SPOMNITE SE slovenskih beguncev S KAKIM DAROM! 22***mxxxxxxr! NO. 19 DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, JANUARY 28, 1946 LETO XLVIII—VOL. XLVIII :t : FORD se je pobotal 2 C. 1.0. ZA MEZDO sipi?; i Un" • - Ja Je sprejela od Forda 18 centov priboljška na uro. Tudi med unijo in Chrysler korpora-clJo je prišlo do sporazuma. V jeklarski industriji traja stavka naprej. Železniške unije se P°gajajc za višje mezdo. Detroit, 26. jan. — Danes so bila končana pogajanja' ned Ford Motor Co. in unijo CIO. Dosegli so sporazum ^ Podlagi Ig centov priboljška .na uro za delavce. Korpo- 1J Florida. Nuncij ima nalogo, da v Jugoslaviji štu-Glavne železniške družbe in 18 (iira položa.i katoličanov vzpričo unij so zdaj v sporazumu, da se neprestanih poročil od tam o bodo pogajali glede zahteve unij preganjanju katoliške Cerkve od za večjo plačo in mezdo. Unije £trani Titove vlade, zastopajo 1,250,000 uslužbencev. Hurley se je zadnji teden z Unije, ki 'zastopajo uslužben- letalom podal v Jugoslavijo. Kot ce, ki ne operirajo vlakov, to je pravi vatikansko poročilo, bo pisarniško osobje, telegrafisti in škof Hurley "preiskal položaj v delavnice, zahtevajo 30 centov, Jugoslaviji in na Balkanu sploh, na uro priboljška. Unije stroje- to je kraje, ki so pod rusko ob-vodij, kurjačev in sprevodnikov lastjo." pa zahtevajo $2.50 priboljška nu dan. Pri nekaterih unijah se vrši glasovanje, če naj gredo na stavko ali' ne v slučaju, da ne do-' be zahtevanega zvišanja. Danes gredo vsi delavci unije (I0r ki so bili na stavki pri velemesnicahr I delati za vlado, ki je prevzela mesno industrijo. - Poljedelski tajnik Anderson jim je obljubil zvišanje mezde, kakor bo priporočal {Razne drobne novice Clevelanda in te okolice iz Vile rojenice— | Družino Mr. in Mrs. Charles ter Dorothy Harranski so obiskale vile rojenice ter , , „ - - , ........ ._„------—rji pustile vladni preiskovalni odbor. - CIO bo zopel začela s Slavko, če delavSfcaJ&E ci ne dobe zvijanja. ,m.-> tu. -16. T, • , . . . ----St., 3. $5 Jean Mrvar. 1084 Ad- kradli so nam vse. Ko smo pri- pred klavnic. speli v Kočevje, so nas peljali ven iz mesta, kjer so si Nemci izkopali protitankovske Bilo nas je kakih 1,400. Z me Okupacija Italije bo do mirovne pogodbe Rim. — General Lee, ameriški poveljnik za Sredozemlje je iz- Iz raznih naselbin Vest ***"" .........." vjj da greao na ueio samo zara- xuparje, noj so bili tudi moji štirje bra- di zagot0vila poljedelskega taj- dli Joev tje. Nagnali so nas v te jarke.1 ,lika Andersona, da bo priporo- no blizu v„ ........: . , . . I . • tu Obenem je pa Clark izjavil, da bodo šli njegovi delavci nazaj r o v e. na c|ej0 samo pogojno. To se pravi, da gredo na delo samo zara- . V . , IV, • •• 1 MUVCIJIim IjO. UlCUUUUIlljV. V slučaju, da družbe m Umje|javil) da se bo ameriška 0kupa ne pridejo do sporazuma, pre I cija v Italiji nehala s spreje . , . . . , , .j C ti V ILfliljl Iiciinj« n -- ---------- 1Sče zadevo vladni preiskovalni,^ mirovne pogodbe razen, če vala. Nato sem pobegnil domov.; ' dison, 4. $8 Pižem iz Collimvoo ! da, 5. $2 Mary Zaler, 20671 West Middlesex, Pa. — Tiste (/°'lor Ave- , nn i ! Lokar v mestu— roparje, ki so 27. avg. lani okra- . . 1 ^ , . včeraj nas je obiskal John a Godino, ki vodi gostil- ■ -i m u .. i E* Lokar, osebni tajnik guver-................. „„ vojaških barak, so pri- . , v v D 1 Ko je bilo vse polno je nastala ^ zvišanje mezde v mesni in-1 jeli v West Virginiji pri sličnem "erja Lauscheta. V Uevelan-eksplozija. Jarek so prej mini-! dustriji, čim vladni preiskovalni ropanju. Dobili so štiri izmed clu se Je ufaV'| ™ nekilJ na rali. Od razstrelbe sem izgubil 0(lbor konča s preiskovanjem in1 petih; trije so bratje, doma iz potu nazaj v Columbus, bil je zavest. Ko sem se zavedel, sem priporoča zvišanje in kolikor! Youngstowna, O. Dne 7. jan. je v vzhodnem delu države, kjer spoznal, da sem ranjen pa ne zvišania bo pač priporočal. Uni- šel Joe Godina v West Virginijo Pcbir« Peticije za guvernerja, preveč. Moji bratje so bili mr-| ia tudi upa> da bodo dobili de-1 in jih takoj spoznal, nakar so 1 ovedal nam je, da ljudje radi tvi. Nato so prišli partizani, po-' ]avci zVišanje tudi za nazaj j priznali, da so tudi njega oropa-'Podpišejo peticije in kot vse suli so razmesarjena trupla z ži-| Dalje je 'clark izjavii, da če' li. |kaže- bo Mr- Lausche izvolJ€n vim apnom in površno zasuli z .delavci ne bodo dobili zvišanje, star citv w Va — Dne 24 '•leseni(f z vf je.več,ino kot. pr" zemljo. Tako, ko-j, vse potihni- £(]i če ne bodo felf dovoljne^i; dj?'' t umri John' Flore, star^'6' ju,ž"1 okraji drža" bodo odšli zopet na 62 let in rojen v Zagor,u ob Sa-'Vt> kje,r^^ ^Vel'ner, Zad" . _ v. . i j . nje volitve malo ali me glasov, vi. Zapušča zeno, pastorka in . „K^fr, li *. * i „ so zdaj vsi zanj, tako se jim je oboto dva brata, v starem kraju pa so- J j j io, sem privzuigini ^emi.i u ivi je zvišanja bila rahlo nad menoj in odstra-' stavko. nil dva mrliča, ki sta me zakri-[ yjada je prevzela odbor. Ko ta da svoje priporo-' bo~ p0*g0dba "sama govorila dru-'Kraj množičnega groba poznam čilo, stopi v veljavo doba 30 dm, | g j in ga bom lahko pokazal predno smejo začeti železničarji) s stavko. V državi Ohio grozijo uslužbenci treh utilitetnih družb s stavko. To so Ohio Edison Co. v Akronu, Ohio Central Power Co NOVI GROBOVI Lawrence Gartroža V Lakeside bolnišnici je umrl po daljši bolezni Lawrence Hih Hj j.,. -11 vutno je viaaa renia, arne delajo 6 mesecev po Vpr ^ Ceni loL-l.. ^ntom in Southern Power Co. Guver-j Gartroža, star 73 let. Doma je rer Lausche namerava iti V|b;i jz gmartnega nad Ljublja-Washington, da prepreči to stav-in0( odkoder je prišel v Cleveland pred 42 leti. Stanoval je Bil je samski in nima tukaj sorodnikov. Doma je bil nekje od Ribnice. Clan je bil št. 126 SNPJ. Pogreb bo jutri popol- j zjutraj ob 12:01 134 klavnic. Toda ker so se javili na delo samo delavci, ki so člani AFL, ni mogla obratovati normal n o. Zdaj, ko bodo šli na delo tudi člani CIO vlada upa, da bo v te-| ku tedna ali 10 dni mesarska in-j dustrija poslovala zopet normalno. Stavko sta pričeli obe juniji 16. januarja, ker se nista mogli Lausche priljubil s svojo iskre-izvrstnim vodstvom države. rodnike — Dne 15. jan. pa .je umrl Fred Klopčič, star 63 let;r}0stJ0 111 in rojen v Pristavi na Gorenj-skem. Da-li ima tukaj kaj ^Jub Ljubljana-vodnikov, ni znano; v starem' Jutri ,vecer 8 bo seja klu-kraju je imel sestro, ako je šeiba Ljubljana. Seja bo v navad-živa. Ako želi kdo informacije,nih prostorih SDD na Recher glede njega naj piše na naslov:|Ave. Rose Selak Box 214, Star City,1 Se/« direktorija SDD- rft P t-* Ceni ,'ekla in šele Potem k^ Za višjo ceno. Torej V ^'atl Cla bo tudi tuka-^ prišl° ^bo j cl° sporazuma. Ako ^^aj'ne Inorala vlacla Prevzeti * * * ClO •lp u r r a y, predsednik