pri 100 kg, torej -pri carini okoli 7 zlatih kron. Ta prednostna carina pa stopi v veljavo le takrat, če jo odobrijo druge pogodbene države, ki uživajo največjo ugodnost. Če te države omenjene prednosti ne dovolijo, se bodo začela nova pogajanja za kakšno drugo ugodnost. 2a klavna goveda je določen kontingent (količina) deset tisoč glav in znaša zanje carina 9 zlatih kron za 100 kg, za delovno živino znaša carina p» komadu 70 zlatih kron, za junce in junice po komadu 50 zlatih kron, za teleta pa 8 zlatih kron. Za mesnate prašiče od 40—150 kg ostane carina 18 zlatih kron, letna količina pa znaša 21.000 komadov. Uvoz takozvanih špeharjev, to je prašičev nad 150 kg je prost. Kar se bo uvozilo preko določenega števila, bo uveljala avtonomna carinska tarifa v znesku 45 zlatih kron za 100 kg. Nadalje znaša carina za živo perutnino 8 zlatih kron, za zaklano, očiščeno 15 zlatih kron. Za konje so ostale dosedanje carine neizpremenjene. Ker pa smo mlade konje pod dve leti starosti uvažali v Avstrijo kot klavno živino, je sedaj v pogodbi določba, da se smatrajo za klavno živino samo konji, stari nad dve leti. Carina za mast znaša 30, za slanino 22, za slivovko do 50°, za vino do 10° 30, od 10 do 14 35, za mineralne vode 1.40, šampanjec 150, salama 80, kranjske klobase 60 zlatih kron. Bučno olje je prosto carine. Carina za grozdje znaša 10 zlatih kron, za namizno sadje (jabolka, črešnje, breskve in marelice) 5 zlatih kron. Uvoz svežih sliv je prost. Za naše kraje je velike važnosti, da znaša carina za nepakovana jabolka od 1. julija do 15. novembra 2 zlati kroni, od 15. novembra do 15. decembra 3 zlate krone, po tem času pa 5 zlatih kron. Zgodnji krompir bo plačal 2 zlati kroni, glavnata salata 4. Suhe gobe 10 zlatih kron. Hmelj je sedaj prost carine, dočim je dosedaj znašala 20 zlatih kron. Obmejni promet se je v novi pogodbi utesnil nam na škodo. Avstrijci so to dosegli na podlagi svojih, za nas neugodnih statistik o obmejnem prometu, dočim mi teh statistik nimamo. Doslej je bilo mogoče nesti moko, kruh in navadno pecivo do teže 5 kg črez mejo, sedaj pa se sme nesti samo 3 kg. Jajc se sme nesti namesto prejšnjih 50 samo 5 komadov, mesa, sira in masla, namesto prejšnja 2 kg samo 1 kg. Dosedanja omejitev mlinskga prometa in dovoza na žage: 5 km je padla. Zakca o srednjih šolah spremenjen. Srednješolski zakon se spremeni takole: Stroške za zgradbe srednješolskih poslopij, za njih vzdrževanje in popravilo nosijo banovine, v Beogradu, Ze-munu in Pančevu pa država. Šolsko leto se več ne deli v tromesečja, ampak v dve polletji. Velike počitnice trajajo od 29. junija do 23. avgusta. Učenci srednjih šol smejo biti člani Sokola kraljevine Jugoslavije, izven šole pa so lahko člani verskih udruženj svoje verske zajednice. V DRUGIH DRŽAVAH. Za Parizom so sklenili tudi v Londonu le nekaj začasnega. Veliko smo že pisali, kako je zašla Nemčija v hude finančne težkoče, ki ogrožajo tudi finančno stanje več drugih držav, ki imajo kapital naložen v Nemčiji. Nemcem so hoteli pomagati pred tedni v Parizu, kjer pa ni došlo do nobenih pravih sklepov. Finančni ministri velesil so se tolažili, da bo prišlo do ozdravljenja nemških finančnih prilik na tozadevnih posvetovanjih v Londonu. Dolgovezna londonska posvetovanja so rodila ta uspeh, da se podaljšajo Nemčiji kratkoročni krediti za tri mesece. Odbor finančnih ministrov jo sklenil še, naj pošljejo na Nemčiji interesira-ne velebanke v Berlin posebno komisijo strokovnjakov. Ta komisija bi ne bila kontrola za Nemce, ampak bi se sama na licu mesta poučila, ali bodo londonski sklepi dovoljni za finančno ustalitev Nemčije. Za slučaj, da bi se izkazali ukrepi za nezadostne, bo predlagala komisija vladam nadaljne pomožne ukrepe. Sploh bo zbrala komisija gradivo za jesensko gospodarsko posvetovanje v Londonu. Pariška in londonska konferenca sta prinesli za Nemčijo in za po njej prizadete državo v najboljšem primeru le začasno olajšanje položaja. Zasilne uredb® v Nemčiji. Nemško uradništvo od najvišjega do najnižjega prejema po zasilni uredbi plače v dveh obrokih: 1. in 10. dan v mesecu. Po drugi zasilni uredbi se bodo plačevale za neplačane davke obresti 5—12?», z obračunom vsakih 15 dni. Svečana otoritev madžarskega parlamenta. Z velikim tam tamom je bil otvorjen v Budimpešti novoizvoljeni madžarski parlament od regenta Hor-thyja 21. julija s posebnim prestolnim govorom. Iz republike Španije. V Madridu zboruje novoizvoljena španska ustavo-tvorna skupščina, v deželi sami pa divjajo povsod stavke, nemiri, naraščanje brezposelnih, pomanjkanje in hujskanje ljudskih množic proti vsaki oblasti. Vlada nastopa proti nemirnežem s silo, pripravlja zakon proti stavkam in bo začela z najbolj učinkovitim sredstvom proti siromaštvu z agrarno reformo. Agrarni odbor je že izdelal načrt za razkosanje veleposestev in njihovo razdelitev med brezposelne. Načrt smatra za velcposostva ona, ki imajo več kakor 200 ha obdelane zemlje in nad 400 ha pašnikov. V to svrho bi se naj ustanovile posebne zadruge kmetov, ki bi sprejele v last ta zemljišča ali pa bi jih porazdelile med najbolj revne in potrebne delavce. Država bi za enkrat prispevala 120 peset za izplačilo delavskega zaslužka za nakup semena in gnojil do prihodnje žetve. Minister Azana je mnenja, da bi se na ta način lahteo razdelilo 750.000 ha med najmanj 100.000 brezposelnih delavcev. Z razdeljevanjem bi se pričelo že s 1. avgustom, odškodnino pa bi določil parlament pozneje. * EVHARISTIČNI SHOD V KONJICAH. Dne 2. avgusta, na porcijunkulsko nedeljo, bo v Konjicah za celo dekanijo velik evharstični shod. V nadžupnijski cerkvi bo dne 31. julija, 1. in 2. avgusta evharistična fridnevnica. Glavni dan slovesnosti bo v nedeljo in bode imel nagovore pri skupnih sv. obhajilih škoi dr. Ivan Tomažič. Po škofovi slovesni službi božji bo zunaj cerkva slavnostno zborovanje, na katerem bosta govorila dr. Franc Vatovec iz Maribora in dr. Alojzij Voršič iz Celja. Popoldne v nedeljo bo pridiga in procesija z Najsvetejšim. Spor s fašizmom še neporavnan. Vrhovno vodstvo italijanskega fašizma je zadnji čas dalo povelje, naj se borba proti Vatikanu bodisi po časnikih bodisi po zunanjih nastopih nekoliko ublaži. Izšel je tudi ukaz, da se mora od fašistovskih kolovodij izdana knjižica, ki je na podli način sramotila sv. Očeta, zapleniti ter pisci postaviti pred sodišče. V glavni točki, radi katere je izbruhnil težki spor, v vprašanju katoliških mladinskih društev, fašistično vodstvo še ni popustilo. Dokler pa ne bo dana svoboda katoliški vzgoji in katoliškim društvom, ne more priti do miru med Cerkvijo in fašizmom. Ali se bo Mussolini udal? Pogodba med Vatikanom in Čehoslovaško. Med čehoslovaško vlado in Vatikanom, odno3no papeževim nuncijem monsig-norjem Ciriaci v Pragi, so se vršila pogajanja o ure j en ju cerkvenih" razmer v čehoslovaški republiki. Dosežen je sporazum v tem, da nobeden del čehoslovaške škofije ne bo segal preko čehoslovaške državne meje. Z novo razdelitvijo škofij in njihovih mej v Slovaški, priznava Vatikan sedanje politično stanje v Srednji Evropi in sedanje meje med Čehoslovaško in Madžarsko. V Bratislavi v Slovaški, kjer je doslej bil samo škof, se osnuje nadškofija. V Podkarpatski Rusiji, najbolj vzhodnem delu Čehoslovaške, se ustanovi nova grško-katoliška škofija, ki bo tvorila z dvema že obstoječima grško-katoliškima škofijama grško-ka-toliško nadškofijo. Ustvarjen je tudi dogovor glede na izvedbo agrarne reforme na cerkvenih veleposestvih. Evharisiični kongres v Lillc. V «francoskem mestu Lille se je nedavno vršil evharističen zbor, ki je bil nad vse veličasten. Vršil se je uprav tam, kjer je bil pred 50 leti. Udeležilo se ga je nad 80 nadškofov in škofov iz Francije, Belgije, Poljske in ameriške Kanade. Pri tej priliki je 50.000 otrok prejelo prvo sv. obhajilo. Ogromne procesije se je udeležilo preko 300.000 vernikov. Nekateri protikrščanski in anarhistični elementi so poskušali motiti potek veličastnega kongresa. Trije po-balini so se priplazili do velikega oltarja, ki je bil zgrajen pod milim nebom, ter so spodnji del polili s petrolejem in zapalili. Preden pa se je ogenj razvil, so ga opazili ter pogasili. V Litvi se je vnema kulturno-bojnih elementov precej ohladila. Merodajni krogi so uvideli, da bi popoln prelom s katoliško Cerkvijo državi jako škodoval. Zato vlada ne misli več odpovedati konkordat. Sedaj gre samo za tolmačenje posameznih določb konkorda-ta, zlasti onih, ki se tičejo katoliške akcije. Vlada je pripravljena v tem ozi-ru pričeti z razgovori, ki jih bo vodil namestnik nuncijev monsignor Fajdu-ti, kateri je goriški rojak ter je bil za časa svetovne vojne deželni glavar v Gorici. Božja pot. Drugi veliki romarski shod pri Zagorski Materi božji se vrši letos 8. in 9. avgusta (drugo soboto in •nedeljo v avgustu). Obenem se naznanja vsem častilcem Zagorske Matere božje, da bo odslej naprej v Zagorju drugi romarski shod, tako imenovana Leskovška nedelja, redno vsako leto druga nedelja v avgustu. Brez vere na gre. To so uvideli tudi v Newjorku, kjer se v mestnih šolah doslej ni vršil verski pouk ter se otroci niso versko vzgoje vali. Z novim šolskim letom, ki se začenja 1. septembra, pa bo drugače, šolska oblast v New-jorku je odredila, da se mora mladina vzgojevati po načelih vere ter se namestijo v to svrho plačani učitelji, odnosno duhovniki za katoliški, protestantski in židovski verouk. Šolska oblast utemeljuje to spremembo tako-: le: »Brez konfesionelnega — po načelih veroizpovedi — pouka ne gre dalje. Nemogoča je prava izobrazba, ako se učenec ne izobrazi in ne pouči v lastni veri.« Tudi v srednjih šolah, ki jih vzdržuje to veliko ameriško mesto, se bo vpeljal verouk. Tako cenij» Ameri-kanci važnost vere in njen pomen za vzgojo mladine. Praktični Amerikanci potrjujejo, za kar se katoliška Cerkev tako vztrajno bori: versko vzgojo mladine. * Izven prometnih linij za parnike, v oddaljenih morjih Tihega in Indijskega Oceana so otoki, ki še niso raziskani in so postali znani le radi tega, ker so bili brodolomci večkrat prisiljeni, da so se zatekli na otoke. K neraziskanim otokom spada tako-zvani Pasji otok, ki leži ne daleč proč od francoskega velikega otoka Madagaskar ob vzhodnojužni afriški obali. Na otoku ne prebiva nikdo, ako pre-zremo številne pse, ki se podijo po otoku. Najbrž so prišli na otok prvi psi s kake tamkaj v bližini ponesrečene ladje, njih potomci &a sedaj edini gospodarji otoka. Čudno je le to, da ti psi ne lajajo. Sporazumevajo se med seboj z reskimiglasovi in se preživljajo s pomorskimi pticami in z jajci od želv. Nekoliko dahje v Indijskem Oceanu, med Madagaskarjem in med otokom Sv. Marvricija, je majhen in samoten otok Tronimelin. Šele pred kratkim so zarisali otok na morsko karto. Pred 200 leti se je ponesrečila v bližini otoka francoska bojna ladja »Util«. Od posadke se je rešilo na otok G0 mor- narjev in nekaj zamorskih žensk, ki so bile na ladji. 