kWkiKZjavii- da Je zda-i na .ie- ..h družbah ležeče, če kon-nadaljujej0 stavko. Uni-toibo] ,e''ela 18Vi centov na uro ^edJ, ' kakor je priporočal *oto atlik Truman. Jeklarne Vavvrele' torej morajo zdaj lti Prvo potezo jeklarne. Avt * * * ^ prilla unija CIO, ki vodi stav-to lno ^e»eral Motors pravi, da komPanija zvišati de-več kot Ford Motor Co. ko, ki bi ohromila ne samo industrijo, ampak tudi vse institucije, ki uporabljajo električno silo. —-o-- Kokoš je zopet začela nesti jajca Tokio. — Iz Hirošima se poroča, da je neka kokoš, ki je prestala nesti jajca takrat, ko se je razpočila atomska bomba, je zopet v polnem obratu. Kokoš je bila takrat tri kilometre od kraja, kjer se je razpočila atomska bomba. Nemci morajo oddati vse orožje v ruski coni Berlin. — Ruska vojaška oblast je ukazala vsem civilistom oddati orožje in municijo v teku 10 dni. Tudi lovskih pušk ne sme nihče imeti doma. Pri ko mer bodo dobili po tem času orožje, bo ustreljen. ru.K1^17 JUU1 sporazumeti z velemesnicami za- dne ob eni iz Želetovega pogreb-1 Razne vesli od naiih borcev v službi Strica Sama na 977 E. 140. St. Bil je član društva Novi dom št. 7 SDZ. Tukaj zapušča soprogo Agnes roj. Janežič, štiri sinove: Michael, Lawrence, Frank in William, dve hčeri, Agnes poreč. Ob lack ter Elizabeth in dva vnuka. Pogreb bo v torek zjutraj ob desetih iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo. Marija Germ V petek ponoči četrt pred polnočjo je umrla Mary Germ vdova po John Germu, ki je umrl lansko leto. Zadnje trb mesece je bila neprestano v postelji. Dočakala je visoko starost nad 80 let. V bolezni ji je pridno stregla njena hči Angela. Njeno dekliško ime je bilo Preveč in doma je bila od Loža. V Ameriki je bila od leta 1892. Njih dom je na 1089 E. 64. St. '41 let. Zapušča sina in dve hčeri, Mrs. Mary Forgat, ki je izuče nega zavoda. Marija liaršič V petek dopoldne ob 10:45 je umrla na svojem domov, 1079 E. 67. St. Marija Baršič, roj. Belavic, stara 61 let. Doma je bila iz sela Barilovič na Hrvatskem in se je nahajala v Ameriki od leta 1907. Zapušča meža Johna, doma od Karlovca in otroke: Mrs. Anna Misny, John, Mrs. Mary Murphy, Mrs. Louise Marzlikar, Nikolaj in' Andrej, brata Franka v Akronu, O. ter štiri vnuke. Bila je članica društva sv. Pavla 10 HKZ, društva Cvet hrvatskih sestra, društva Hrvatskih žena in Gospodinjskega kluba. Pogreb bo v torek dopoldne cib 9:30 iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla na 40. cesti in na Kalvarijo. Petar Miljenovič V petek je umrl v Charity bolnišnici Peter Miljenovič, star 49 let, stanujoč na 1391 E. 32. St. Doma je bil v selu Drašče, okraj Zum'berak. V radi zvišanja mezde Postava govori, da ne sme nihče stavkati proti vladi Zed. držav. Torej bi ne smeli tudi stavkati mesarski delavci, ko je vlada prevzela mesno industrijo. Toda vprašanje še ni rešeno, če je imela vlada pravico zaseči to industrijo. Ko je vlada zasegla trgovine Ward Co., ie bilo pri-nešeno na sodnijo vprašanje le galnosti vladnega koraka. Toda sodišče o tem še n{ odločilo. ---o- W. Va. "Na-^udo,Ph Russ, sin Mrs. \ jellle Košič iz 1857 E. 63. !Vi'st Pnšel dom°v s častnim Ne8°m °d armade- SIužil je Sil ?Cev Preko morja in se je Vf V armadi po Evropi in S Pn tankih. Bil je enkrat ^cir Bil -ie v Angliji, ■ Belgiji in NemCij. Ra- ne pianistinja in Angelo, ki je Ameriki je bil 40 let. Zapušča učiteljica ter sina Viktorja, ki!ženo Mary roj. Kekič, sinova je izučen lekarnar ter enega Petra in Michaela ter brata vnuka. Bila je članica društva. Johna v Uniomtown, Pa. Pogreb St. Clair Grove št. 98 W. C. Po-lbo v torek ob 9:30 iz Golubove- ga zavoda v cerkev sv. Nikolaja na Superior in 36. cesta. Pogreb Ignac Hočevarja Pogreb pokojnega Ignac Hočevarja je danes ob 9 v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo. Naj vsi gori omenjeni počivajo mirno v ameriški zemlji, preostalim naše sožalje. Rusko časopisje vodi boj proti MacArthurju Tokio. — Nek govornik v gl. stanu generala MacArthurja je ostro zavrnil pisanje ruskega časopisja, ki ima očividno program, da diskreditira delo gen. MacArthurja. Ruska časnikarska agencija Tass trdi, da dela ameriško poveljstvo v južni Koreji namenoma proti zavezniškim dogovorom na konferenci v Moskvi. ---o- Tovarna je postavila peč za pikete Atlanta, Ga. — Atlantic Steel Co., kjer se vrši stavka jeklarskih delavcev, je postavila zunaj tovarne veliko peč, kjer se lahko grejejo piketne straže. zume se, da je zdaj ves srečen,1^eb bo iz Grdinovega pogreb-da je zopet doma, zdrav in vesel. *ega zavoda jutri zjutraj ob 9 M m n 1 v cerkev sv. Vida in na Kalva- Lt. Frank Alich, sin Mr. in,"jo. Mrs. Jernej Alich iz 6717 Bonna Joseph Champa Ave., ki je služil dve leti pri le-; V soboto popoldne so našli talcih, je bil častno odpuščen, mrtvega, zadetega od srčne ka-Zdaj živi s svojo soprogo Rosie pi, Joseph a Champa, star 60 na Schaefer Ave. let, stanujoč na 1089 E. 64. St. jyflflmm JI PARALYS NAJNOVEJŠEVESTI WASHINGTON. — John L. Lewis, predsednik organiziranih premogarjev, je bil sprejet nazaj v Ameriško delavsko federacijo. S seboj je prtpeljal 600,000 premogarjev. CHICAGO. — Eden izmed hišnikov,- ki je bil prijet od policije radi 'umora 6-letne Suzane Degnan ter pozneje izpuščen, ker ni bilo dokazov proti njemu, toži zdaj za $50,-000 odškodnine. Dekletce je bilo umorjeno zadnji mesec v neki hiši in razne dele razkosanega trupla so našli v odvodnih kanalih. Pravega morilca še niso našli. LONDON. — Archibald Clark Kerr, angleški poslanik za Rusijo, je bil imenovan za poslanika v Washingtonu. Službo nastopi 1. maja. NEW YORK. — Bivši župan La Guardia je na potu v Brazilijo, kjer bo zastopal predsednika Trumana pri ustoliče-nju novega brazilskega predsednika. FRANKFURT. — Včeraj so bile volitve v mestih, ki so v ameriški coni. Mesta do 20,-000 prebivalstva so volila V sredo cb 8 zvečer bo seja direktorija SDD na Recher Ave. Seje naj se udeleže stari in no-ivoizvoljeni direktorji. Vile rojenice— Družini Mr. in Mrs. Victor Lunder iz Bonna Ave. so prinesle vile rojenice zadnjo sredo v Glenville bolnišnici krepkega sinkota. Mlada mamica je hči Mr. in Mrs. John Babnick iz 1147 Addison Rd., ki sta prav vesela vnuka. Mrs. Podpadec v Worcester, N. Y., je pa zdaj pra stana mama. Mr. in Mrs. Anton Lunder iz 6704 Bonna Ave., sta zdaj tudi stari ata in stara mama. Naš poklon na vse strani. Na operacijo— Mrs. Frances Vauter iz 1420 E. 40. St., se je podvrgla v Glenville bolnišnici operaciji, ki jo je srečno prestala. Obiski so že dovoljeni. Pisma imajo pri nas— V našem uradu imajo pismo: Marinko Jos., piše mu Anton Košir; družina Porovne, menda v Chicagu, piše jim Porovne Franc, doma iz Glinj 12, pošta Cerklje na Gorenjskem; Dob-nikar John, piše mu Antonija Pogačnik. K molitvi— Članice društva St. Clair Grove št. 98 W. C. naj se zbe- INFANTILE PARALYSIS JANUARY «M M«W to total«« Lv^ mestna zastopstva. Kot kaže-jro nocoj ob osmih v Grdinovem jo prva poročila je dobila kr-| pogrebnem zavodu, da se pogansko socialna stranka ve-,slove od pokojne sestre Mary liko večino povsod. j Germ. MOSKVA. — časopis Izvestija1 Prtu? obletnica— napada novo imenovane kar-j V torek ob 6:30 bo darovana dinale katoliške Cerkve, pred- v cerkvi sv. Vida maša za povsem pa newyorskega nadško- kojno Alojzijo Smolič ob prili-fa Spellmana. (ki prve obletnice njene smrti. AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 28, 194G r r AMERIŠKA DOMOVINA r r american home SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMB6 DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderaon 0628 Cleveland 3. Ohio Published daily except Saturdays. Sundays and Holidays NAROČNINA: . Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po pošti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po poŠti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; 2a Cleveland in Kanado po pošti četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznašalcih: celo leto $7.00. pol leta $4.00, četrt leta $2.50. Posamezna Številka stane 5 centov. SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per yeax; Cleveland and Canada by mail $8.00 per year, u. s. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mail $450 for 6 months. TJ. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mail $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 6 months, $2.50 for 3 months. Single copies 5 cents each. tudi skrivalnica "NjOO" neopa2nq> odšla v pozabo in nastopila je skrivnostna "OF" — Osvobodilna Fronta slovenskega naroda, ne da bi kdo prav vedel kdo in čemu je prinesel ta bojni naziv v nadomestilo prejšnjega. In zdaj se je začelo s polno paro! (Dalje prihodnjič.) i Entered as second-clasa matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. 83 No. 19 Moil., Jan. 28, 1946 Kaj se je dogajalo v Jugoslaviji SKRIVNOSTNA "O. F." S trojno okupacijo — madžarsko, nemško in italijansko — v aprilu 1941, se je začela za slovenski narod nova doba, zgodovinsko važna, za živeči rod pa silno težka in dvorezna. Vsi trezno misleči — ali sploh misleči — Slovenci so vedeli, da je narod zdaj Ujet v silo okupatorja, ki je bila takrat na višku svoje moči in nadutosti, in da bo tako ostalo do tistega daljnega in negotovega časa, ko se bo sila okupatorja pod močmi Anglije in Amerike (Rusija je bila takrat še v prijateljskem razmerju z Nemčijo in Italijo) nagnila nizdol v zadnji propad, v kar nihče niti malce ni dvomil; toda te moči naših močnih daljnih prijateljev so se takrat šele zbirale in organizirale. Ko pa je Nemčija. 22. junija 1941 napovedala vojno Sovjetski Uniji in se je istočasno njen vojni stroj pognal na vzhod, se je tudi med slovenskim narodom nekaj zganilo. Od nekod, nihče ni prav vedel odkod, so se pojavili glasovi, da je zdaj napočil tisti trenutek, ko se lahko začne borba proti okupatorju za narodno osvobojenje. Ljudska govorica je bila polna tolažil, da bo okupator vsak čas omagal, da bo vojne kmalu konec, z vso gotovostjo vsaj tja do jeseni in da je prav za prav že zadnji čas, da se izkaže v narodno osvobodilni borbi, kdor hoče biti za narod zaslužen in hoče v bodoče v njem še kaj pomeniti. Javno mnenje je kakor na nevidno povelje zahtevalo, da morajo vse strankarske razprtije prenehati, da se morajo vse stranke, družbe in omizja, ki se kakorkoli pečajo z javnim življenjem naroda združiti za enotno organizacijo narodno osvobodilnega boja. V Ljubljani, kjer je bilo središče vsega tega kipenja, kmalu pa tudi po deželi, so se po stenah pojavili napisi: "NOO," kar naj bi pomenilo: "Narodno osvobodilni odbor," ki da je demokratično sestavljen iz vseh strank, zdaj prevzel vodstvo naroda in ga bo v dramatični, napetih dogodivščin polni osvobodilni borbi popeljal izbod okupatorjeve sužnosti v zlato svobodo in sijajno bodočnost, ki da bo nastopila,, še preden bo sneg pobelil vrhove gora. In takrat bo vsaka politična družba klicana na odgovor, koliko zaslug si je pridobila za to "osvobojenje"; Če je zaradi kakih pomislekov ali ozirov zaostala ob tej izredni in demagoško najbolj ugodni priliki, je zaostala za dolgo dobo. Da,si so se iz inozemstva pojavljali glasovi, da se bo vojna zavlekla tje v leto 1944 ali še čez in da zdaj (poleti 1941) še ni čas za odkrit nastop proti okupatorju; dasi so se tudi v domovini pojavljala svarila, da je tako podjetje resnejša zadeva kot pa pompozen "meeting" in se je treba lotiti z večjo modrostjo in pametjo, predvsem pa v tihem skladu s potezami Anglije in Amerike, ne pa s tolikim pompom in vpitjem, da že v kali ne pride okupatorju na nos; da je narodno osvobojenje, za katero je treba narod po nekaj mesecih okupacije šele s kričečo propagando pridobivati, nepotreben trud, ker bi tak narod osvo-bojenja niti vreden niti potreben več ne bil, in da torej narodno osvobodilna borba, ki se začne z letaki in hrupno propagando, more biti tudi le rdeča cunja, s katero hoče skrit narodni sovražnik opozoriti okupatorja na narod kot celo-kubnost in priklicati nadeni njegovo krutost — skrivnostni "NOO" je v letakih in lističih, ki jih je izdajal v masah,"Vse take inozemske in domače pomisleke in ozire obsodil kot izdajalske, od okubatorja naročene in plačane. Zlasti je bil vehementno zavržen in kot nardoni izdajalec obsojen vsak, kdor je kaj ugovarjal udeležbi komunistov pri "NOO," češ, da razdira in podira komaj skovano "narodno slogo," "narodno enotnost" v trenutku, ko "NOO" narod pripravlja na njegov največji vstanek in so take čednosti narodu najbolj potrebne. Val je šel nemoteno naprej. Zlasti mladina je bila — kot vedno ob takih prilikah — kaj navdušena za to "nacijo-nalno" kipenje in ker je nihče ni zadrževal, je krepko raz-našala letake in lističe, bodisi, da jih je izdajal "NOO," bodisi, da so jih izdajale druge politične skupine sicer so pa bili vsi ti proizvodi propagande tako na las drug drugemu podobni, da je bilo za bralca praktično vseeno, katerga dobi v roke. Vsi so z enako vehemenco pozivali na boj proti oku-^ patorju — ob izbruhu vojne proti Jugoslaviji se je na tisoče prostovoljcev prijavilo v vojsko proti istim okupatorjem brez vsake propagande —; vsi so se tudi z enako uslužnost-jo veselili "narodne sloge," ki da je dosežena; bistvo te sloge pa je bilo v tem, da so bili zdaj tudi komunisti priznani kot narodno tvoren element, dočim so bili pred okupacijo prepovedani kot protidržavna skupina in je bilo to utemeljeno po njihovem dolgoletnem, dokazanem protidržavnem rovarenju. "OF" dobi vojsko in je razkrinkana V jesenf 1941 je bilo ljudstvo že vsevprek dovolj razgibano za nekaj novega, veličastnega, kar bo prišlo po zmagoslavnem izgonu okupatorjev, kar da je pred durmi — dasi noben zavezniški vojak še ni stopil na evropsko