15 let po nesreči je pristala ob otoku angleška jadrnica. Vse beli možje so bili že pomrli, ker se niso mogli ustavljati mrzlici. Pri življenju so ostale zamorke, a so bile le še živi okostnjaki. Angleži so krstili otok z imenom »Otok copernic«. Severno od Madagaskarja se nahaja otok Sachel, domovina orjaških želv. V prejšnjih časih so obiskovali večkrat otok parniki, da so lovili želve za zverin j a-ke. Otočani gojijo želve, katere redijo kakor domače živali. Vsakemu majhnemu otroku podarijo želvo, s katero se igra in pozneje tudi jezdi na njenem hrbtu. Ko je otrok dosegel gotovo starost, želvo zakoljejo in jo pojejo na slovesnem obedu. Občinskim uradom v zadevi tiskovin za obračane 1S29 in 1930. Prejeli smo dosedaj na svojo okrožnico odgovorov komaj od ene četrtine občin. Nujno vabimo vse ostale, da naročilo čimpreje izvršijo, ker sicer nam ne bo mogoče pozneje postreči. Vsem občinam, ki so dosedaj naročile, bomo tiskovine poslali takoj, ko bodo tiskane. Onim občinam, ki so že prejele naše pošiljke, pa ne vseh tiskovin, ker jih nismo več imeli na zalogi, sporočamo, da jim bomo manjkajoče sedaj poslali, naj torej črtanje opustijo. One občine, ki brez potrebe odlašajo naročilo, zadržujejo celo delo in drugim podražijo tiskovine. Zato je v interesu vseh, da tiskovine takoj naročijo! — Priporoča se: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Osebna vest. Za dekana dekanije Slov. Bistrica je imenovan župnik v Laporju č. g. Jož&f Ozimič. 251etnico mašmštva je obhajal dne 22. julija župnik na Tinju na Pohorju č. g. Urh Hafner, ki je služboval pred plebiscitom na Koroškem. Občni zbor lavaniinske Vzajemnosti bo dne 11. avgusta ob 10. uri dopoldne v Mariboru v bogoslovni avli. Letošnji Majdica posluša Radion, Ta lepa, mala skrinjica, iz katere se čuje tako divna glasba, dela Majdici mnogo veselja. Imenuje jo svoj Radion, „ker sama svira". Maia Majdica zamenjuje namreč radio z Radionom, o katerem ve, da sam pere in da napravi perilo brez vsakega truda čisto in snežnobelo. SCHICH T'O V občni zbor bo zelo važen ter zanimiv, radi Cesar naj se ga udeležijo člani v prav velikem številu. Morebitni samostojni predlogi naj se pošljejo odboru Srsaj osem dni pred občnim zborom. Novi predstojnik mariborske policije g. A. Gerzinič je minuli teden prevzel posle. k lOOletnico rojstva slovenskega pisatelja iin kulturnega delavca Franca Levstika so slavili v Velikih Laščah na Kranjskem. Dinamitna patrola ni igrača. V soboto dne 25. julija se je igral v Mariboru z dinamitno patrono 71etni Franc Homec. Razbijanje po patroni sta gledala 61etni brat Marijan in 51etna Jo-llca, Naboj se je razpočil, Francu je raztrgalo prste na levi roki, Marijan Je dobil poškodbe po celem telesu, le dekletce je poškodovano neznatno. V škaf vrele vode je padla triletna lelezničarjeva hčerkica Elizabeta Jun-ger v Mariboru. Radi opeklin je otrok «dahnil v bolnici. Vlom. Neznani svedrovci so vlomili ▼ trgovino in trafiko Friderika Pirca na Tržaški cesti v Mariboru. Odnesli bo gotovine 750 Din, več sto cigaret in T brivskih aparatov. Smrtna nesreča se je zgodila dne 21. t. m. v kamnolomu g. Juršiča v Selnici otb Dravi. Velik kamen se je odtrgal in padel s tako silo na 181etnega Alojzija Kolunder, da ga je popolnoma zdrobilo. Smrt je nastopila v trenutku. Močno narasla Drava je prinesla od nekod iz Koroške brod in čoln. Čoln so ustavili v Mariboru pod mostom, z brodom so šli valovi dalje proti Svetemu Petru. Z nožem in lato. V mariborsko bolnico s-o pripeljali Poldeta Arbeiter, ki se je udeležil nekje na Pohorju proščenja. Prišlo je do pretepa med fanti in Polde |e dobil 6 večjih ran z nožem in lato. Brata med seboj. Pri Sv. Marjeti ob Pesnici je prišel na obisk k svojcem 86 letni Alojzij Harb, da bi uredil zapuščinske zadeve. Pri tej priliki se je došli spri s svojim bratom. Brat je potegnil nož in je zabodel Alojzija v desno stran prsi in so ga prepeljali v mariborsko bolnico. Rešen gotove smrti. Dravograjski poštar g. Josip Kert je rešil z lastno Smrtno nevarnostjo potapljajočega se Učenca čevljarskega mojstra Herta, ki B>e je potapljal v globočini pod kapelico !r Meži. S podstrešja padel ln se ubil. V Vosku pri Sv. Marjeti ob Pesnici je padel s podstrešja 801etni bivši oskrbnik Jožef Kranjc. Kljub prepeljavi v mariborsko bolnišnico je umrl vsled notranjih poškodb. Tele z repom na hrbta. Veleposestniku Jakobu Šerblneku pri Sv. Jurju ob Pesmici Je povrgla krava tele, ki je prišlo na svet dobro razvito, le rep ima ba sredini hrbta. NaplavlJena žrtev. Pri St. Janžu na |>ravskem polju Je naplavila Drava truplo Ervina MotzerJa, ki Je utonil pred ledni pri mariborskem mostu, ko je preizkušal s svojim tovarišem čoln. Best «abodljajev b nožem je dobil Sb priliki žegnanja pri Sv. Marjeti pri lov. Bistrici Leotiold Arbeiter iz KalS pri Sv. Lovrencu. O žalostnem slučaju smo že poročali. Sedaj so »april orožniki napadalca v osebi posestniškega sina Jakoba Lemežnik. B let robije radi uboja. Dne 12. aprila t. 1. so se fantje hoteli spoprijeti v Purgajevem vinotoču, a Jih Je gospodar spravil Iz vimotoča. Zunaj se Je pretep nadaljeval in 84 letni viničar Konrad Kraut iz Ploderšnice Je udaril s kolom trikrat Franca Čeha tako, da mu Je poškodoval lobanjo. Pretepači so pustili Čeha nezavestnega ln šele črez tri dni ga Je našel njegov rednlk J. Žerjav, ga je spravil seboj na dom, kjer je kmalu umrl. Kraut je pred mariborskim sodiščem priznal dejanje in bil obeojen zadnji teden na pet let robije in na Štiriletno izgubo častnih pravic. Z nožem in ognjem. Posestnika Mihaela Hovnika na Selah pri Slovenj-gradcu so obiskali koncem zadnjega tedna uzmoviči v noči V stari hiši je spal hlapec Jamnik, ki se je pa prebudil, ko Je Cul vlomilce in je glasno zaklical: »Kdo Je?« Neznanec je potegnil nož ln prizadjal hlapcu 10 ran po rokah, plečih ter glavi. Napadeni je vpil, prepodil tolovaje, ki so pa iz maščevanja zažgali hlev. Iz hleva so komaj rešili živino, zgorelo je pa seno, več voz snopja, bencinski motor, mla« tilnica in še več drugega gospodarske* Notrar^crt cerkve sv. Petra v Rimu. Črni križec kaže mesto, kamor je bila položena bomba, o kateri smo poročali v zadnji številki. Bombo je papežev orožnik še pravočasno našel in jo odnesel iz cerkve. Eksplodirala je na vatikanskem vrtu. * Letalska nesreča. Na sliki vidimo mlade gospodične iz Pariza, ki so oble-Sens ▼ najnovejšo modo. Peljale so ss v aeroplanu v Cannes, kjer so kazalo najnovejšo modo. Na povratka Je zašlo letalo v meglo pri mestu Gre-noble, trčilo ob hrib, se čisto razbilo ln sta se smrtno ponesrečila oba pilota ln Bosplce. Poleti je treba lase bolj negovatil ---. Prah in vročina škodujeta lasem. Če jih redno umivati z Elida Shampoonom — Vam ostanejo lepi in zdravil Vsak teden po enkrat si umijte glavol ELIDA SHAMPOO ga orodja. Škoda znaša nad 100 tisoč dinarjev. Kamenje Je zasulo v Zrkovcih pri Mariboru posestnikovega sina Pobratinšeka. Sicer so ga tovariši, ki so bili tudi zaposleni pri kopanju jame, hitro odkopali, vendar ga je plaz kamenja poškodoval tako nevarno, da je umrl. Za 40.CG0 Din blaga in cigaret so odnesli vlomilci iz krčme Ivana Ogri-zeka na Hajdini pri Ptuju. Rimske izkcpine v Ptuju. Pri gradbi nove hiša Kmečke hranalnice in posojilnice v Ptuju so odkrili delavci dobro ohranjen rimski sod in več ostankov rimskih vrčev. Ecgcslovec smrtno ponesrečil. Nove maše v Mežici se je udeležil tudi bogo-slovec (III. letnik) iz ljubljanske škofije g. Janko Pirnat iz Jarš pri Domžalah. Vračal se je s primicije z drugimi izletniki na avtomobilu domžalskega pekovskega mojstra. Krog 7. ure zv. je na ovinku na Gomilskem počila na avtomobilu pnevmatika. Voz je vr-gtos ceste, da se je prekucnil. Vsi drugi potniki so dobili le lažje poškodbe, bogoslovca pa je pritisnil avto z vso težo na glavo in prsi. Nezavestnega so spravili v celjsko bolnico, kjer je iz-dahnil, ker mu je počila lobanja. Mladi, nadebudni duši svetila večna luč. Nadebuden dijak utonil v Ščavnici. Osmošolec mariborske gimnazije Fran Štampar, sin župana in krčmarja iz Presike v župniji Ljutomer, se je šel kopat v spremstvu tovariša v Ščavnico k mlinu na Pristavi, kjer je voda bolj globoka. Med kopanjem se je začel potapljati in ves napor tovariša, da bi žrtev otel, je bil zastonj. Ko so osmo-šolca potegnili iz vode, je bil že mrtev, ker ga je zadela radi srčne napake kap. Mladi, marljivi dijak je bil up svojih staršev in je moral v tolikanj prezgodnji grob ob spremstvu bližnjih študentov. Globoko potrti Štamparjevi rodbini naše sožalje! i Salezijanski zavod v Veržeju. Na rodovitnem Murskem polju z razgledom na tepe Slovenske gorice med Ljutomerom in Radgono stoji krasen salezijanski zavod »Mari-Janišče«. V ta zavod sprejemajo dijake, ki se žele posvetiti duhovniškemu in misijonskemu poklicu. Sprejemajo se tudi starejši gojenci, ki so že prekoračili trinajsto leto in na drž. gimnaziji ne morejo biti več sprejeti. Biti pa morajo nadarjeni in imeti dobra spričevala. — Kdor želi stopiti v zavod, naj se do 15. avgusta obrne na vodstvo zavoda, kjer bo dobil podrobne pogoje za sprejem. Naslov: Salezijanski zavod Marijanišče v Veržeju, p. Križevci pri Ljutomeru. Dvakrat si je zlomil nogo pri padcu s kolesa Franc Cizelj iz Murske Sobote. Vlom in tatvina. V noči je bilo vlomljeno v podružnico trgov. Mravljak na Topolščici pri Šoštanju. Cela družba tatov je odnesla raznega blaga za šest tisoč dinarjev. Požar pri Br&slovčah. Posestniku Ivanu Nateku, po domače Rizmalju v Braslovčah je pogorelo 22. julija na r.agonetni način gospodarsko poslopje. Rešili so s težavo živino in svinje, tri koze so zgorele. Škoda znaša nad sto tisoč dinarjev, zavarovalnina je neznatna. Smrtna nesreša delavca. Na Jesenicah na Gorenjskem je smrtno ponesrečil delavec Jakob Pristov. Pri vožnji na kolesu se mu je snelo zadnje kolo zgubil je ravnotežje in padel preko ograje v jarek, kjer je obležal s poškodovano hrbtenico. Nesrečnež je tri dni za tem umrl. Zgorela je dne 25. julija domačija Mar. Erjavec v Stični pri Škofji Loki. Požar je bil najbrž podtaknjen. Obračun z nc3em. Radi dekleta sta gojila sovraštvo Janez Kapušin in Viktor Kure iz okolice Metlike. Ko sta se sestala v vinotoču v vasi Grm, sta pričela prepir in pretep. Kure je potegnil nož in z njim dvakrat zabodel nasprotnika v prsa. Zabodeni je v zelo opas-nem stanju, Kure pa se je javil sam orožnikom. Fantovska krvava bitka — ena smrtna žrtev. V Lipniku, občina Ribnik pri Metliki so po nedeljskem proščenju fantje obračunavali običajne spore s pretepi. Na večer po dolgem pretepa-vanju je zabodel Štefan Čigič fanta Jarmeka naravnost z nožem v srce. Zabodeni je obležal takoj mrtev. Cctsvo kislino je našel v kuhinji dveletni Tonček Činkole iz Šmarjete pri Novem mestu. Otrok je izpil kislino in umrl na posledicah v novomeški bolnici. Krava ja priiisriia v prsa posestniško hčerkico Angélico Medle s tako silo, da je otroku bruhnila kri in je seveda umrl. Sum na požig. V Cerovem logu pod Gorjanci pri Novem mestu je v noči pogorela posestniku Francu Kostanjev-cu stanovanjska hiša, obleka in 1000 Din denarja. Iz spanja vzbujeni ljudje so si komaj rešili življenje. Škoda znaša 30.000 Din, zavarovalnina je le neznatna. Gašenje je bilo onemogočeno, ker je voda oddaljena en kilometer. Velika letalska nesreča." Na progi od Jambóla do Karnobata v Bolgariji je dne 25. julija zašlo potniško letalo v gozd in podiralo drevesa. Motor je eksplodiral in zgoreli so: pilot, monter, 2 Angleža, njujorški konzul in 1 Angležinja. Eksplozija je užgala tudi gozd, ki je zgorel. »Zeppelin« na potu proti severnemu tečaju. Dne 24. julija je zapustil zrakoplov »Zeppelin« svojo lopo v Frie-driehshafenu in se dvignil v zrak, ter se podal na pot proti severnemu tečaju. SanatorlJ ▼ Maribora, Gosposka ulica <9, telefon št. 2338. Lastnik ln vodja i prlmarlj dr. černli, Bpecljallst ca kirurgijo. Sanatorij je najmodernejše urejen za operacije in opre- mljen z zdravilnimi aparati: višinskim solm cem za obsevanje ran, kostnih in sklepnih! vnetij; tonizatorjem za eiektriziranje po po* škodbah in ohlapelostj čreves; dlatermijo ra električno pregrevanje in električno izžiganjej žcrnico »hala« za revmatično in druga boleča vnetja; »enieioclanerjem« za notranje čre en ne kopeli pri zapeki, napihovanju in za splo« šili telesni podvig. Dnevna oskrba v I. ia* redu 120 Din, H. razred 80 Din, III. razred 60 Din. 81 Zdravnica gospe dr. Klara Kukoveo je odi potovala do 9. avgusta. 