celino. Tisti redki Slovenci, ki so svarili pred eksperimenti in opozarjali, da samo komunisti tako hrupno ženejo na predčasni vstanek, ker hočejo še pred koncem vojne imeti odločitev za to ozemlje že v rokah ,so bili pod vplivom te "složne" propagande v splošnem javnem mnenju obsojeni ne kot drugače misleči Slovenci, ampak kot smrti vredni narodni izdajalci, ali vsaj kot razdiralci, ki jim je "odklenkalo." Tedaj je BESEM IZ NARODA Odgovor Mrs. A. Novak na pisanje v decembrski Številki "Zarje" Mrs. Novak: Vso pravico in svobodo ima- te, da ste drugačnega mišljenja glede sedanjega jugoslovanskega režima kot smo mi ostali. Nimate pa pravice, da dajete temu mišljenju izraza kot katoliška urednica katoliškega lista Zarje. Ko ste sprejeli uredništvo Zarje, ste sklenili s katoliškimi članicami S. Ž. Z. pogodbo, da boste pisali v katoliškem smislu. Sedaj smo pa naenkrat, v naše največje začudenje, videli črno na belem, da ste se tudi Vi oprijeli komunistično-fašlstič-nega gesla: da se pogodbe sicer sklepajo, držijo pa se jih samo bedaki. Ali z drugimi besedami: Pogodba s katoliškimi članicami SŽZ za Vas ne velja več in ste jo kratkomalo raztrgali. In v decembrski številki Vaše Zarje ste, oprostite mi, ponoreli. Nisem imel najmanjšega pojma, da ste zmožni iti tako daleč . . . Torej, slovenski in sploh jugoslovanski škofje in duhovniki ter sploh vsi oni, ki so v ubežništvu pred pobesnelim komunističnim terorjem, so, po Vašem, izdajalci, judeži, razbojniki . . . Kako strašna zabloda je človeka, bi mogel zavpiti s pesnikom, posebno ako kaj takšnega pride iz peresa katoliške urednice. Izdajalci . . . Naj Vam povem, da smo izdajalci vedno bili in Vam, Mrs. Novak, tega pač ne bi bilo treba pogrevati. Saj Va mvendar mora biti znano, da so nas naši nasprotniki vsa ta leta obkladali z najlepšimi priimki ter se niso zdaj, ko je tako lepa prilika, ustavili niti pri izdajalcih. Čudno bi bilo, ako bi tega ne delali. Tem ljudem je farška gonja— poklic, kruh, življenje. Naj Vam pa povem še nekoliko več c teh duhovniških izdajalcih, o čemer še morda niste brali v kakem "naprednem" listu. Izdajalci smo bili v očeh podivjane vsenemške druhali v letu 1914, v začetku prve svetovne vojne, ko smo v prvi vrsti mi "klerikalci," prvič hoteli realizirati jugoslovansko zamisel. Izdajalci smo bili proti koncu iste vojne, ko smo zopet mi, "klerikalci," in v glavnem duhovniki, pod vodstvom dr. Korošca in z blagoslovom slovenskega episkopata nabirali podpise za Jugoslavijo, ko so ljudje Kidričevega in Kuhljevega kova sedeli lepo v varnih, avstrijskih uradih ter si niso upali kihniti. — Kar se mene tiče, sem takrat prvič prišel v črne bukve nemške tajne policije, kar me pa ni nič oviralo, da ne bi bil po syojih skromnih močeh navduševal narod za novo domovino. Poznam vsaj deset duhovnikov, ki so morali v letu 1914. v avstrijske ječe in vsaj eden je za posledicami tega preganjanja moral v prezgodnji grob. Poleg tega, da smo nili v onem lepem spisu v Zarji. Potem bi morda tudi najbolj zavaljeni prišli do spoznanja, da so slovenski duhovniki res bili zakrknjeni izdajalci, toda izdajalci vsake krivične oblasti, pa naj je bila ista avstrijska, jugoslovanska ali ti-tovska . . . Poznam duhovnika, ki je bil zapisan kot izdajalec pri nemški policiji, ker se je bil neustrašeno zavzel za prve žrtve nemško-avstrijske soldateske. To so bili vojaki 97. avstrijskega pešpolka, v katerem so služili po večini primorski in goriški rojaki. Slaba bi mu bila predla, ako bi ne bilo prišlo kmalu za tem do razsula Avstrije in ustanovitve Jugoslavije. ,Naj le omenim, da narod takrat nikakor ni videl v svojem duhovniku kakega strahopetnega izdajalca in prepričani ste lahko, da ne vidi v duhovniku izdajalca sedaj, ako izvzamem, seveda, poklicne "klerošturmarje" Kuhljevega tipa. O Jakacu govorite? Da, da, tudi Jaka-ce smo imeli takrat, kakor vedno, med seboj. Mnogi so bili v avstrijskih uniformah in zelo navdušeni Slovenci so bili' kje v kakem varnem kotu gostilne ali kavarne. Ni jih manjkalo tudi v omenjenem pešpol-ku. Pa se ni našel en sam Ja-kac, ki bi se bil upal stopiti pred nemškega generala v obrambo ubogih slovenskih žrtev. Jakaci so že v tistih časih radi molčali, kakor sploh še vedno molčijo, kjer je kaka nevarnost in so najglasnejši, kjer je kako korito. Pomnite, da jih Tito prav tako prezira, te Jakace, kakor jih zaničujemo mi. Prvi bodo šli, ko pride čas. In ta čas ni daleč. Ljudje, ki so izdali enega gospodarja, bodo vedno pripravljeni izdati tudi drugega. Lahko bi mogli reči tudi tako-le, Mrs. Novak: Kdor je enkrat izdal svoje prepričanje in svoja načela, postane človek brez načel in le bedak bi mu še mogel zaupati, čemu torej Ja-kacavo "zanimivo" pismo? Geslo Jakacev je staro kakor je star svet in se glasi: Klanjaj se močnemu in udrihaj po brezmočnemu. Mrs. Novak, ali je to tudi Vaše načelo? Da dokončam to izdajalsko povest, naj še omenim, da smo postali izdajalci takoj, ko se je v Jugoslaviji pričela diktatura in so razni Jakaci povzdignili mogočno svoj glas — potem, ko ni bilo nobene nevarnosti več. In kolikokrat tem bi si ne upal rabiti te strašne besede. Ker le premnogo-krat vi4e2 govori proti obtožencu; ako pa pogledamo v ozadje cele zadeve, potem pa bomo hitro izpremenili svojo sodbo. Vi nimate pa najmanj dokaza, ki bi, recimo, držal pred sodiščem, kar sicer sami priznavate v "pojasnilu" v Ameriški Domovini. Kljub temu pa ste natisnili ono strašno kleveto. Kako naj si to razlagam. Edina možna razlaga je, da smatrate sedanji čas za ugodnega, da bruhnete iz sebe, kar ste že tako dolgo zadrževali ... Poglejte, tudi jaz imam sorodnika med onimi begunci. ■J deset in več talcev. Ako 1 poginil v tej neenaki in br«fJ uspešni borbi ves jugos ski in francoski narod, bi (Nadaljevanje na 3. strani) Nisem rekel: "Slučajno" imam sorodnika med begunci. To ni nikakšen slučaj; to je kakor mora biti. Ponosen sem, da so moji ljudje bili zvesti katoli- delovanje s Hitlerjem). Pr-,jo lastno divjaško postavo vič, ako bi bili res tako resni-1 vsakega padlega nemškega*1' coljubni in strpni, kakor trdi-jjaka je moralo dati življe^ te v Zarji, ne pa zgolj hinavski, potem bi se ne bili ustavili pri francoskih in jugoslovanskih škofih, ampak bi bili v svoji pravicoljubnosti šli malo dalje. O jugoslovanskih in francoskih škofih niste podali j najmanjših dokazov, da bi bili koga izdajali, ampak samo nedokazane trditve. O francoskih komunističnih partizanih pa imamo uradne dokaze, da so kolaborirali z Nemci. Naj Vam navedem samo en slučaj. Sedanji vodja francoske. komunistične stranke, M. Duclos, je v začetku vojne z Nemčijo pobegnil v Nemčijo ali Rusijo, mesto, da bi se bil boril za domovino. Isto je storilo tisoče "patrijotičnih" francoskih, partizanov. Največji čani ne le v mirnih in varnih kolaborator je bil Stalin sam, časih, ampak tudi potem, ko ki se je 1. 1939 zvezal s Hit-jim je Bog poslal preizkušnjo, .lerjem, da je mogel isti nemo-Nobenega dvoma nimam, da teno opraviti svoj krvniški po- so vsi ostali sorodniki v Jugoslaviji, s tem mladim beguncem enega duha in prepričanja. Ta sorodnik ni bil zapeljan, ker za to je veliko prein-teligenten. Torej je, po Vašem, sam zapeljivec, judež, izdajalec, razbojnik . . . Vidite, nikdo nima rad v sorodstvu ju-deža, izdajalca, razbojnika i. t. d. Madež pada nekako na vse sorodstvo. In ker se fant ne more zagovarjati, je torej moja dolžnost, kot sorodnika, da to storim. Na vsak način hočem dognati, ali imam tudi jaz razbojnika in judeža v sorodstvu. Hočem, da svojo trditev podprete z dokazi, ki bodo držali ne le pred "naprednimi" bravci "naprednih" časopisov, ampak tudi pred sod-nijo. Končno boste morda le spoznali, da nekakšna splošna etika velja za vas napredne časnikarje prav v toliko, kakor za navadne zemljane. Ne morete reči, da ne bi bil z Vami nad vse potrpežljiv. Prenehali ste objavljati moje skromne prispevke, ker menda niso bili dovolj napredni. Vse v redu. Na marsikak Vaš članek sem raje vrgel plašč priza-nesljivosti, kot pa da bi se prepiral s katoliško urednico po časopisju. Vendar ima vsaka stvar svoje meje. Še vedno sem, vsaj na ovoju Zarje, Vaš "duhovni svetovalec." Da nisem tudi v resnici, vsled tega nisem prav nič užaljen, ker se zavedam svojih nezmožnosti. Vendar tudi kot "duhovni svetovalec na platnicah" sem se vedno soodgovoren za Vaše pisarjenje. Ako bi bili imeli vsaj malo čuta za spodobnost in vsaj za ščepec takta, bi bili najprej vzeli moje ime s platnic in potem šele šli ter zapisali one nezaslišane klevete. Saj še pes prej zalaja ter vas opozori, predno vas napade. Kako pač izgleda napad na jugoslovanske in ne vem še kakšne škofe takorekoč . . . nad mojim podpisom? V kakšni čudni luči stojim pred našo katoliško duhovščino, ko tudi jaz, z Vami vred, lajam na celokupni zbor jugoslovanskega Zdelo se mi je, da sem doibro zatiisnil oči, ko me ^ £ di ukazujoč Basajev g*88^ r I M, "Alo, le pokonci, trotje! dajte se mi z dil in na bomo prej odrinili naprej' Na te spodbudne besede > jaz toliko dal, kot sem bi' ^ ^ vajen izdoma, kadar so mf j . klicali, da bi gnal na pa®0,, . v . „ __________, -rtln * smo bili izdajalci v zadnjem j episkopata: "Vero so branili času, je pa itak vsakemu zna-j Pred boljševizmom; pred kak-no. sel na zahodu, čudno, zares čudno, da se v svoji "nepri-stranosti" niste spomnili tudi teh zadnjih, ampak so Vam samo škofje rojili po glavi. Drugič, povejte mi vendar, kaj bi bili Vi storili, ako bi se slučajno nahajali v deželi zasedeni od sovražnika? Ali bi Vaša zastavnost zadela "pu-škico na rame" (kakor smo brali v neki prelepi pesmi v Glasilu) ter se podala v rovte in od tam pucala na sovražnika? In morda bi bili pozvali vse druge, da se naj istotako podajo v rovte? Ali ste kdaj pomislili, kako dolgo bi se mogla vzdržati takšna rovtarsko-partizanska armada, ako bi ne bilo nikogar, ki bi obdeloval polja ter jo oskrboval z živežem? Saj prav na ta način so se mogli vzdržati jugoslovanski partizani, da so naši kmetje, vsaj indirektno, sodelovali ali kolaborirali z Nemci ter obdelovali polja. In tako privedete tisto ko-laboracijo do -— absurdnosti. Kar se tiče francoskih in jugoslovanskih škofov, je gotova laž, kateri more verjeti le notoričen bedak, da bi bili isti navduševali narod za Hitlerja. Da pa so ti in ostali škofje v zasedenih ozemljih pozivali narod, da ohrani mirno kri, ter se ne da zapeljati k prenagljenim korakom, to- pa je docela naravno. Prav isto bi bil storil jaz in vsak, kateremu je blagor naroda pri srcu. Sovražniku, kateremu niso bile kos združene francoske, angleške in ruske armade, s katerim so imele ameriške armade, ki so bile opremljene z najmodernejšim orožjem, toliko dela, torej temu sovražniku naj bi se uprli francoski in jugoslovanski škofje? Francoski in jugoslovanski škofje bi bili morali, po Vašem, voditi civilno prebivalstvo .oboroženo z očetom sva se v tem zelo bro razumela, ker sva obil dela, da bom vstal šele d te i tretji klic. Te zlate f] ^ se še vedno zvesto drži®1 ^ v,stanem šele, ko vekai'cS ^ tretje kliče. a Zato sem se tudi po ^ vih milih besedah obrnil v j ^ no, kot bi se njegov klic 1'°'. noma nič ne tikal mene. ^ je, vam rečem. Joža je redkih besed, pa dejanj. Zato ni stavil nega posredovalnega Pr€' M S niti kakega kompromis8' , za zamero ni prosil, da je drznil buditi iz sV®* »a spanja. Ko je videl, da d al slim vzeti njegove iskrene ^ nice na znanje, je brez , zamude časa in brez vsa*1 aj, sebnih ceremonij, pog^j* ( ot moje stoipe, me dvignil- K . [. dvignil vrečo plev ter m® postavil ob ognjišču svet. M "Sem omenil,' da bi & ^ je skromno pripomnil- jVtig opravičil svoje nečloveS*1 j an je nad zaspanim P jfle I jem, "in vstali bomo, Pr^j Kar naglo pospravite sedem češpelj skupaj, J ^ vrgel nekaj slanine v P°J par jajec, potem pa v vrh." "Vidiš,,kako se je nafcr]0 htal, ko ;si mu omenil J slanino," je vrgel čisto trebe medklic v kolib0 nesnaga od Tončlia." „] "No, tebi bomo Pa najbže usta s silo od'Pr ■ te pitati kot raco," m" P^ nazaj, ker nisem bil P1^ pri volji, da bi na vse sprejemal poklone. "Ali sta si spet seg!il j., ke?" bi rad vedel Jo**^ hotel že tako rano plomatskih »porov »Ito lin jajc" brei ti i 3» k k »t ah": se, da bomo kam prisU-' je ostalo še kaj vode 01 ,dv1 raj ?" "Dve steklenici j° . še," poroča provijant'11 ster Mohorič. ., . . , , . Dobro, ena bo za vilami m lopatami, proti stroj- bomo yzeli )ja y vrh, da ' nicam in topovom? Neverjetno, kakšne ženijalne misli se porajajo v glavah "generalov," ki niso nikoli videli kakega bojišča. Vidite, Mrs. Novak, Vi še nikdar niste živeli v deželi zasedeni od sovražnika torej tudi pa v mo močili jezike." ^i1' In komer še ni bilo, ^m ! šnim?" Vi si nekam čudno! njmate najmanjšega pojma, ste pa Vi to lepo raztolmačili | predstavljate škofe katoliške v decembrski številki Zarje. Čudim se, da Vi, katoliška urednica, pojete to znano iz- ( kaj da to pomeni. Vsled tega kakšni neodgovorni dajalsko pesem naših verskih j znanega tipa-nasprotnikov. čudim se, da I pred vsem pa, pokažite mi niste imeli toliko razsodnosti,! 