1119 Zopet došlo novo blago po nepričakovano nizkih cenah. Oglejte si pred nakupom v Tr« pirovem Bazarju, KarlSior, VcMnJska 15. 374 Kultura naroda se ocenjuje po porabi mila, zmožnost gospodinje po kakovosti mila, kater« uporablja. — Zgodba o Zlatici je gotovo pre« pričala vse matere in hčerke, tet-e in neča< kinje, da mora spremljali Zlatorog milo vsa« ko gospodinjo skozi celo življenje! * N&EB0EI S£flR&&ll 3577 m visoko, visoko nad oblaki, nad bliskom in nad skrbmi dneva sedi leto in dan nekaj oseb na najvišjem vrhu Device (Jungfrau) in opazujejo veter ter vreme. Nekoliko sto metrov dalje od te opazovalnice je zvezdama. Obe štaciji se nahajata na Jungfrau vrhu, na najlepši in na najbolj visoki gori Švice. Opazovalnica je stara le nekaj nad eno leto. Namenjena je mednarodnemu raziskovanju in je pod nadzorstvom švicarske vlade. Z denarjem zalaga zavod posebna družba s sedežem v mestu Bern. Peš je nemogoče do opazovalnice, Predpogoj za pozidavo je bila železnica na Jungfrau. Na progi Jungfrau železnice in pred zadnjo postajo se odcepi ozka globina, ki se izteka v do vrha segajoči predor. To je pot do opazovalnice. Semkaj došle obiskovale« sprejme in prevaža gorska železnica a prtljago in inštrumenti; med tem ko s« peljejo drugi potniki v smeri proti na celem svetu najvišjemu hotelu. Cela opazovalnica je samo le en stolp z nizko kočo. Tukaj zemljepisno skoraj v sredini Eevrope, živijo v zimskem času učeni možje življenje kakor kje ob severnem ali južnem tečaju. Za bivanje v tej višini so predvsem potrebni zdravi živci. Ako začnejo zimske burje s svojo muziko, objame še ta» k^ močno naravo strah. Tukaj se kal« .Višinsko podnebje v vsej čudovitosti in iu.vjosti. V lioietnem času je živahen promet med opazovalnico in med hotelom. Po zimi se pač zgodi, da so učenjaki, izvzemši telefon in radijo, po cela tedne odrezani od sveta. Cela štacija jš obdana od ledene skorje, da je komaj uganiti, kaj bi se naj skrivalo pod debelo ledeno odejo. Racli zime je dohod pod skalami, ker sicer bi bil sploh nemogoč. Tukaj živijo in raziskujejo: Nemci, Francozi, Italijani, Angleži in Ameri-kanci v najboljšem sporazumu. Nekateri od nastavljencev morajo skrbeti tudi za kuhinjo in čiščenje koče. Tu in tam se poslovi kateri od opazovalcev in se poda zopet med svet tri tisoč metrov globoko v dolino. Drugi pride na njegovo mesto in priso-piha skozi predor v prostovoljno samoto za več mesecev. V denarnem oziru je delo v več tisoč meterski višini osigurano. Nemčija in Angleška prispevata letno 100.000 frankov, Francija ter Avstrija po 50.000 in Amerika letno 185.000 švicarskih frankov. Obe železnici, ki sta zgrajeni v bližini opazovalnice, morata skupno plačevati letnih 200.000 frankov. Poleg teh vsot prejema opazovalnica še zasebne podpore. Letni dohodki so tako izdatni, da bodo celo štacijo znatno povečali in jo opremili z največjim daljnogledom. Zamenjam Izborno vise iz najboljših vinogradov za snha bukova drva ali za ¡rezan les. Franjo Gniišek, Marifcer, Razlagova ulica štev. 25. 1C92 Vsi hmeljarji se obveščajo, da se bo v nedeljo dne 2. avgusta t. 1., ob pol 9. uri dopoldne vršil v Roblekovi dvorani v Žalcu običajni shod hmeljarjev, pri katerem se bo poročalo in razpravljalo. Zborovanja se lahko udeleži vsak hmeljar. * fpriitnp is odgovori K. S. v Sp. P. Moj sin je služil za hlapca, pa mu je voz .v gozdu zlomil nogo. ali lahko zahteva kako odškodnino? Odgovor: Glede zavarovanja poljedelskih delavcev in hlapcev zoiper nezgode imate v koledarju Kmettske jzveze za leto 1931 obširno popisano. Preberite in boste vse vedali! K. E. v L. V. Veje iz sosedovega gozda visijo v moj sado-nosnik. Ali jih lahko posekam? Odgovor: Zahtevajte najpreje, da jih sosed odstrani. Ako jih noče, jih smete posekati v kolikor gredo na vaš svet. J. Z. M. Izšla je naredba, da morajo od 17. junija 1932 dalje biti na zavornih kolesih samo široka platišča. Kaj bomo kolarji z lesom za ozka platišča, ki jih že imamo? In za nova ♦udi ne bomo imeli pravočasno dovolj suhe- ga lesa. Ali bomo kaznovani, če bomo delali ozka platišča? Odgovor: Odredba bo ostala najbrž v veljavi, ker pa si tudi kmetje ne bodo mogli pravočasno zaradi pomanjkanja denarja omisliti vsi novih koles, bodo gotovo kmatske organizacije posredovale, da se od tedaj dalje novih ne bo smelo delati z ozkimi platišči, stare pa se bo porabilo. Vi torej do tedaj lahko delate po dosedanjem načinu, da vam les ne ostane, ker pozneje boste težko dobili odškodnino zanj! J. V. v L. Z. Lani sem plačal 1000 Din preveč, sedaj pa mi odračunavajo le direkten davek, doklade pa moram plačati posebej, če tudi imam še tam v dobro? Odgovor: Računsko gotovo tako delajo. Toda vi lahko od davčne uprave s posebno vlogo zaihtevaite, da se vam presežek v celoti obračuna. Sklicujte se na pomanjkanje denarja. M. K. v K. Višji državni uradnik je oče mojemu otroku. Plačuje le Din 100 mesečno. Ali lahko zahtevam zvišanje? Odgovor: Pojdite na sodnijo z varuhom otroka in boste dobili navodilo, ker vam mora več plačevati. M. J. v E. Na davkariji sem zahteval davčno knjižico, pa je nisem dobil. Skliceval sem se na to, da sem bral v »Slov. Gospodarju«, da jo lahko vsak zahteva, pa je rekel uradnik, da naj vam jo pa »Slov. Gospodar« da. — Ali je res ne morem dohiti? Odgovor: Pošljite nam naslov dotičnega uradnika. Do davčne knjižice imate pravico in vam jo na zahtevo mora dati. A. B. C. Vsled postopanja kazenskega sodnika trpim ogromno škodo. Ali zamorem zadevo pojasniti ministrstvu pravde? Odgovor: Ni jasno, kako je to postopanje? Ali je sodba? Tedaj imeta rekurz in ko ste vse instance obšli, je konec. Ministrstvo se tu ne vtika. Prosite na dvor za propravo škode 1 S. E. v K. Sosed mi je naenkrat prepovedal voziti seno preko njegovega travnika. Drugod ga sploh ne morem, ker je travnik obkrožen-. Znosita do 4000 kg sena tudi ne inorem. Kaj naj storim? Odgovor: Vozite dalje po isti poti kot dosedaj, ker vam mora pustiti že zaradi zastarelosti. Ako mu ni prav, naj toži. M. H. v B. Sosedje gonimo po neki poti živino na pašo že 31 let. Sedaj nam jo posestnik prepoveduje. Kaj naj storimo? Odgovor: Gonite dalje, pravico uporabe poti ate pri-posestvovali. — Pa sporazumite se b sosedoro in mu ne delajte nalašč kake škode. I. M. v P. Ali bo denar res padel in ali je bolje obdržati posestvo kot imeti denar? Odgovori Naš dinar je sedaj bolj trdea kot je sploh kedaj bil, ker ima zlato podlago. Glede drugega vprašanje pa vam ne vemo svetovati. Eden ima raje posestvo, druiri denar. F. R. v R. Imam terjatev 500 Din po možu po neki pogodbi iz posestva. Vknjiženo to ni. Ali jo lahko zahtevam? Odgovor: Terjatev je propadla, ker je niste tekom treh let izterjali. Ako bi bilo vknjiženo, bi bilo seveda drugače. V. Š. v E. Zoper nepravilno tehtanje sem vložil tožbo. Stranke niso bile zaslišane. Obsojen sem bil. Kaj naj storim? Odgovor: Ni jasno, ali je bila že sodnijska razprava? Tudi ne, če ste bili obsojeni radi tega, ker. ste se pritožili ali pa zaradi žalitve. Vsak nov, slučaj si zapomnite, dokazi te, nakar se šele pritožite. C. S. iz V. Imela sem vloženih 200 kron od leta 1909. Lani sem dobila le Din 19.50. Na drugo, enako vlogo pa sem dobila Din 85.—. Pravijo, da so dali v vojno posojilo, ko sem bila mladoletna. Ali. je varuh dolžen sedaj mi povrniti vse in če tudi v sedanji veljavi? Odgovor: Varuh tega ni dolžen povrniti niti v tedanji niti v sedanji veljavi. Vprašanje vojnih posojil je pri nas še odprto. Če se bo kaj dobilo, se še ne ve. H. K. v B. Kdo določa, katere občinske ceste se naj popravljajo, ali župan ali občinski odborniki? Odgovor: Navajeni smo, da se župan drži sklepa občinskih odbornikov. Toda v sedanjem položaju odgovarja pravzaprav on sam, odborniki ee lahko pritožijo na sreskega načelnika. V. B. S. F. Ali se v banki dohi posojilo hrez obresti? Ali dobim kako nagrado, če predložim novo abecedo? Odgovor: Ni banke, ki hi vam dala posojilo bres obresti. — Za abecedo vam nihče ne bo nič dal. Grozdje v gospodinjstvu. Vinska kriza je tolika, da so začeli vinogradniki misliti tudi na to, če bi se ne dalo kako drugače uporabiti grozdje, če ne vse, vsaj lepše. Zato je pričakovati to jesen veliko prodajo grozdja. So kraji, kjer sploh grozdja ni, pa bi ga ljudje radi zobali, toda ne dobijo ga, tudi za drag denar ne. Grozdje naj postane naša hrana kakor vsak drug sad. Kolikor mogoče ga veliko svežega povžijmo! Zato predlagamo, da ga boste lepo pripravile za pošiljanje in tam, kjer ga nimate, da boste naredile propagando, da se mora grozdje zobati, da se ga bo naročilo« Tako boste gospodinje pomagale druga drugi, vse skupaj pa težkemu gospodarskemu položaju, da bo preje konec teh težav. Grozdje uživati je izredno zdravo, ker ima na najlažji način prebavljivega sladkorja in drugih sestavin, bolj, L-ak.ru- /true-o sadje. Grozdje je gotovo najžlahtiejši sad in je namenjen, da se ga kot sad uživa in ne samo stiska, da se dobi iz njga vino, ki ga je tako težko unovčiti. Tu sedaj sledijo navodila, kako se grozdje pošilja po pošti: Za pošiljanje po pošti se odberejb zdravi in zreli grozdi. Vsaka nagnita ali sicer nezdrava jagoda se s škarjami odstriže. Pri izberi vr9te grozda pazi na to, da pripraviš za pošiljanje samo ono grozdje, ki ima debelo lupino. Malvazija in žlahtnina sta najboljši za to. Grozdje natrgaj v suhem vremenu in ga rahlo polagaj v košek. Povsod lahko dobiš za to posebne priročne košarice. Pred-no ga odpošlješ naprej, ga ne spiraj z/ vodo. Pač pa suhega zavij vsak grozd posebej v tenek bel papir. Ob strani košarice daj močan ovojni papir ali pa neškropljeno trtno listje. Enako tudi na vrhu košarice, ki jo napolni zvrhano, nakar položi na grozdje pokrov in lahko malo stisneš, Če tudi kako jagodo raniš. Grozdje mora biti precej na tesnem, da se ne kotali v košarici sem in tje. Pokrov dobro priveži in na njem napravi naslov, kamor pošiljaš, s pripombo, da je v košarici grozdje. Isto tudi, če pošiljaš v večjih koših po železnici. Za 1 kg grozdja lahko vedno dobiš toliko, kolikor pozneje za 1 liter vina. Pa za 1 liter vina rabiš do 2 kg grozdja, pa še ne veš, kako ga bo mogoče prodati. Ko pride grozdje po pošti, ga je treba takoj ven vzeti, ranjene jagode-odstraniti in na rahlo razložiti v hladni sobi. Kako veselje bodo imeli pri mizi, ko jim boste kot dobra gospodinja postregla z grozdjem! Namesto drugih dragih sladkarij, kmetske gospodinje, sezite po grozdih naših vinogradnikov, ki so v velikih skrbeh, kako vnovčiti te pridelke! Vse gospodinje, ki želijo grozdje odpošiljati po pošti, naj sporočijo svoj naslov na Štajersko vinarsko zadrugo Maribor. Kako zlepiš skupaj razbiti porcelan? Kupi si v trgovini navadnega arabskega gumija v tekočini in tej primešaj žganega gibsa, da nastane precej gosta kaša. S to snovjo namaži potem one robe, ki jih hočeš zlepiti. Plast naj ne bo predebela. Pusti, da se tri dni suši, na tem mestu se ti posoda ne bode več prelomila. . Ako ti pušča petrolejka, ker je natrta, napravi v posodo za steklenico raztopljenega galuna, ki si ga preje raztopila v pločevinasti žlici, nakar se posoda hitro v galun potopi. Galun se takoj strdi in posoda ne bo več puščala. c in §€f!ii§ifši poročila. Mariborski trg z dne 25. julija 193?.. Na ta trg so pripeljali špeharji 26 komadov svinj, Svinjsko meso je bilo po 14 do 15 Din, slanina 12 do 14 Din. Kmetje so pripeljali 16 voz sena po 75 do 95 Din, 2 voza otave po 80 do 85 Din, 6 vozov slame po 45 do 55 Din. Krompir 2 do 3, čebula 3—6, česen 14, zelje glava 1—3, kumarce 1—3. Pšenica 2, rž 1.50, ječmen 1.50, oves 1 do 1.50, proso 2.50, ajda 1.50. Luščeni grah 10—12. Kokoš 25 do 45, piščanci 20—60, raca 15—25, gos 30—40, domači zajec 7—30. Buče 1—3, paradižniki 3—5, maline 6—8, grozdje 18—20, marelice 16—20, hruške 4—8, jabolka 5—8, breskve 18—20. Mleko 2—3, smetana 12—14, surovo maslo .30—36, in med 12—14. Mariborski sviEjski sejam dna 21. 