1« en nasproten list, katereko-da bi bili pomislili, da ima1 H barve, socialističnega, ko-marsikatera članica SŽZ svoj- j munističnega, ateističnega, li-bili izdajalci, smo v tistih do- ca, sorodnika ali prijatelja kalnega, kateregakoli hoče-brih časih tudi zastrupljali med onimi, ki jih Vi s "toliko, te. ki napada svoje ljudi na vodnjake in atadience (tako so lahkoto nazivate judeže ... i način, kakor napadate Vi, ka- Ccrkve. Brez dvoma menite, da govore in pišejo kot ne- kako la'hko se je upreti sovraž. pobalini' "Kaj se ne bomo nic bi rad vedel jaz, ne clo umivanja in jutra^j./!0:1'' te, ampak samo, da bi P da se držim reda. "Po Zaplati ne bol*50 vali brhkih Gorenjk ko hodiš okro& kot ^ t ote], 'J al' nas obtoževale nemške oblasti) . . . prav kakor sediaji pobijam« uj,ete partizane in mučimo nedolžne otroke, kakor menda trdi Kidrič ... To so stare stoirije,, ki so> Vam kot izobraženi urednici gotovo znane. Le škoda, da jih niste' om«- Pomisliti bi bili morali, da tak-'t©liška urednita, katoliške ško-šno neodgovorno in proataško zmerjanje ne more roditi v S, Hitlerjem so se pajdašili Zvezi drugega kakor razpor in novega narodnega jugoslo-in sovraštvo. Obtožiti nekoga vanskega junaka ne časte. — izdajalstva ni mala reč. Zu Vzemimo najprej ono znano tako obtožbo je treba imeti ne- komunistično krilatico — "ko-ovrgljivih dokazov. In še po- laboriranje s Hitlerjem" (so- je sicer nem« y pri H I i jf. potolaži Bernikov. ^ si tako naivno predstavljate, {zen nasvet sem se mf , s tem, da sem mu P0^^1 ni vojski. In vse seveda brez najmanjših posledic. Vi, n. pr., bi ustrelili kar prvega Nemca, ki bi ga srečali na cesti in vsi ostali bi menda kar zbežali. Francoski in jugoslovanski škofje pa, ki so bili na licu mesta, so videli položaj v malo drugačni luči, kakor ga vidite Vi, ki sedite v varni oddaljenosti v uredništvu Zarje. Videli so, da je resnična blaznost upirati se dobro oboroženemu gorenjskem polju je P* ^ sovražniku. Nemci so smeli po j no ležala meglena ^/Js/' mednarodnem pravu ustreliti | smo stopili iz Hudi^^j f | ^ vsakega oboroženega civilista, j,š-ta in se začeli vzpenJ Nemci so imeli poleg tega svo- vrhu. zik. To . pa zelo uspešno ljudeh. _ fltfl) Brez vsake nesreče j/ mlatili okusen zajtrk; ^ smo vse lepo pospravl libi, da se ne bi kdo nad nemarno študenta gasili ogenj: na ognji®cU ?i pili v mlado jutro, ^ čni žarki so že sušili p x hi ^ lijiice po travnatih t'1 |t 'o, > H ise aaiERlSKA DOMOVINA, JANUARY 28, 1946 h!n se Je Porogljivo na- "K njemu grem; njega po-ml:kot bi hotel reči: "Pa " "" 'enaskHt0lik° m°Či kot hotelo Goljuf Črtica. — Spisal Pavel Perko • • • In vendar si mož boter." prašam!" In vstala je iii šla. Neka ma-lodušnost, ki se je je bila polastila, ko je videla, da je sa- i ta v d za&meh je Bendeta bo- ma na svetu nasproti tolikim; US0, " ta malodušnost je kar zigini- i bil° vredno prepira-še enkrat bi šel 111 surovo bi hotel na- trsti : Videti je bi. ilpei* k° d0 tega' da i Mor(la mis]i i . , /> sj . US11 le na svojo koto deJal Bende. ' Toda 4 je b?Varjati ™ ^ smel: ^ taka nje?ov dolžnik . . . ; ; J' Soscc'a Jernaja do- o * j?LP0Šljem k Port »ek 1 ??a ga spoštuje. Ni L a rotiti se ženska ne da-' Popros' ' Pl'aV imaš! Jer" i m°ž; le sim i" je bil res do-1G nekoliko prelahko- , ivoir, l mu je Bende razlo- . misel * v Jan, kar in ko je še Rog-dai.T62 Pristopil je me- gre in njegova dolžnost [*> sjnj °®tr° poprime Ano. tt) tlobra °tetom njenim sta 0ji idelo, priJatelja. to se mu ^ tne Ul daje pravico, da Ikiko t-riti bol3 ko drugi 4r^SŠ°nem te ime1' kot i!- N bil ' u tako trdoti • ali b?' nisem ver->eL Fo" *'0 ne bilo najbolj kr- Alla," je de- otr0)U! V si sama, on pa j,' ki potrebujejo pro-*W-J ,torej hočeš? Cemu h t -ZaČUdila' da tudi 8g . 'da ven i vPrašala, ali je i arle res preveč trle p 'n ni rajna mati >ila V ° vid'ela • • • že ako (■•' •• naj odgovori. Krit,1 Svetujem, daj se Iv, sveta a Predaš nekaj ma-111 sosedu pomagaš la. IMS JAN. 1946 KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV ze «e s tako mislijo. al(0 S sosedi živi v nn t;,jtia .m°reš- Tako so me-Bog jim daj l mati (lobro n° Pravili. Sosedu tw ' k^r mu le moreš. Sa n Gd je Ro«1^- ^ ti marajo, a jaz —, lini. zivjm prav v miru se »e zdi napa- i • • Sov 30 sPcmnila, da je | rekla ' Hi"°Sed J A ti M J h Z poroka Jernaju N b0l2adeva ji je bila na-] jasna. Dobila je Je 'aju lernaj: ne mo-niati tega ni ho-vedela sniem!'' vedela zakaj. •h.. lle % / V tej odločnosti (J'Sul ^Vj'Ca Pojjnma. Ven- DaV1 m škoda trgati fSisi ^^j- Bende pra-s'kupiti od Rogljana Hrr ,U tam P°(1 jarkom. Ho Hv . ftfi 'H sv'6 ^ odstopi polovi-Uiail6t imaš lepo skupaj J ga nimaš, četudi to?» Vstopiš. Kaj praviš % >i 3eJlnov svet izviren: pod jar-nifjj pu j e v6tiri.MUVlten. a močviren ^'Mega,,, ne morem zame- pa off / f h A2at ' se je vdal Jer-mi. 10 Pravi Bende, da ti "'ko ; • • Sicer ^Sh- 'e je zazdel samemu S ki en' da vtika v f fa ,1„njeSa ne briga) ltei-!Ulpravite kakor veste l pc j kočarja, ki je bil Je nevoljen sam za- 1 'U fJ;S|)0h1v^oder mož v okolici. {>*£*.-«■!« '»v*hl- Jt'^Oiv Jasno, da mora iti l/ Vs/r^vati z njim. Lju-fxt-\ zatekali k njemu ' /-llkaj bi se tudi ona ' "Kočar bo gledal na mojo korist in pritrdil mi bo, da delam prav! To vem, da bo!" In glejte, ni se varala. Stre-bar Kočar ji je takoj dal pameten svet. Na kratko in brez ovinkov ji je rekel: "Ne smeš, tako ti rečem! Beg varuj prodajati! Bende bi ne ibil veliko na boljem, a ti bi bila na slabe j em. Le poslušaj, kar ti rečem: Bog varuj! (In globoko so se mu vdirala neobrita lica, ko je vlekel iz pipe.) — Ne prodajaj! O Bende-tu ne rečem nič. A kjer je Rog-ljan vmes, tam ne kupuj in nc prodajaj! To rečem!" "A kaj naj odgovorim ,kc vem, da me bodo zopet silili?' "Hm. Reci da ne, pa je konec besedi. Boljša prva zamera, nego druga." Ko je šla od Kočarja, je čutila v srcu neko trdno, neomah-ljivo samozavest, katere dotlej ni poznala. Da, da! Doslej je bila obrok, ki je prepuščala večje skrbi le materi. Sedaj pa je sama na svetu. In treba je da je odločna! IV. Tista jesen je bila zelo deževna. Pusti so deževni jesensk dnevi. Enakomerno ti pada dež in enakomerno otožno ti kaplja od strehe v žleb in po žlebu navzdol; kakor da bi kdo i lahkim lesom tolkel na pločevino. Ne da bi ti bilo trebi, gledati skozi okno —, že pc tem veš, da. dežuje ... Človek je ob takem vremeni zaspan in slabe volje. Pravegs dela ni; človek ne ve, kaj b. počel. Bende, ki je bil bolj dninai nego rokodelec, ta dan ni imel dela, a misli in skrbi je ime. dovolj in te je hotel pregnati s-pijačo. Ni bil pijanec. A ta dan ji bil morda zadnji -v domovini ir vino mu je žalost slovesa vsaj nekaj zmanjševalo. Na tihem je bil sklenil, da gre v Ameriko in do danes tega ni povedal nikomur razen ženi. Čutil je, kako je bil zlezel v oblast Rogljanu. Na ti hem je (hotel iti in zaslužiti, da reši sebe in družino. Krčmai Berto.il mu je imel posoditi za pot. „ "Veš, pa ne zameri, Ana," ji dejal, ko je prišel mimo hiše kjer je Ana stala na pragu "Ne zameri, če sem se vtikal v tisto prodajo . . . Kaj meni mar ali prodaš ali ne prodaš; jaz grem v Ameriko." "Pa ne res?" se je začudila Ana. "Resi Pa tiho bodi. Veš, do danes tega nisem trosil okrog A morda odrinem že jutri. Ber-ton mi da za pot in potem Če bi se primerilo, Ana -r- (in solzne so mu postale oči) — če ti se primerile, da bi Rog ljanov — saj veš: zaupati mi ni . . . Ce bi se primerilo, da b: zapodil iz hiše ženo in otroke. . . . To • sem te hotel presiti, Ana! Sama si, mati ti je umrla, prostora imaš na drugem koncu dovolj ... Če bi jih vzela pod streho: to sem te hotel prositi . . . No, pa, saj ni da bi —." In odšel je naprej, moker in reven. Pri Bertonu pa je nastal prepir, da se je čulo ven in da so ljudje postajali, pred vnyti. Pa saj večkrat nastane prepir in ljudje postajajo pred vrati. Toda. danes je vpil Bende, ki ni bil pijanec, a danes je bil slučajno pijan. In vpil je visoko in kričeče, da je človek hote ali nehote ostal in poslušal. FEBRUAR 3.