7. 1931. Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 224 svinj, cene so bile sledeče: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad 50 do 80 Din, 7 do 9 tednov stari 90 do 120 Din, 3 do 4 mesece stari 150 do 230 Din, 5 do 7 mesecev stari 350 do 400 Din, 8 do 10 mesecev stari 450 do "500 Din, 1 leto stari 600 do 700 Din, 1 kg žive teže 8 do 7.50 Din, 1 kg mrtve teže 9 do 10 Din. Prodanih je bilo 136 svinj. Sejem na Sv. gori nad Sv. Petrom. V torek dne 4. avgusta t. 1. se vrši na Sv. gori nad Sv. Petrom, v občini Sveti Peter pod Svetimi gorami — velik živinski sejem in kramarski sejem. Znano je, da so sejmi na Sveti gori izmed Januš Goleč: 31 Ustreljenega sta stražila oba orožnika, sicer ni bilo videti žive duše daleč na okrog. Vse se je poskrilo, vse potihnilo, ko je ležal mrtev na tleh oni, v katerega je trdno veroval ter mu za-upaval svoje težnje revež od Št. Jurja do Brežic in sta se tresla pred njim noč in dan gospod ter bogataš . . . Niti žandarja se nista pomenkovala med seboj pri pogledu na okrvavljeni plen, ki jima je zašel pred puškino cev le po neprevidnosti in slučajno. Vendar sta bila zmagovalca nad proslulim in takorekoč nepremagljivim roparskim glavarjem lahko ponosna na čin, ki je zahteval precej junaštva in prezira lastnega življenja. Ovenčala sta se s slavo, storila dolžnost in odrešila te kraje strahovalca oblasti in vseh premožnejših slojev. Sstlsia komisija in pokop. V Slivnici zbrana orožniška četa je slišala streljanje na vrhu, a si ga ni znala razložiti. Vsi pozvani žandarji so že bili na mestu, da bi se lotili v gostem mraku izsleditve Guzaja, katerega je tirjal iz njihovih rok graški deželni glavar živega ali mrtvega. Poveljnik čete je že hotel začeti s poukom ter natančnimi navodili, dveh iz planinske postaje še vedno ni bilo. Tovariši so čakali v nevolji na zakasnela, že zopet so odmevali v dolino s Košanske višine streli in kar večkrat en za drugim. Nekateri so bili glasnega mnenja,vda ni izključeno, če se nista srečala Grizold in Stres z onim, katerega šele hočejo loviti. Mogoče kličeta s streli na pomoč. Kaj če ju je napadel Guzaj s celo bando? Oba bodo pobili in to takorekoč vpričo cele žandarske čete, ki ždi v Slivnici prekrižanih rok in se niti ne zmeni za strelne klice na pomaganje. Nekaj krvavega se mora vršiti na hribih, sicer bi ne bilo padio toliko strelov v presledkih in pet kar eden za drugim. Na vse te resne pomisleke tudi Bragača mišljeno. Mati je večkrat de-co opomnila, naj na večer .prav lepo molijo, da bodo lahko in udobno spali. Nekega večera je menil Tonček: »Mama, jaz ne bom več zvečer molil. Jaz sem poskusil ter sem spal prav lahko tudi brez veterne mo-. litve!« Pepček (iz šole): »Mama, gospod ka-tehet je rekel, če bom priden, da pojdem v, presveta nebesa.« —< Mati: »No, ali ni prat tako?« — Pepček: »O ne, VI ste pa meni ša včeraj rekli, da bom šel na Bled, če bodem priden. Kdor -od vaju dveh je govoril resnico, ti ali gospod kate< het?« najboljših v okraju, na katere prihaja mnogo oddaljenih kupcev. 809 lefniča igralnih hert. Letos je baš 800 let, odkar so prišle irve igralne karte v Evropo. Kronika 5 leta 1231 poroča, da so prinesli v domovino se vrnuli križarji poleg drugih nezaželjenih predmetov tudi še podolgovate tablice, katere je treba vzeti v roko in si lahko priigraš srečo. Ta dar ▼zhoda se je razširil po zapadu kakor kuga in ga ni mogoče iztrebiti z nobeno prepovedjo. Enoglasno veljajo kot iznajditelji Igre na karte Kitajci. Kakor daleč na-iaj sega spomin, je bilo znano na Kitajskem kartanje in še danes so Kitajci posebni umetniki, ki se ukvarjajo s slikanjem kart na roko. V imenitnih kitajskih krogih kartajo le na z roko poslikane karte. Od Kitajcev so prejeli igranje na karte Arabci. V par desetletjih, ko so priromale karte na zapad, so postale znane po celi Evropi. Kralji, knezi in plemiči sr bili taisti, ki so se lotili te i Vse je že bilo sito vedncga kockanja. Da ee je oprijelo kartanja tudi priprosto ljudstvo, to višjim nikakor ni bilo po volji. Cerkev je dvignila glas zoper po-gu bon osno razvado kartanja in zahtevala resne odredbe proti. Prvi evropski vladar, ki je prepovedal kartanje v svojem kraljestvu in odredil na tozadevni prestopek ostre kazni, je bil francoski kralj Ludvik Sveti. Nobena prepoved ni bila tolikokrat prekoračena nego baš ta. Tudi Kari I. španski je bil prisiljen, da je prepove-flal svojim podložnikom kartanje, čeravno je sam bil strastno udan igri. Slednjič so se povspeli do spoznanja, da kart ne bodo onemogočili s prepovedjo, pa so igro začeli obdavčevati in pri tem koraku je ostalo do danes. Mnogo let je minulo, da so se po-vspele karte do današnje zunanje obli- ke. Danes navadne karte so se razvile iz Italijanske trappelier karte. Trappelier karta se je rodila pred 500 leti in njeni potomci so vse vrste kart današnjih dni. Obstojala je iz 52 kart in razvrstitev vrednosti posameznih kart, kakor je danes splošno v rabi in priznana, je ohranjena v prvotnih trappelier kartah. Najstarejša znana igra na karte bo takozvani »Landsknecht«, iz katere se je razvil še danes običajni baccarat. Zaznamovanja: križ, pik, srce in karo so francoskega izvora, ki je prevzet iz španščine. Staronemški znaki: list, želod, srce in zvonček so priromali med Nemce iz Nizozemske. Obstojajo znamenite zbirke kart. Največja je v nizozemskem ljudskem muzeju v Leyden. Tamkaj je dobiti karte iz 14. in 15. stoletja, katere so poslikali znameniti slikarji. Vsaka posamezna od teh kart je umetnost zase. Slike na kartah so največ posnete iz navadnega kmečkega življenja. DEKLETA V ČHENŽOVCE! ' Ta poziv vel;,a vrlim krščanskim mlatlaa-tem Slovenske Erajine, da peiiiia v nedeljo 13. rvrusta na svej škod v Čreašsvea. Proslavile beste 15C3 letnico eJeškcga csrkvenaca kUor.a ter tako ficil svatom pokazala svojo iskreno češienje in otroško vdanost Kateri težji. Temu nemesn bo slu£:la pridiga prea. jf. kanonika ČASL-A, ki bo ob 10. uii. Predsednik Prosvetne zvsze dr. E03"JEG pa vr.rn ¡jo na zborovanju izven cerkve rzztoimaui lačela krščanske in narodno vzgoje ter vas I:o vzpodbudil za prepotrebno in preksristco izobraževalno delo. Dekleta, pridita na ta sked v najoMlnejšem številu! Vljudno so tudi vabljene mladenke iz sosednih župnij tostrac Mure. Naj bo to veličasten shod našega lepega Pomurja! DEKLIŠKI SHOD ZA POSAVJE. Zadnjo nedeljo meseca avgusta, to Jo 30, avgusta, bo shod za dekleta t Posavju. Shod so bo vršil v Rajhenburgu. Kot govornika pri» deta preč. kanonik g. CASL in profesor dr. JOSIP HOHNJEC. Krščansko dekliške organizacije, pripravite se na ta shod! FANTOVSKI TABOR V VOJNIKU. V nedeljo dne 9. avgusta se vrši v Vojniku velik fantovski tabor za dekanijo Novacer-kev ter sosednje župnije Celje, Teharje, Sv. Jurij ob juž. žel., Dramlje, Špitalič, Konjice, Zreče, Stranice in Gornjo Ponikvo. Spored: Ob desetih služba božja v župni cerkvi. Po sv. opravilu v posojilniški dvorani fantovski tabor. Glavna govornika sta dr. Basaj in 31. Geratič, zastopnik mariborske Prosvetne zveze. Iz vsake župnije ima po en fant kratek pozdravni govor. — Fantje! Sv. Oče Pij XI. je nam v svojih okrožnicah ponovno povda-ril, da je krščanska mladina kvas preroda in poroštvo lepše bodočnosti narodov ln vsega človeštva. Pokitimo vsi v nedeljo dne 9. avgusta pclncštevilno v Vojnik, kamor nas vabi mariborska Prosvetna zveza, in pokažimo z dejanji, da gori v naših srcih ogenj katoliških načel in žarka ljubezen do našega slovenskega naroda. Sv. Peter pri Mariboru. V četrtek dne 30. i m. ob sedmih zvečer ima fantovski odsek v društvenem prostoru važno sejo. Pridite vsi točno! Po seji je vaja za igro. V nedeljo ob dveh popoldan priredi izlet v Št. Peter fantovski odsek iz Kamnice pri Mariboru. Po večernicah bo skupen sestanek v društveni sobi. Fantje, pridite! Kamničanom pa kličemo že vnaprej: Pozdravljeni in Bog Vas živi! — Tamburaški zbor je zopet pričel z delom. G. organistu Baumanu iskrena hvala za ve3 itrud, ki ga ima z nami! Pod njegovim spreta nim vodstvom smo dosegli že prav lepe us-pehe! • , j ¡j Neki gospod Je imel zelo nerodnega hlapca. Vsakokrat, kadar je voz sestavljal, je zamenjal končnici; ono, ki bi imela biti spredaj, je nataknil na zadnjem koncu In narobe. Gospodarju Je bilo končno dovolj In dal je napisati na vsako končnico veliko trko Z. — »Vidiš, tepec neumni«, mu je kazal obe črki, »ta Z pomeni: za spredaj in (a Z: za zadaj.« Bojazljivec. Med tem, ko mož ln fctfna spita v spalnici, ¡»lomi v sosedovo sobo lat. žena sliši ropo-lanje in zbudi moža, Hej gre pogledat v ao-I», kdo Je notri. Mož, |»jazljivec, se postavi poveljnik ni mogel biti brezbrižen. Opustil je pouk ter navodila ter odposlal močno patruljo po kolovozu v smeri, iz katere je udarjalo pokr-nje. V večernem hladu je stopala izvidna četa naglo, gotovo se je mudilo, če le ne bo došla pomoč prepozno, je že precej časa vse tiho ter mirno, ni slišati nobenega strela več, od planinskih tovarišev jim ni nobenega naproti. Nekaj mož od patrulje je parkrat ustrelilo v zrak kot znamenje, da se bliža pomoč, nobenega odgovora. Zvra-čali so krivdo na poveljnika, ki je predolgo okleval, saj oni sami bi že bili davno odhiteli na po-maganje, koj ko so slišali prve ostre strele. Niti pomenkovali se niso radi prenagle hoje, bojazen jih je oplazovala, da so zamudili in so opravili tolovaji nad žandarji, kar bi že bili morali davno oni nad Guzajem in njegovo kompanijo. Bolj ko so se bližali vrhft, večja tišina . . . Celo pot niso srečali žive duše, katero bi bili vprašali, kaj se je odigravalo pred dvema urama nekje na Košanci. Ljudje so se gotovo poskrili iz strahu pred streli. Skrajno mučne in negotove so bile minute, ko so se bližali Drobnetovi krčmi, ki je j bila označena v že izdanem pogonskem povelju j kot prva važna točka pregleda ter hišne preis-( kave. Kako so jim zažareli obrazi veselja, ko so zagledali na trati pred krčmo oba planinska tovariša, ki sta pušila cigarete in zrla v smeri proti parmi, kjer je ležal nekdo vznak na tleh. Šele tedaj, ko je bila cela patrulja na vrhu klanca sta jo zapazila zmagovalca Grizold ln Stres. Izvidniki so se kar vsuli v neugnani radovednosti proti pivnici, kjer je ležal v krvi, prestreljenih prs in trebuha ter ves okrvavljen srednje velik mož moških let z osteklenelimi očmi in na široko odprtih ust . . . Vsak od patru-lerjev je častital na uspehu iskreno junaškima tovarišema, ki sta končala kar sama težavno in nekaj let brezuspešno nalogo. Sledila so vprašanja, odgovori in konečno je bilo le treba od-poslati poročilo poveljniku v Slivnico, ta bo že poklical sodno komisijo, ki je v takih slučajih predpisana po zakonu. Žandarji so pustili ubitega na mestu, kamor se je bil zgrudil. Bili so žejni vsi, zmaga namreč žeia in jo je treba tudi zaliti z vinom. Pri Drob- ftt. Peter pri Maribora. Fantovski krožek prosvetnega društva »Skala« se pripravlja na uprizoritev Finžgarjeve »Verige«. Bomo videli, kako se bodo fantje izkazali. Če imajo dobro Toljo, bo že šlo. — Knjižnica prosvetnega dru-itva je odprta vsako nedeljo in vsak praznik f»red in po pozni ev. maši. Društvo je dobilo ffeliko novih knjig.Mladina, segaj pridno po Jobrem 6tivu! — Starišl, pošljite svoje sinove •estankom fantovskega krožka. Vam in še fcoJJ Vašim sinovom bo to v korist že sedaj v »ladostl kakor tudi pozneje v starosti. Jarenina. Katoliško prosvetno društvo priredi v Društvenem domu v nedeljo dne 2. avgusta, točno ob treh popoldne komedijo »Življenje je lepo«. To je ena najlepših iger, kar tte jih videli v Jareninf. Zato pa le pridite ¡»si I ■OTUBUCgtfCtU JMOPISI 6t. Peter pri Mariboru. V nedeljo dne 19. t. na. je bil pokopan Repina Gašpar, viničar iz Hrence. Bil je mož dobričina, viničar starega kova, povsod priljubljen in spoštovan. Naj dobri mož počiva v miru! — Občinski odbor je v svoji zadnji seji sklenil, da pojde k g. banu Dravske banovine v Ljubljani deputacija, da posreduje radi nadaljevanja prepotrebne okr. cesi!e Nebova—Ložane, ki je za Št. Peter in so-«edne kraje življenjske važnosti. Res, skrajni čas bi že bil, da se prične z gradnjo ceste. — Prosvetno društvo »Skala« je dobilo zopet novih knjig. Šentpeterčani, poslužujte se društvene knjižnice in pridno segajte po dobrem ¿ti vu. Sv. Križ nad Mariborom. V nedeljo dne 1!). Julija se je pri Sv. Križu vršila na zelo slovesen način otvoritev novega vodovoda za vas Sv. Križ na visokem Kozjaku. Vas je bila odeta v slavnostno obleko. Hiše so bile v zastavah, prihodi v vas in vodovodne naprave lepu okinčane. Od 8. do 9. ure je komisija, sesto-Ječa iz sreskega načelnika dr. Ipavica, tehničnega svetnika inž. Jurana in šefa maribors- Vosni redi na Brezje dne 2. avgusta zvečer. Vseh udeležencev romanja na Brezje je toliko, da se bomo vozili v treh posebnih vlakih. Prosimo, da se vsi priglašeni točno držijo sledečega voznega reda in da na te vlake ne vstopa nihče, ki nima izkaznice, ker bo sicer imel neprilike. Za priglašene bo dovolj prostora. I. vlak. Odhaja iz Celja v nedeljo ob 19.47 (to je ob tri četrt na osem). S tem vlakom se peljejo: vsi oni, ki se pripeljejo po progi Dravograd—Celje z vlakom, ki pride v Celje ob 7. uri zvečer. Ta savinjski vlak bo že imel naše vagone. Drugi v Celju na ta vlak ne vstopajo. Pač pa vstopijo vanj udeleženci na Laškem, kjer je vlak že ob 8. uri zvečer, Rimske toplice, kjer je ob 20.18 (četrt na devet), Zidani most. Tu se pridružijo romarji, ki so se pripeljali s proge Dobova—Zidani most ob 7. uri zvečer. Odhod iz Zidanega mosta tri četrt na devet. Vlak stoji tudi v Hrastniku ob 20.58 in v Trbovljah ob 21.08. II. vlak. Vozi udeležence iz sledečih postaj: Ponikva ob južni žel. ob sedmih zvečer. Na Grobelnem vzame vse udeležence, ki so se pripeljali po progi Rogatec—Grobelno ob pol sedmih zvečer in odpelje iz Grobelnega ob 19.33 (pol osmih), Št. Jurij ob južni žel. ob 19.42, Štore ob 19.52, Celje ob 20.15. Oni, ki imajo vstopno postajo Celje, se torej vozijo s tem vlakcrn. III. vlak. Pelje iz Maribora ob 22, to je ob desetih zvečer. Udeleženci s proge Dravograd—Maribor se pripeljejo z večernim vlakom ob pol desetih. Vlak stoji: Hoče 22.16, Orehovavas-Slivnica 22.23, Rače-Fram 22-29, Pragersko 23.06. Tu se priključijo romarji, ki so se pripeljali z večernim vlakom po progi Zgor. Radgona — Ljutomer — Pragersko. — Slov. Bistrica 23.18, Poljčane 23.34. Tu se priključijo udeleženci po progi Zreče—Poljčane. Posebni vlak Zreče—Poljčane dne 2. avgusta zvečer. Vozi iz Zreč ob 20.20 (četrt čez osmo uro), iz Konjic ob desetih zvečer, stoji na vseh postajah Zreče—Poljčane. Vozni red za nazaj bo objavljen na Brezjah. Vsi vlaki bodo vozili tako, da bodo vsi romarji v torek pred nočjo doma. Prosimo preč. župne urade, da naj bodo tako prijazni in udeležencem iz svoje župnije razložijo, kako se jim je voziti. Posebno naj pazijo oni, ki se vozijo z vlakom I. in II., ker ta dva gresta letos preje kot prejšnja leta. Vse ostalo boste zvedeli od rediteljev, ki jih vestno ubogajte. Petje na Brezjah. To leto bomo poizkusili z ljudskim petjem na Brezjah. Zato prosimo vse pevke in pevce, da se rediteljem priglasijo, vse romarje pa, da v cerkvi in izven cerkve pomagajo pri petju. kega Zdravstvenega doma dr. Vrtovca, pregledala in kolavdirala vodovod in vse naprave. Kenstatirala je, da je vodovod pravilno zgrajen. Na trgu pred cerkvijo je bil nato sprejem došlih gostov. Nato je služil domači župnik č. g. Kren slovesno službo božjo. Sodelovala je na koru dobroznana kamniško ko- šaška godba. Po cerkveni slovesnosti se je pa razvil sprevod z godbo od cerkve do vodovol-nega rezervoarja v Mandlovem gozdu. S!av-. nostni prosifor ob izvirku je bil mično okra--šen. Ljudstvo je na obeh bregovih okrog izvirka prisostvovalo res ljubki slavnosti. Predsednik pripravljalnega odbora za vodovod, po- netu in daleč na okrog nikjer žive človeške duše. Krčma je bila odprta, ključi od kleti na mizi in kedo bi še čakal na posestnika vina, ki je bil gotovo v zvezi z Guzajem in najbrž tudi njegov ožji pomagač. Orožniki so si postregli s" suhim svinjskim mesom ter vinom kar sami. Vsak je hotel nocoj dati za pijačo na proslavo tako temeljite in čisto nepričakovane zmage. Vino je prižgalo dobro voljo in to vpričo mrliča, ki je celo življenje najbolj sovražil orožnike. In baš ti tolikrat prokleti »Fanghundi« so popivali ob njegovem mrtvaškem odru, se šalili in bili rajsko veseli, da je bil ubit človek, ki je hotel pripomoči s tolovajstvi pravici do zmage in revežem do boljših časov. Ko je dospel na Košanco še poveljnik z ostalimi tovariši, se je svetil v temo zaviti košanski hrib od dolgih žandarskih bajonetov. Proslavljanje zmage nad enim največjih razbojnikov se Je raztegnilo preko cele noči. Orožniki so nano-sili na kupe suhljadi ter kurili ognje. Poveljnik Je čital na glas celi četi Guzajeva pisma, katera go si nekateri stražmojstri prepisali dobesedno in jih hranili zase kot spomin na Guzaja, ki jim je delal nekaj let prebridke preglavice. Šele drugo predpoldne se je prikazala na Košanci sodna komisija iz Celja s sodnikom, zdravnikom iz Št. Jurja in "otojrafom. Sodnik je opravil svoj posel kmalu, ¡ravnik se je lotil raztelesenja na prostem pred hišo. Ko je vzel v roke nož, se je nasmehnil in rekel: »Guzaj, Gu-zaj, kolikokrat si mi grozil pismeno- in po odposlancih, da me boš potipal na smrt, ker ščujem nad te žandarje; danes si v mojih rokah in pod mojim nožem!« , ; Raztelesenje je ugotovilo, da je Imel Guzaj strel skozi desno roko, ena krogla ga je opra-snila precej pod vratom, ena mu je prebila prsa in ena raztrgala čreva. Treba še omeniti, da predno je pričel zdravnik s krvavim opravilom, »o naslonili ustreljenega ob navaden kož listnjak. V tem položaju ga Je fotografiral celjski fotograf Martini, ki ga je slikal pred leti skupno z ljubko Barbko. Na sliki je videti Guzaja pokritega s čenico. no d nosom pred vrata in zakliče: »Ali je kdo notri?« — Vlomilec: »Nihče!« — Mož: »No, vidiš, žsna, saj ni nikogar v tej sobi.« Kakšni časil Pijanec se oklepa poulične svetiljke in gleda zadnji lunin krajec: »Kakšni so ti časi! Še od meseca so ukradli tri četrtine.« Slab tek. Matevž toži svojemu prijatelju Mihi: »Huda se mi je godila, zelo sem bil bolan. Pa sem rekel ženi Urški: Ti, stara, skuhaj mi štrukljev, katere sem še vedno rad jedel. A veš, pa mi niso nič dišali (teknili). Po vsej sili sem jih komaj kakih — petnajst pojedel.« žrtvovalni in agilni posestnik g. Joško Hlade je v lepem govoru opisal zgodovino vodovoda za vas Sv. Križ, kjer ni niti za šolsko der.o bilo pitne vode. Naštel je osebe, ki so se trudile za vodovod. Pripravljalni ter občinski odbor ter gostje so še zbrali v znani gostoljubni kmetski hiši rodoljubne gospe Maček-Pipuš, kjer se je vršilo skupno kosilo. Topiči so pokali od ranega jutra do poznega večera in ljudstvo se je posebno radovalo nove naprave. Dobili smo tudi glas, da se bo cesta pratii Sv. Križu vendarle nadaljevala. Sv. Trojica v Slov. gor. Z veliko skrbjo smo že gledali v bodočnost in se povpraševali, kaj bo s koruzo, krompirjem, ajdo in drugimi poljskimi pridelki, ako ne bo kmalu izdatnega dežja. Pa, hvala Bogu, pred kratkim je padlo dovolj pohlevnega in blagodejnega dežeka. In vsa narava je na novo oživela in se na novo pomladila. Mi Trojičani tudi nismo kar tako iz zadnje moke. Naša pošta je prejšnji mesec dobila telefonsko zvezo, ki smo si jo že dolgo časa želeli. Sedaj se bomo \saj lahko pogučali celo z Mariborčani, Ljubljančani in še z drugimi prebivalci po naši mili domovini. Naši fanti so se z igro »Žrtev spovedne molčečnosti« na domačem odru in pri Negovi prav dobro postavili. Vsa čast njim! Pa tudi ni šala, hociiti k vajam, ko je človek zlasti še v juniju od dela ves zmučen in poten. Pa le korajžno naprej po začrtani in preizkušeni poti! In le držite krepko vsi skup, saj veste, da »sloga ja-čl, nesloga pa tlači«. Četudi je bilo zrniraj močno sušno vreme, vendar se je žitna letina primeroma še zelo dobro obnesla. Najlepše pa kažejo lete« gorice. Ako ne bo toče, katere nas varuj ljubi Bog, bo zrastla prav dobra vinska kapljica. Kako jo bomo pa mogli spraviti v peneze, je pa drugo baranja. Sv. Kuperi v SIoy. gor. Umrla je tukaj dne 13. 