—Prireditev skupnih podružnic Slovenske moške zve-v Slovenskem domu na olmes Ave. 9.—Društvo Državljan št. 33 SDZ, plesna veselica v SND na St. Clair Ave. 9. Društvo Kraljica Miru št. 24 SDZ "Valentinov ples" v SND na 80. cesti v Newburghu. 10.—Baraga Glee Club "Va- ODGOVOR MRS. A. NOVAK NA PISANJE V DECEMBRSKI ŠTEVILKI 'ZARJE" lentinov ples" za vrnivše se vojake v šolski dvorani sv. Vida. MARC 2.—Plesna veselica dr. Sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ v SDD na Reoher Ave. APRIL 27.—Društvo Marije Vnebo-vzete št. 103 ABZ. petintrideset letnica, v Slovenskem Domu na Holmes Ave. (Nadaljevanje z 2 sfcran!) Nemci še vedno trdno stali v deželi. Morda sedaj le uvidite, zakaj so bili škofje n-asprotn uporu od strani civilnega prebivalstva. Ker pač ni bilo najmanjšega izgleda na zmago, n slovenski škofje posebej so ili nasprotniki partizanskemu gibanju, ker so neodgovorni voditelji tega gibanja, katerim je bil blagor naroda deveta Driga, povzročili smrt tisočev naših rojakov, škofje bi ne bili škofje, ako bi bili podili narod v brezuspešno borbo, katere rezultat bi bil — popolno uničenje naroda. V tem slučaju, da, bi bili narodni izdajalci. Saj vendar ne mislite, da so partizani rešili Slovenijo osovraženega tujca. Ne; to so storile ameriške in angleške armade. Ako bi teh ne bilo, potem bi bili Italijani in Nemci še sedaj v Sloveniji in Jugoslaviji. Da, tudi "kolaborirati" ali odelovati je treba včasih s sovražnikom in mednarodno vojno pravo to naravnost ukazuje :ivilnemu prebivalstvu. Sode-ovanje s sovražnikom ni bil nikdar zločin. Naj Vam navedem en slučaj iz naše doma-•e zgodovine. Naš pesnik Va-entin Vodnik je pridno sode-oval ali kolaboriral s francosko vojsko, ki je imela zasedeno kranjsko deželo; posvetil je celo lepo pesem francoskemu okupatorju. Ne le on, sodelovali so tudi drugi ... in francoski okupator ni imel nobenega vzroka, da bi bil pobijal nedolžne Kranjce. Kaj pa Avstrija, ko je bila zopet zasedla deželo? Ali je klicala ko laboratorje na odgovor kot izdajalce? Kaj še, nič se jim ni zgodilo. Tudi avstrijske oblasti so razumele, da civilno prebivalstvo v zasedeni deželi ne more storiti nič drugega, kakor sodelovati s sovražnikom. Civilno prebivalstvo ni poklicano, da se bori neoboroženo proti oboroženi vojski. In kdor ga poziva na odpor mu je večji sovražnik, kakor pa sovražnik, ki mu je zasedel zemljo. žijo podpore; naj torej pogi- biti Za največje bestije in proti nejo kakr psi. Sicer ne trpin- nedolžnim njihovim žrtvam, čimo z gladom niti steklega! proti lastnim bratom in se-psa, kaj šele človeka in naj bi' strain, pa me članice SŽZ, ki bil naš največji sovražnik. In še človeško čutimo, tega nismo med temi judeži in razbojniki j zmožne in zato tudi ne bomo je marsikak sorodnik marsika- trpele, da bi se z našim denarjem kaj takega uganjalo, kar udarja v obraiz resničnosti in pravičnosti ter ljubezni do Bo- tere članice Slovenske ženske zveze. Kako morete, nesrečna ženska, zapisati kaj takšnega? Kako se morete imenovati od-'ga in bližnjega, proti vsaki mo- govorno urednico odgovornega lista? Kako spravljate Vaše pisarjenje v sklad s pogodbo, ki ste jo sklenili s katoliškimi članicami SŽZ, namreč, da rali in pravemu verskemu pojmovanju. Smatram za sramoto, da bi spadala v tako organizacijo, ki je katoliška saimo po imehu, a 3 tem' pa seveda ni rečeno, da d! se moralo prebivalstvo v zasedenem ozemlju v vsakem pogledu ukloniti zahtevam okupatorja. Sodelovati v toliko, da sovražnik nima povoda za brutalnosti, v vsem ostalem pa pasivna rezistenca — to je bi-o vsikdar geslo uvidevnih in jatrijotičnih voditeljev v zase-Jenih ozemljih. To je bilo vse n najboljše kar so mogli odgovorni voditelji storiti za svoj narod. Geslo "ako tudi pogi-ie ves narod, samo itd. je divjaško komunistično geslo, nevredno krščanskega voditelja. Seveda očitek "kolaborira-nja" (kadar kolaboracija pomeni isto kot izdaja), kakor j6 tudi neumen in krivičen, je tudi eden neštetih bojnih sred-itev komunizma proti krščanstvu v splošnem in katoliški Cerkvi posebej. In katoliški uredniki mu pridno pomagate. Po Vašem so jugoslovanski škofje izdajalci, ker ne časte novega narodnega junaka — Tita ... In čemu bi ga naj častili? In čemu bi ga naj častili Vi? Kakor Vam tako tudi jugoslovanskim škofom ni neznano, da je Tito komunist; da je njegov cilj skomunizirati Jugoslavijo. Ako ste še katoličanka, potem bi morali priznati, da so imeli škofje prav, ko so se mu uprli. Ako pa niste več, potem pa povejte tako jasno in odločno, da bomo vsi razumeli. Sploh pa, nikdar v življenju še nisem . slišal ali bral, da bi bila katerakoli politična stranka imenovala nekoga izdajalca samo vsled tega, ker se ji ni hotel pridružiti. Na ta način bi mogel tudi škof Rožman imenovati izdajalce vse one, ki ne boste delovali za prospeh zve-'v resnici pa je komunistična, ki ze in za slogo med članstvom? !se tako naravnost izreka za ko-In kako morete pričakovati od j munizem in tako sovražno sta-mene, da podpišem Vašo os-ilišče zavzema napram sloven-tudno svinjarijo? ' jskim beguncem. Če ne bo dru- Ali se niste bali, da Vam bolgače bom raje odstopila, če-usahnila roka, ko ste zapisali j Prav sem že precej denarja iz-ono prokleto laž, kakršne še!dala za Zvezo> kar seveda ni nismo videli v kakem sloven- j lahko, čeprav človek ni sam te-skem časopisu? G. Baznik, ki ^ krvi in ne odstopi radi sa ima vesti iz Jugoslavije iz prvih virov je, po Vašem — lažnivec; kak podel capin pa ora-kel resnice. Kot se Vi poga<-njate za Sovjetijo, je pri Vas" mogoče le dvoje: Ali ste komu-nistinja, ki 'hoče splezati kvišku, ali pa se Vam je zmešala pamet. V nobenem slučaju pa ne spadate v uredništvo Zarje. Res nerazumljivo: Duhovnik ki, kakor prosluli Mikuž, vero izdaja, je narodni junak; škof, ki vero brani, pa izdajalec. Ali mi morete to razložiti? Prišel je čas, da se pojasni enkrat za vselej: Ali ima urednica, ki je kruh katoliških članic, pravico, da pljuje istim članicam v obraz. --• p i duh. svet. SŽZ. -o-- Malo o pisavi Zarje DELO DOBIJO njim. škof Rožman je vsaj v Cleveland, O.