7. dobra mati gospa Marija Stiper, stara 74 let. Naj v miru počiva! št. Ilj v Slov. gar. Na dan Porcijunkule, dne 2. avgusta t. 1., se bo uresničila želja šentiljs-kih gasilcev. Komaj dobro leto je, odkar društvo obstoja in že si je naročilo novo motorno brizgalno. Kljub temu, da ni bilo denarnih sredstev, se je članstvo odločilo, da si. nabav; brizgalno. Vsi so obljubili, da bodo delali in da se iata čimprej izplača. In res; delavolj- nosti članov se je zahvaliti, da se je že eden obrok izplačal. Tudi kr. banski upravi se ima društvo zahvaliti, ki je šla v tem oziru na roko s precejšnjim prispevkom. Ta dan bo za društvo in za obmejni Št. Ilj velika čast, ker pride celo predsedstvo JGZ iz Ljubljane nas obiskat z gasilci, ki imajo svoj posebni vlak. Vozil bo iz Maribora ob pol treh popoldne. Zato vahimo vse prebivalstvo, da poseti v čim večjem številu to prvo gasilsko slavnost ob naši severni meji, v našem obmejnem Št. IIju ter s 'tem podprete članstvo in društvo, da bo delovalo v človekoljubnem pravcu naprej. Na pomoč! Trbonje. Dne 19. julija smo obhajali pri podružnici sv. Danijela lepo nedeljo. Bilo je prijazno vreme in ljudstvu se je nudil na vse strani lep in krasen razgled. Slovesnost lepe nedelje pa so letos povzdignili tudi šentdani-jelski fantje, ki so postavili več mlajev in že v soboto popoldne in v nedeljo zjutraj ob jutranji zarji med pritrkavanjem zvonov naznanjali vsemu svetu slovesnost prihodnjega veselega dne. Pa tudi možje, žene in dekleta niso zaostala in so skrbela, da se je cerkev lepo očistila, ki se je pri kritju precej zaprašila. Tudi so žene in dekleta kupile za Marijin kip, ki se nosi pri procesiji, lep venec, ki je stal 130 Din in je vzorno delo cvetličarke Terezije Mori. Pri procesiji je igrala tudi domača »mlajša« godba, pri kateri so fantje pokazali, da že precej obvladajo svoje »mlade« inštrumente. Vsa čast pri tem gre njihovemu glasbenemu mojstru g. Martinu Pavlic, ki je v tej stroki res dober veščak in je izučil že več igodbenih zborov. — Dne 16. julija sta tiho v krogu svoje obilne družine obhajala srebrno poroko posestnika Ivan Kupljen in Hieronima rojena Lužnik, po domače Pungartnik. Vsi jima iz srca čestitamo in jima želimo, da bi dočakala in obhajala tudi še zlato poreko v idravju in veselju! Gomile pii Vurfcergu. Hudo je, kadar začne družino preganjati usoda in n&sreča. Ta usoda preganja zadnji čas tudi dobro krščansko družino Kurbosovo iz Gomil. Pred par leti so pokopali še v najlepši moški dobi dobrega in skrbnega očeta. Dne 9. t. m. je vozila mati-vdova vino. Ko se je vozila domov, se v bližini domače hiše konj ustraši, voz se prevrne ter pokoplje mater pod seboj, da dobi smrtno nevarne požkodbe. Nezavestno jo prenesejo v hišo. Edinega sina Frančeka, ki je že nad eno leto bolehal na neozdravljivi bolezni j etiki, je nesreča matere tako pretresla, da je že 13. t. m. nagloma umr v najlepši dobi 22 let. Rajni Franček je bil kot mladenič vsem v lep zgled, zato ga je tudi vse čislalo. To je pokazal tudi njegov pogreb. Vkljub silni vročini in obilnemu poslu ga je spremljala na zadnji poti velika množica od blizu in dalefi na urbansko pokopališče. Sprevod je vodil g. župnik urbanski ob asistenci domačega č. g. kaplana. Urbanski pevski zbor mu je zapel v slovo na domu in ob grobu žalostinke. Na sedmini za rajnim Frančekom se je nabralo za novo bogoslovje 180 Din. Spavaj mirno, dragi Franček do dneva, ko snidemo se vsi skup nad zvezdami. — Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno prečastiti du^ hovščini, zlasti preč g. župniku vurberškemu za krasen govor ob grobu, pevskemu zboru in sploh vsem, ki so spremljali našega nepozabnega Frančeka na zadnji poti, bodi izrečena najsrčnejša zahvala! Št. Janž na Dravskem polju. V soboto popoldne 18. julija ob 7. uri je umrl po kratki bolezni, previden tik pred smrtjo s sv. popotnico, Andrej Metličar z Zlatoličah. Celo svoje življenje je bil odločen katoličan. Pogreb, Id se ga je udeležila množica njegovih znancev, je pričal, kako je bil povsod priljubljen. IJča-kal je 77 let. Bog mu bodi pravičen sodnik, domačim pa izrekamo globoko sožalje. Sv. Ožbalt ob Dravi. V prazniških romarskih dneh 2. in 5 .in 9. avgusta, torej celo osmino, bomo letos slovesno in svečano obhajali našega farnega patrona sv. Ožbalta, mogočnega priprošnjika pri Bogu za uspešno in blagoslovljeno živinorejo. Vsakokrat bo yeS sv. maš s pridigami in procesijami. Sv. Barbara v Halozah. Umrla je te dni nagle smrti globoko verna žena in mati šesterih' otrok Julijana Jurgec v Gradiščah, sestra na-, šega knjigoveza Antona Podhostnik. Pokoj-nica je bila velika dobrotnica ubogih, zato pa marsikatero oko rosi za njo. Raj in pokoj naši zlati, dobri mamici! — Vreme imamo ugodno, v vinogradih zelo lepo uspeva trta. Če nam bo dal ljubi Bog srečo, bo izborna trgatev, boljša Nesporazum; Nekdo je povprašal svojega nagluhega soseda, kako se počuti njegova soproga. On odvrne, pretrgan od kašlja, na čemer je zelo trpel: »Ne posebno! Na vse mogoče natiine si prizadevam, da bi se otresel te hude nadloge, pa bodem se pač moral s tem o-koli vlačiti do svoje smrti!« Nepobcljšljivost. Društveni' sluga predloživši se?nam —: »P«wirn za letni prispevek Društfcvu za vzgojo zanemarjenih otrok.« -- Grofica: »Kaj —? S,edaj že plačujem sedem let v to društvo. Ali se še poredne-ži vedno niso poboljšali?« majhne brke, zevajočo rano na prsih, oblečen je bil takrat v priprosto kmetsko obleko. Guzajeve ostanke so zmetali v nepobarvano krsto in jo zabili. Ž and ar j i so prisilili štiri ta-mošnje sosede, da so nesli krsto pod orožniškim spremstvom na pokopališče župnije Prevorje, kamor so dospeli že bolj v mraku. Prevorski župnik je bil skrajno nejevoljen, da so prinesli ravno njemu tako neljubega ubitega gosta. Prerekal se je nekaj časa z žandarji, slednjič se je le udal sili zakona in pokazal prostor ob pokopališčnem zidu* ki je bil odločen za samomorilce, katerih pa Prevorje ni poznalo. Možje, ki so prinesli krsto, so si poiskali v mrtvašnici lopate ter kramp, izkopali jamo, položili vanjo Guzaja ter ga zagrebli kar sami brez luči, križa, molitve ter kapljic blagoslovljene vode! Ko so odSli od žandarjev prisiljeni pokopiči, je vzel prevorski župnik farno kroniko in pero ter zabeležil čudni dogodek Guzajevega pogreba s par kratkimi besedami: »Dne 11. sept. leta '1880. proti mraku so prinesli kar meni in tebi nič ustreljenega ravbarja Guzaja, ki je šentjurski faran in ga zagrebli na prevorsko pokopališče.« G. župniku na Prevorju zakopani Guzaj ni dal miru. Vsilili so njegovo truplo baš prevorski zemlji.'Dal je napraviti lesen križ in nanj pritrditi napis: »Tukaj počiva Franc Guzaj, ravbar iz Št. Jurja ob južni železnici.« Te črke so oznanjale raznim radovednežem skozi desetletja o žalostnem koncu Guzajevega tolovajskega kra-ljevanja. Danes ni več na prevorskem mirodvoru o Guzaj evem grobu in o križu s čudnim napisom ne sluha in ne duha več, čas je zabrisal tudi to zadnje znamenje. (Dalje sledi.) se dobi v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Cena Din. 2'—. od lanske. Tudi hruške in orehi nam obetajo mnogo sadu. — Po vinotočih imamo dobre kapljice na razpolago po i do 6 Din liter. Po-lanci kakor tudi domaiini jih radi obiskujejo. — Bliža se haloški praznik, god sv. Ane, katerega se že vse veseli, da lahko poromamo k cerkvici sv. Ano na prijazen hrib, odkoder je diven razgled na Ptujsko polje, Slovenske gorice in Pohorje. Tokrat se tudi vrši takozv. haloški velesejm tik pri Dravi. Sv. Frančišek v Savinjski dolini. V torek 'dne 21. julija smo -pokopali posestnika Franceta Rernic, po domače Prodnika iz Juvanja. Ze dalje časa ga je nadlegovala bolezen in mu črpala njegove življenjske moči, sedaj ga je pa kar nepričakovano položila na mrtvaški oder. Dosegel je starost Q2 let. Pokojni je bil mož strogo verskega prepričanja, prijatelj duhovščine iter zvest naročnik »Slov. Gospodarja«. Skozi daljšo dobo je bil občinski odbornik. Na njegovi zadnji poti so ga poleg domačega i. g. župnika spremili še mil. g. kanonik Časi iz Maribora, pri nas na počitnicah se mudeči bogoslovni profesor g. dr. Alekšič, č. g. Jakob Rihter, prefekt v dijaškem semenišču, ter šo-fitanjski kaplan g. Franc Časi. Pogreba se je udeležilo tudi gasilno društvo z zastavo in številni znanci in sorodniki. Daj mu Bog uživati večno veselje! — V nedeljo dne 19. julija je daroval na Ljubnem svojo prvo sv. mašo g. Jakob Sem. Ker je bil g. novomašnik rojen v naši župniji, je nato v pondeljek dne 20. julija opravil sv. mašo v naši župnijski cerkvi, ob prisotnosti številnih duhovnikov, bogoslov-cev, svatov, družic in drugih vernikov. Gosp. novomašniku želimo bogatih uspehov v vinogradu Gospodovem! Solčava. Od ust do ust gre žalostna vest: Klemenšek je umrl. Markantna osebnost! Za Solčavo je bil prvoboritelj v gospodarskem in političnem oziru. Naš brodnik in kažipot je bil. Ugleden, krščanski mož, trden, neomah-ljiv, kadar je bilo treba v javnosti nastopiti. Bil je cerkveni ključar in načelnik Pašniške zadruge v Solčavi 39 let. Večkrat župan, od bornik prodajalne zadruge, hranilnice, Slov. Kmetske zveze, prej (tudi član okrajnega cestnega odbora v Gornjemgradu. Neverjetno delaven in razumen; pravi kmečki modrijan! Z njim se je bilo prav prijetno razgovarjati. Še bolj pa ga poslušati. O vsaki stvari je imel fivoje trdne nazore in svoje lastno mnenje. Bil Je tudi jeruzalemski in lurški romar. Zastopal je Solčavo na raznih zborovanjih, zborih, razstavah. Bil je premišljen govornik, nikdar v zadregi. Solčavani z njim veliko izgubimo. Pokopal ga je dne 21. julija ob 10. uri dopoldne sam prem. g. kanonik Časi iz Maribora, ki je bil v teh krajih, ker je pridigoval v Ljubnem na Senovi primiciji. Bil je to eden najlepših pogrebpv. Tudi pevci so storili svojo dolžnost in počastili spomin rajnkega, kajti bil je ta mož tudi dober pevec. Škoda, da se nismo poprej bolj pobrigali za njegove pesmi. Znal je prav originelne, sitare pesmi in napit-nice. Upamo, da že prepeva večnemu Bogu v nebesih. Saj je umrl tako lepo, da si lepše nobeden želeti ne more. Sam njegov sin Anton, salezijanski duhovnik, mu je podelil zadnjo popotnico in poslednje maziijenje. Zapušča 9 sinov in 1 hči ter žalostno ženo Lenčko, s katero je živel 33 let v krščanski zakonski ljubezni in zastopnosti. Bil je vse svoje dni naročnik »Slovenskega Gospodarja«. Naj v miru počiva! Arjavas. Prostovoljno gasilno društvo v Arjavasi priredi dne 9. avgusta ob 2. uri popoldne svojo običajno letno veselico na vrtu tovariša M. Razboršeka. Iz ozira, ker je de- nar te prireditve namenjen za nabavo gasilnega orodja, se za obilno udeležbo naj-vljudnje priporoča odbor. Obenem se vsa sosedna društva naprošajo, da na isti dan ne prirejajo sličnih prireditev. Bele vode. Dne 10. t. m. se je poslovil od naše lepe gorske župnije dosedanji vlč. g. župnik Anton Esenko, ki je z vnemo in požrtvovalnostjo deloval med nami nad 10 let, Z veliko skrbljivostjo se je zanimal in trudil za čast in povzdigo romarskega svetišča Sveti Križ. Njegovo delo je bilo posvečeno splošnemu napredku, verski in kulturni povzdigi naše župnije. Preselil se je na župnijo St. Janž pri Dravogradu, kjer mu vsi prav iz srca želimo še veliko let mirnega, srečnega življenja ter bogato blagoslovljeno žetev plodonosnega delovanja. Parižlj9 pri Braslovčah. Tukajšnje prosto-vojno gasilno društvo Parižlje-Topovlje že sedaj opozarja občinstvo na veliko tombolo, katero bo priredilo dne 6. septembra t. 1. Ker gre za dobro stvar, za nabavo potrebnega gasilnega orodja, in ker bodo dobitki zelo lepi, se nikar ne branite kupiti tombolskih tablic, ko vam jih bodo člani ponudili. Cena ene tablice bo Din 3.—, torej lahko dobite za 3 Din kolo (bicikl), železni plug ali več drugih lepih dobitkov. Vsa sosedna društva se pa naprošajo, da ta dan ne prirejajo svojih prireditev. Gornja Ponikva pri Žalcu. Lovrenška nedelja se bo letos obhajala pri nas v nedeljo dne 16. avgusta. Dopoldanska slovesnost je v cerkvi. Popoldne pa vprizori prosvetno društvo »Slomšek« igro »Žrtev spovedne molčečnosti«. Vabimo že sedaj sosede. — Odbor. Marija Tolažaica v Žetalah. Romanje k sv. Mariji Tolažnici se bo vršilo kakor vsako leto tudi letos od 15. do 23. avgusta. V tem času bodo vsaki dan sv. maše in priložnosti za sv. spoved v tej romarski cerkvi. V pondeljek dne 17. avgusta pridejo procesije iz Ptujske gore, Stoperc in iz ostalih sosednjih župnij. Na Jarnečko nedeljo, ki se obhaja letos dne 23. avgusta, pa je glavni shod. Častilci Marijini, ki vas tarejo razne stiske in nadloge, po-romajte v obilnem številu v to njeno lepo svetišče, pridite k Mariji Tolažnici. Buče. V noči od 14. do 15. julija sta v Bučki gorci pogoreli dve viničariji, last g. Antona Bovha v Veračah in g. Franca Trupej iz Celja. Vsega skupaj je zgorelo pet poslopij. G. Bovhu je zgorelo vse vino prve vrste nad 30 hektolitrov, sodov za okrog 50 polovnjakov, g. Trupeju so rešili sode in vino, viničarju pa je zgorelo nekaj žita in ena svinja. Ker je pihal močen veter, je bila v nevarnosti cela prijazna vas Urleb in le neumornemu trudu gasilcev se je zahvaliti, da ni bila še hujša nesreča. Oba pogorelca trpita velikansko škodo in vsakdo pomiluje oba gostoljubna moža, saj si je marsikdo v obeh kleteh s sladko bučko kapljico pogasil žejo in odšel veselega srca z lepega Urleba. Bog daj, da bi obe hiši srečno j pretrpeli ta hud udarec! Sladkagora. Kakor druga leta, se bode tudi letos dne 12., 13. in 14. avgusta proslavljala sladkogorska Marija. Zato procesije, le pri- Boraščajoči mladini nudimo zjutraj Ssšico naravne »Franz Josefove« grenčice, ki doseže radi tega, ker čisti kri, želodec in čreva pri dečkih in deklicah prav znatne uspehe. V otroških klinikah se uporablja »Franz Jose-iova« voda že pri mali'i največ težko zagale-nih bolnikih. »Franz Joseiova« voda se dobiva pri vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. hajajte, kakor navadno, in se udeležujte proslave. Romanje sem sicer ni lahko, vlaki in redni avtomobili ne vozijo do cerkve, zato pa mora biti bolj zashižno. Sicer pa je s pojmom »romanje« natančno spojeno žrtvovanje. Sromlje pri Brežicah. Žalostno so peli zvo-. novi, ko smo spremljali k večnemu počitku mežnarja Franceta Kostanjšeka. V najlepši moški dobi 40 let mu je zavratna bolezen, ka-: tero si je najbrž nakopal že v vojski, pretrgala nit življenja. Njegov pogreb je pričal, kako je bil priljubljen med župljani. Daleč na okoli je slovela naša cerkev radi snage in reda. Pokojni je bil brat g. patra Gratusa Kostanjšeka, frančiškanskega definitorja v Ha-: riboru. Bil je tudi večleten naročnik »Slovenskega Gospodarja«. V njegovi službi ga prav, zvesto nasleduje njegova sestra Tončka, ki je prav spretna pri zvonenju in čiščenju cerkve. Ko je bil rajni Frančelc v vojni, ga je .tudi lepo zvesto nadomestovala, posebno pa še za časa njegove bolezni. Rekla je večkrat: »Najhujše mi je bilo, ko so mi vzeli zvonove, ker nisem mogla več z vsemi štirimi zvoniti.« Dragi Franček, počivaj v miru, bratom in sestram pa naše iskreno sožalje! — Iz črne obleke smo se čez tri dni preoblekli v belino ter se veselili nove sv. maše, ki jo je dne 12. julija daroval domačin č. g. Janko Petan. Ob tej priliki nas je razveselil s svojim posetom vlč. g. Josip Pečnak, bivši župnik sromeljski, ki je bil cerkveni govornik na novi sv. maši.-G. novomašniku želimo mnogo milosti in blagoslova božjega! Laško (Gostilničarska zadruga). Pretečeni teden so se mudili v Laškem inženjerji tvrdke Novak in Jahn iz Prage, ki imajo nalog do 31. julija t. 1. izvršiti strojne načrte, na podlagi katerih se bodo tekom nadaljnjih 14 dni izvršili stavbeni načrti. Takoj na to se bo zgradba dala v izvršitev ter se bo z delom pričelo nepreklicno meseca septembra t. 1. Že pred dobrim tednom je upravni svet predložil direkciji državnih železnic v Ljubljani potrebne načrte za industrijski tir in se vsak dan pričikuje razpis komisije. Industrijski tir se bo takoj napravil. Vplačila se vršijo redno in skoraj ni nikogar, ki bi se branil podpisati delniško glavnico. Nova subskripcija s povišanjem glavnice na 15,000.000 se vrši proti pri-: čakovanju uspešno. Gostilničarji, pa tudi drugi pridobitni krogi dobivajo bolj in bolj zaupanje v to domačo podjetje. Pričakovati je, da bo do 15. avgusta podpisana nadaljnja glavnica, kakor je bilo sklenjeno na ustanovnem občnem zboru. Zanimivo je, kak strah ima kvasni kartel, odnosno oni, ki se od za-: kona favorizirani na ta način, da so izključno upravičeni proizvajati kvas. Nek tak srečen državljan, ki ima sicer kot tak popolnoma iate dolžnosti, kakor mi gostilničarji in peki, je v strahu vprašal na finančno ministrstvo, kako se je mogla podeliti Gostilničarski pivovarni koncesija za proizvajanja kvasa, češ, da je naš podpredsednik dr. Roš na ustanovnem občnem zboru to povedal. Za enkrat se je potolažilo tega moža in tudi ministrstvo, mislimo pa, da bo kmalu okusil grenko kapljico pravice, ko bomo dobili tudi to koncaeajo. Pozivamo vso slovensko javnost, naj ne «.-držujejo naše akcije, naj pridno podpisuje nove delnice in vplačuje že podpisano glavnico. Brežice. Sestanek agr. subjektov po § 24. zak. o likvidaciji agrarne reforme, ki se je vršil v Brežicah dne 22. julija t. 1. je dovolj jasno pokazal, kako velika zmešnjava vlada v pojmovanju določb navedenega zakona. Mesto povabljenih zastopnikov 18. občin, je prišlo na sestanek od blizu in daleč nad 200 ljudi z željo, da dobe o stvari točne informa-macije. To nejasnost med narodom so ustvarile delno nasprotujoče si vesti časopisja, največ pa razne okrožnice in letaki, s katerimi so gotovi ljudje preplavili vse podeželje. Ni mogoče verjeti, da se v današnjih težkih časih še najdejo neodgovorni e'ementi, ki z gotovimi in prozornimi cilji brezobzirno zavajajo že dovolj izmozgan narod v zmedo in stroške. Kljub dejstvu, da bo v sodnem okraju brežiškem na razpolago za razdelitev največ do 700 ha, v sevniškem pa isti obseg gozdov in pašnikov, kar je za 32 občin naravnost malenkost, mrgoli v okraju raznih »Vabil« na ustanavljanje — čim več zadrug, — katerih glavni namen, tako se naroča, je prijaviti se kot agr. interesent gotovim eksponentom bivših političnih strank, plačati gotov znesek od vsakega člana, in končno se prijaviti Kraljevi banski upravi kot interesent. To je ne-odpustljivo igračkanje z narodnimi interesi. Nikjer v teh okrožnicah ni govora o vprašanju, če v okraju postoji sploh na razpolago kakšno v poštev prihajajoče velaposestvo, če so kje blizu gozdovi lastnika, ki poseduje nad 1000 ha gozda, če je torej sploh dana mogočnost upanja, da bodo trud, stroški in izguba čas* ustanavljanja zadrug in pa plačila prispevkov inicijatorjem prinesla tudi vsaj najmanjiil sad. To gospodom inicijatorjem oči-vidno no beli las, glavno je prijaviti se pri njih in plačati jim prispevek. Ker smo mnenja, da J« skrajni čas, da gotovi ljudje prenehajo s poskusi streljanja partijskih kozlov na račun do najvišje možnosti izrnozganega ljudstva, svarimo vsakega naj ne nasede takim vabam, temveč se naj oklene svoje najboljše korporacije, ki bo vsikdar ščitila interese vseh občanov, ne pa samo pri gotovih »ekspoziturah« pripravljenih ljudi, to je svojih lastnih občin, in naj ne ustvarjajo zmede tam, kjer itak skoraj ničesar ni za razlastiti za ekupne svrha Sreski kmetijski odbror je vzel akcijo v roke brez vsakih prispevkov in bo isto tudi vodil do najboljšega možnega usipeha. Kakor je agrarnim interesentom brežiškega «reza v tekočem letu brez vsakega hrupa in prispevkov obvaroval v njih žepu najmanj 2000 Din v gotovem denarju, tako bo itudi v bodoče storil vse v njih koristi Brazilija. Jakob Šoba, doma iz Stare vasi pri Vidmu, rojen lata 1847, nam piše, da še živi In sicer v Sorokobana Paraizo pro so Paolo. Vse cenjene naročnike, ki še niso vsaj deloma poravnali naročnine za drugo polovico leta prosimo, da isto takoj obnovijo, ker drugače smo primorani jim ustaviti list. Slovenski Cespodar stane za celo leto Din 32.—, za pol leta Din IS.—, 2:n četrt Din 9.—. Dlfco&orfea m španskem. Španija se je prelevila Iz monarhije v republiko, a bikoborbe so kljub tej spremembi ostale in jih ne more izpodriniti ne gospodarska kriza in ne revolucija. V današnjih težavnih Časih «o bikoborbe bolj na dnevnem redu nego kedaj poprej. Iz Statistike bikoborb. Leta 1915 Je bilo na španskem od maja do septembra 241 bikoborb. Leta 1930 Je naraslo število na 331 in je že bilo letos v dveh mesecih 231 borb. Letošnje bikoborbe so prepletene z izrednimi dogodki. Bila je cela vrsta zelo krvavih bojev. 41 torerov (bikoborcev) je usmrtilo doslej 1243 bikov. Povprečna cena za vsako žival znaša 2500—3000 pezov. Ubiti so bili štirje toreri, med temi dva najbolj znamenita: Manuel Gra-nero in Gitanillo de Triana. Ko je letos začetkom maja smrtno podlegel v borbi z bikom Gitanillo je bilo kljub negotovosti političnega položaja po celi Španiji proglašeno obče žalovanje. Gitanillo, s pravim imenom Curro Ruya, je bil po smrti Belmcnta najslavnejši bikoborec v deželi. Že po končani borbi je podrl pobesneli bik Gitanilla na tla in ga potisnil ob planke arene, da je dobil več ran in obležal nezavesten. Ranjenca so prepeljali v bolnico in takoj so bili ob njegovi postelji trije najznamenitejši profesorji iz Madrida. Vsako uro je izdala bolnica poročilo o zdravstvenem stanju ponesrečenega in listi so prinašali ta poročila v posebnih izdajah. Tri dni se je boril torero s smrtjo in ko je umrl, so izšli časopisi s črnimi obrobki. Opisani smrtni slučaj je bil izjema, ker navadno ugasne slava onih torerov, ki bika ne premagajo. Pctsk bikeborbe. Bika pripeljejo na sredino arene (okrogel zagrajen prostor, na katerem se vršijo borbe), torero se prikaže z rdečo ruto in z lahkim mečem v roki. Pravilo je, da je treba žival čimprej zabosti na smrt. Torero ima za boj le 15 minut časa. Po preteku 10 minut se da znamenje z rogom, da ima torero še samo pet minut časa. Po nadaljnih treh minutah se oglasi ponovni signal in po tretjem mora torero ukiniti boj. Bika ki na ta način zapusti živ areno, ga morajo po zakonu takoj ubiti; torero pa, ki ni zmagal, se ne sme več tako hitro prikazati pred razjarjenimi gledalci. Gledalci spremljajo vsako bikoborbo z največjo pozornostjo. Vsak spreten gib torera pozdravijo glasni klici: Ako odbije torero napad bika, začne občinstvo navdušeno mahati z žepnimi ruticami. Med borbo mečejo gledalci v areno razne predmete: Klobuke, palice, površnike itd. Po končanem boju mora '"""'•i 1p rvptfmete vrniti lastnikom. Ako pa način boja ni po volji občin-siva, priletijo v areno tudi sedeži. Večkrat se zgodi v odločilnem trenutku, da potegne posebno navdušen gledalec iz žepa rdečo ruto in draži s svoje strani z njo bika. V takih slučajih mora posredovati policija. Za letošnje bikoborbe vlada posebno zanimanje, ker nastopajo v ulogah to-rerjev najboljši sinovi Španije, ter največ mladi zdravniki. Iz življenja bikoborca. Victorano de la Serna Je študiral zdravilstvo in malo pred proglašenjem za doktorja se mu je rodil sklep, da postane torero. Starši so se uprli temu načrtu, a sin si je presikrbel potom strica denarna sredstva, 8 katerimi se Je izučil v bikoborbi In Je pred kratkim prvič nastopil pred občinstvom. Ko Jt narod zvedel o strogosti njegovih staršev, se ga je polastilo razburjenje. Nekaj sto navdušenih oboževalcev bikoborbe je porušilo stanovanjsko hišo to-rerovih staršev, ki so komaj utekli ljudski pobesnelosti. Vseučilišče za bikoborbo. Treba še omeniti, da je v Salamancl posebna visoka šola za bikoborbo. To-rero-vseučilišče ima samo enega profesorja — 19 letnega Pepeta Amoros. Profesor poseda namreč vse lastnosti, ki morajo dičiti mojstrskega torera. Že s 17 letom je ubil v eni seziji za bikoborbe 51 bikov in za ta krvava dejanja so ga povzdignili za profesorja. Še danes se udeležuje bikoborb z največjim uspehom. Prepovedano učiti, da človek izhaja iz opice. Zakonodajno zbornica v Nach-villu v južnem delu Zedinjenih držav je z veliko večino glasov oddklonila zakonski predlog, ki je zahteval, da naj se prekliče dosedanji zakon, kateri prepoveduje, da bi se v državnih šolah poučeval nauk o izvoru človeka iz živali. Med dolgo razpravo je najstarejši član zbornice dejal: »Ako je ta nauk na pravem, potem je sv. pismo na napačnem.« »Zid žalovanja« last mohamedancev. Posebna komisija, katero je lansko leto postavila angleška vlada, da odloči v sporu med jeruzalemskimi Judi in mohamedani, je zdaj podala svojo odločitev glede takozvanega »zida žalovanja«, ki je bil povod že večkratnih izgredov. Po tej odločitvi je zid last mohamedanov, vendar pa imajo Judje pravico, priti k zidu v svrho molitve vsak čas, in jih mohamedanci pri tem ne smejo ovirati. Moč živalskih mišič. Danes je dogna-nas stvar, da delujejo človeške mišice dosti bolj ekonomično kakor pa parni stroj. Pri parnem stroju gre v nič 96^ producirane toplote in samo 4% se spremenijo v mehanično energijo ali »delo«. Šele v najnovejšem času se je posrečilo parni stroj izpopolniti tako, da daje 13% mehanične energije, vsa druga toplota pa gre še vedno v nič. Mnogo varčneje pa deluje človeško mišičevje* ki črpa za svojo delo potrebno toploto iz vsakdanje hrane. Lačen človek seveda ne more mnogo »delati«, ker njegovo telo, oziroma mišičje ni dovolj »zakurjeno«. Dokazali pa so točno, 4a porabi mišičje, najmanj po 20% za »delo« toplote, ostalo pa porabi, da se vzdržuje toplota telesa sploh. Še bolj varčno izrablja toploto živalsko mišičje. Najboljši Človeški tekač teče 9.8 metra na sekundo, konj pa 32 metrov na sekundo. To je dokaz, da dela živalsko mišičje še mnogo bolj kakor pa človeško. Mraz In vročina na lunL Izpopolnjeni moderni astronomski instrumenti omogočajo precej zanesljive podatke o temperaturnih prilikah na mesecu. So ne- katera mesta, ki se pod vplivom polnega solnca, segrejejo 60—130 stopinj Celzija. Posamezna mesta pa kažejo v semci 100 in fle več pod ničlo. Ta velikanska nasprotja nastopajo celo pri kratkih prehodnih mrkih. Na neki točki se je temperatura v kratkem času ipremenila za celih 200 «topima Celzija. Na Čehoslovaškem bodo kopali zlato. V Kremnici na Slovaškem so Se pred napoleonskimi vojnami kopali zlato. * tako imenovani Anin rov, iz katerega •o ga pridobivali, je takrat preplavila voda. V zadnjih letih so to vodo izčrpali in pred kratkim so pričeli s poskusnim kopanjem, ki je imelo dober tospeh. Zdaj so začeli montirati najmodernejše stroje, tako da bodo lahko še ▼ teku tega leta pridobivali dragoceno kovino. Pač pa so se ušteli v Štiavnici, kjer so menili spraviti v obrat stare rudnike srebra in svinca. Vložili so v sadevo ogromno denarja, zgradili veliko strojno napravo in zgradili topilnice. Ker je pa v zadnjem času vrednost svinca in srebra nazadovala, se podjetje, ki je obremenjeno s tako velikimi investicijami, ne rentira več in (a bodo morali bržkone ustaviti. Svoboda časnikov v Italiji. Kaka je Svoboda tiska v fašistični Italiji, pripoveduje poročevalec nekega čikaške- K lista. Ves tisk je postavljen v služ-fašistične vlade; enoglasno mora ▼se odobravati, kar vlada odredi. Lastniki listov ne nastavijo sami svojih urednikov, marveč so ti imenovani od fašistične stranke. Oblasti natančno obvestijo urednike, kaj naj priobčajo, kaj naj posebno povdarjajo, kaj naj zmanjšajo in kaj naj sploh opustijo. Vsled te kontrole so listi tudi skrajno suhoparni in da se spravi malo življenja v nje, pričnejo med seboj včasih prerekanje radi kako smešno neznatne malenkosti. Vesti, ki jih pošiljajo poročevalci tujezemskim listom, se sicer ne cenzurirajo očitno, vendar pa večino njih poseben cenzor prebere, in ako so nepovoljne za fašiste, jih zadržuje toliko časa, da zastarajo. Posmrtna slava na ulici. Pariška mestna uprava se je zanimala za imena onih oseb, po katerih so imenovane različne ulice, da bi pri zazidavanju novih delov upoštvevala morebitne dosedanje vrzeli. — Prefekt departmenta Seine ji je sporočil naslednje zanimive podatke. Samo 25 ulic nosi imena slavnih raziskovalcev, 76 imena cerkvenih svetnikov in dostojanstvenikov, 91 oseb različnih poklicev (dobrotnikov, izumiteljev in si.), 284 imena vojskovodij, 289 imena umetnikov in igralcev, 312 imena politikov in javnih delavcev, 303 imena znanstvenikov in 334 imena pisateljev. Književniki so torej še najbolj zastopani. A tudi njih število je neznatno v primeri s 665 po neznanih osebah imenovanimi pariškimi ulicami. Slednje so večinoma ohranile spomin na nekdanje lastnike nezazidanih parcel. Krave v kavarnah. Mi imamo krave navadno zaprte v hlevih. Na Portugalskem pa u'e drugače. Sredi velikih mest in v najbolj elegantnih kavarnah imajo med kupi časopisov in v gneči gostov privezano pravo kravo, ki muka in ki jo molzejo po potrebi, če zahteva gost par kapljic svežega mleka za svojo kavo. Na ta način hočejo portugalski kavarnarji dokazati, da imajo res sveže mleko na razpolago. Sveže kravje mleko je na Portugalskem velika redkost. Pridelujejo pač dosti olja, mleka pa ne. Kolikor ga pa imajo, ga ne morejo pripeljati v mesto, ker bi se spotoma vse sesirllo. Železnice vozijo na Portugalskem silno počasi, vročina je huda In zato vlada po mestih veliko pomanjkaje mleka. Svojo ženo Jo hotel sežgatl. Niklt« Kuluščuk, edini sin bogatega kmeta r vasi Gozdovu blizu Piotrkova na Polj« skem, Je poročil Marijo Julijanovo. Mlada žena Je bila pridna in delavna, a mož Je ni imel rad. Kmalu jo je pričel pretepati in njegov oče ga je še pod-pihaval. Kuluščakova družina je štela samo tri moške: ovdovelega deda in sina ter oženjenega vnuka. Marija kot edina ženska je večkrat morala napenjati vse moči, a ni mogla ustreči. Večkrat je po pretepu obležala brez zavesti. Naposled je Kuluščakom obolela živina. Njen mož je sklenil, da jo je Marija iz maščevanja uročila. Zaklenil je vrata, zakuril krušno peč, z očetom zvezal nesrečno ženo, ji zamašil usta ter naznanil, da jo bo kot veščo zažgal. Na srečo je zaslišal ded, ki je spal v drugi sobi, ta razgovor. Skočil je skozi okno v sneg in sosedom sporočil o pripravah. — Kmetje so vlomili v hišo in potegnili ožgano Marijo iz peči, kjer je izgubila zavest. Policija (je nesrečnico prepeljala v bolnico v Piotrkovo, ded pa je ostal sam doma, ker sta romala morilca v ječo. I Zahvala. Po smrti moje matere Marije Prah sem prejela od podpornega društva Ljudska samopomoč v Mariboru takoj izplačano pripadajočo podporo, za katero se tem potom prav iskreno zahvaljujem Kostrivnica-Podplat, dne 24. julija 1931. Elza Serak. tjzrrE" .sm-ii1^ aj^gK-sa^gJg.iirniiiiMJkMir*—.■ i aaaaa Stari Zeka je gledal okoli sebe in opazil v nekem kotu, da je teta Lija tam shranila svoj obed. Jed je bila v novem loncu, lepo pokrita. Vonjala je tako prijetno, da je staremu Zeki kar voda silila v usta. Sklenil je, da ne odide prej, preden je poje vsega, kar je v loncu. Poklical je teto Lijo, pa jo je vprašal, kako jI Je. Ona mu je na kratko odvrnila, da nima časa za razgovore. Stari Zeka jo je zopet vprašal, kaj dela gori. Rekla je, da popravlja streho, ker se boji dežja. Stari Zeka je vprašal, koliko je ura. Povedala mu Je, da je zanjo vsaka ura delovna ura. Nazadnje jo je stari Zeka še vprašal, če ji je treba kake pomoči. Teta Lija je menila, da bi ji bil potreben nekdo za pomoč, da pa ne more nikogar dobiti. Ko je stari Zeka to slišal, si je pogladil brke in rekel, kako je bil on nekoč slovit mojster za take posle in da niti sedaj ne bi smatral pod svojo častjo, če bi pomagal teti Liji popravljati streho. Teta Lija Je odgovorila, da bi rada sprejela njegovo pomoč. Stari Zeka Je nato slekel svoj površnik, se vzpel na streho in v eni uri je pribil več deščic, nego Je mogla to storiti teta Lija v dveh. Nameščal Je deščice, dokler se nI utrudil. Ves čas pa je samo razmišljal, kako bi moeel do čl insig* Čudoviti doZMjaf i sfarega zefca. (Povesti ameriških črncev.) (Dalje.) Ko Je šum nehal, je čula teta Lija, kako se nekaj vleče po trnju. Dozdevalo se jI je, da go-Spod Človek vlači starega Zeko po trnju. Zelo se t prestrašila, ko je skočil stari Zeka kakor blisk a grmovja, kričeč: »Beži, beži, teta Lija! Gospod človek hoče ■daj nad tebe. Reši se, teta Lija!« In res jo je teta Lija popihala, kakor daleč so fo noge nesle. Kako je stari Zeka pojedel teti Liji obed. % Ko Je stari Zeka zidal »tolp nad svojo hišo, so to videle vse druge živali ter sklenile, da bodo i ome popravile in olepšale svoje domove. Nekatere so izkopale nove kleti, druge pa so stavile ▼saj nove zavese na okna. Tudi teta Lija je ho-isis kaj narediti. Domislila si je, da hoče popraviti streho na svoji hiši. Stari Zeka je za to Izvedel In ni mu dalo B&trovatl, moral je iti gledat, kako to teta Lija i si*. Ko Je prispel pred njeno hišo, je slišal na-Ijamje s kladivom. Teta Lija Je sedela vrh stre-» in je pribijala deščice, kakor Je pač vedela ftn znala. Navlhanec. Jurček vpraša učitelja: »Ali je človek :ah ko kaznovan tudi za stvar, ki je ni naredil?« »Nikakor«, pravi gospod učitelj. Potem pa je dobro«, se odreže Jurček, »jaz namreč nisem naredil domače naloge.« Nek žlafcu&raS je pripovedoval nekoč svojemu prijatelju nekaj, kar mu je bilo od nekoga zaupano kot skrivnost in ga nato prosil, ne o tej stvari dalje govoriti. — »Bo di pomirjen in brez skrbi«, odvrne mu pri-telj, »jaz bodem v tej stvari ravno tako molčal kakor ti!« obeda. Delal je neumorno. Pokrival je eno vrsto, teta Lija pa poleg njega drugo. Večkrat jo je prehitel in košati rep tete Lije mu je bil vsikdar na potu. »Ce bi vsaj vedel, čemu imajo nekatere živali tako dolge repove«, je pomišljal stari Zeka, ko je odrival Lijin rep, da ga ne ovira pri delu. Nazadnje se je razjezil. Če se je pa stari Zeka razjezil, je navadno napravil kako zlo. Tudi sedaj je bilo tako. Teta Lija je naenkrat izpustila kladivo in zakričala: »Joj! Joj! Brat Zeka, ti si mi pribil rep! Pomagaj, brat Zeka! Rep si mi pribil!« Stari Zeka je najprej zatisnil eno oko, potem drugo, se je počehljal po čelu in rekel: »To ni mogoče, teta Lija! Ni mogoče, da bi ti bil jaz rep pribil- Poglej malo bolje, teta Lija! Ne išči z mano prepira!« Ali teta Lija je kričala in jadikovala na vse grlo: »Joj! Joj! Brat Zeka! Pribil si mi rep! Izpuli žrebelj, izpuli!« Stari Zeka je odrinil k lestvici. Ko je bil na tleh, je pogledal teto Lijo, kakor da bi bil jezen. »Kaka nesreča! Kaka nesreča! Ali se da to misliti, da bi bil tako slabo vzgojen: da pribijem rep teti Liji. Niti ne sanja se mi kaj tako straS-nega. Če ne bi bil tega videl z lastnimi očmi, niti verjeti ne bi mogel. Nikoli!« Teta Lija je kričala, teta Lija je prosila, ali vse vkup ji ni nič pomagalo. Ni se mogla premakniti, ker ji je bil rep tako močno pribit. Stari Zeka pa je govoril dalje: »To me je tako pretreslo, da sem kar vse misli izgubil. Tudi v mojem želodcu ni vse tako, kakor bi moralo biti. Čutim v njem veliko praznoto.« (Dalje sledi.) Šafer za sadne in vinske pridelke se sprejme takoj pri: A. Ussar, Zavrče (Verhovec). 1151 Proda se raznovrstni kolarski les. Franc Šuman, Sv. Jakob v Slov. gor. 1155 Dobra tobačna trafika s hišico za 20.000 Din, mala hiša 30.000 Din, vila 180.000 Din, gostilna z mesarijo 350.000 Din, le