—Tudi jaz podpisana članica Slovenske ženske zveze sem polna ogoroče-nja nad p,isa,Y,Q...2i&rje, katera hoče veljati za glasilo katoliške organizacije SŽZ. Človek kar verjeti ne more, tla bi bilo res mogoče kaj takega. Ali ni že to dovolj, da se od gotovih strani slovenskim beguncem nič ne pomaga, še zmerja se jih z izdajalci in razbojniki in še druge se odvrača, da jim ne pomagajo. Nič bolj okrutnega in krivičnega si ne moremo misliti, kakor je to, če se kdo poteguje za prave in resnične in največje izdajalce in najkrvo-ločnejše razbojnike komuniste, ki so za ves bratomorni boj v Sloveniji sami odgovorni tudi držijo z la domobranstvo in če bi tudi mega sebe. Urednici Zarje bi svetovala, naj bere tudi še kaj drugega in ne samo komunistične lažnjive vire, da ji ne bo eno partizansko in zvito pismo več, kot stotine drugih, ki poročajo dokazano resnico in da ne bo po enem samem poročilu vodila splošen položaj in nastopala tako napačno in krivično. Lepa hvala Matildi Ropret, ki se je za Ameriško Domovino prva k temu oglasila. Balibina Tomec. - -o- Največje orgle na svetu Štefanova cerkev v Požunu ima največje orgle sveta. Imajo 208 registrov, ki so porazdeljeni na pet orgel. Na vsako je moči igrati posebej in vseh pet spet lahko hkrati zabuči. Poglavitne, epostelske in evangeljske orgle so nameščene na,podstavku srednje, oziroma, stranskih ladij. Baročne orgle so skoraj 90 metrov oddaljene od poglavitnih orgel. Iz obokov pod kupolo donijo "vnebovhodne" orgle. Vseh 206 registrov vsebuje 36,105 piščali. MALI OGLASI resnično bilo kaj narobe z toliki meri ljudski voditelj kot lnjini) s0 tuidi Za to komUni8ti sa- je Tito, o katerem vemo le to liko, da je bil komunistični agitator in človek brez poklica. Vse preveč časti bi izkazovali Titu, ako bi ga hoteli primerjati škofu Rožmanu. In prav to pa ste storili Vi ter hoteli svetu dokazati, da katoliški škof ne odvaga balkanskega hajduka. Ali sploh veste, kaj ste storili? Naj Vam torej še enkrat ponovim: Izdajalci so, judeži so, razbojniki so, ki ne zaslu Parcela naprodaj Prodam parcelo (lot) 42x 100, vogal Pawnee in 188. St. Za nadaljna pojasnila vprašajte pri Paul Princ, 1260 E. 60. St. od 9 dopoldne do 1 ure, ali od 4 pop. do 6 zvečer. (21) Stanovanje iščeta Mlad zakonski par, oba do-služena veterana, bi rada' dobila 3 d6' 4 sobe. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče HE 2716. (21) Delajte v MODERNEM POSLOPJI' THE TELEPHONE COMPANY potrebuje žensko e& hišno znaženje poslopij v mestu Stalno delo — dobra plača Poln ali delni čas 8 večerov v tednu od 5:10 zv. do 1:40 «J. Zglasite se v Employment Office 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 z j. do S pop. v»ak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO, Išče se karpenterje Stalno delo. Dobra plača. Ko-rar zanima, naj se zglasi na 960 E. 185. St. (x) Moške se sprejme Sprejme se moške za lahko punch-press delo, drugi šift. Plača od ure in od kosa. Stalno delo The Superior Die Casting Co. 17325 Euclid Ave. (19) Delo dobi V službo sprejmemo dekle za delo v pisarni; lahko knjigovodstvo in strojepisje. Želi se nekoliko predznanja. Delo je 5 dni in pol v.tednu. Zglasite se pri A. J. Budnick & Co., 6631 St. Clair Ave. (19) mi odgovorni, ker so ga saino oni izzvali in povzročiji s svojimi zločini, ropanjem in uni-~" čevanjem, ker je bilo organizirano, da bi isto branilo m varovalo slovenska življenja, imetje in domove. Obenem pa se vse žrtve komunizma pita z izdajalci in razbojniki za vse njihovo požrtvovalno delo, ker so si pred izdajalci in razbojniki komunisti komaj rešili le golo življenje. Če je urednica Zarje zmožna Novo vodstvo! Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-nike, in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom. St. Clair Repair Service 7502 St. Clair Ave. EN 7?15. (M-T-x) ženska dobi delo Sprejme se ženska za splošna hišna-1 opravila, v družini 2 odrasli osebi in en otrok; 5 sob; dobi svojo sobo, radio, kopalnico. Stalno del. Pkličite LO 9983. (21) Mesar dobi delo Stalno delo dobi izučen mesar; j ako dobra plača. Zglasite se na 609 E. 140. St. pokličite GL 1003. (20) Delo dobi Radi bi dobili žensko, ki bi pomagala pri oskrbi za bolno mater in za navadno kuho dvema osebama; nič hišnega dela, nič pranja. .Plača je $18 na teden, soba in hrana; en dan v tednu ima presto. Zglasite se na 12212 Parkhill Ave. ali pokličite WA 6650. (21) Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. CUir Ave. in E. 68tk ENdicott 421» Luč za zdravljenje revmatizma ric na vsak regularni saket. $1 65 MANDEL DRUG 15703 WATERLOO KD.__ Moški in ženske Kb sta v Chicacju zadela dva busa "head on" j e bilo 27 potnikov ranjenih. Eden izmed busov je najprej zadel nek avto in potem pu nn ledeni cesti zdrsnil vu nasprotno stran ceste in tako zadel v bus, ki je prihajal v nasprotni smeri. ki morajo nositi opore (trusses) bodo dobro postrežem pri nas, j kjer imamo moškega in žensko,' da umerita opore. Lekarna je odprta ob nedeljah. Mandel Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10. Ohlc Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. MALE OGLASI Hiša naprodaj Proda se 6 sob hiša na zapa-cina strani mesta. Se lahko takoj vselite. Pokličite MAin 8929. (21) Išče stanovanji Mlad zakonski par brez otrok želi dobiti stanovanje 3 do !5 sob. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče HE 3629. ___(19) Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5208 550 E. 200. St. (Fri., Sat. x) Harmonika naprodaj Prodam čisto novo piano harmoniko na 120 basov. Za nadaljna pojasnila se zglasite pri Joe Russ, 1557 E. 65. St. Cleveland, Ohio, ali pokličite HE 4837. Tam lahko dobite tudi vse slovenske polke in valčke za piano harmoniko. i inlga beli sonce' pomlacl v belih rraUK tlUDlinvIC vasicah' ki žcl° v cvetočem vr- , * . i tovju in goje kleni rod. ki je v Bogu zaspal večno spanje, pogorju je £0.spcdaril dva- 28. januarja 1944 In polagoma je prihajala pomlad. Ljudje so šli na polje, lotili so se trebeža. Zopet so duši 1 i to divjo rast, ki se je znova in znova zakoreninjala v iztrebi j eni svet. Dasi je bil pohorski svet že dokaj očiščen, sta morali le poprijeti sleherno spomald kopača in sekira pa odrivati hosto, ki je tako trdovratno tiščala na travniki in laze. In so le spet požijali. in dim je bil stalen .znanilec po-gorske pomladi. Toda ljudje niso odnehali, d'asi šo bili spričo dolgega posta gladni, da so se kar opletali. Komaj je bil trebqž v kraju, so ljudje spravili iz hlevov re-jeno živino, na voz i če naložili mladih pujskov in vsega tega, kar so bili zredili in izdelali čez zimo — pa se podali v Do-ljano na semenj. Potem so se pa vračali z raznim orodjem in drugimi potrebščinami — pa z mošnjo srebrnih in zlatih klasov. ČETRTO POGLAVJE HRJANSK1 RAJANJ •'Zima je minila, deževje je prešlo. Cvetje se pri- nizane hiše, med kolobarji o-grajeni vrtovi, ob vrtovih gredice. Pod kolobarji krog in krog se vijejo njive v vijugah, med njivami se spenjajo ograjena pota in po potih škripljejo jarmi. In naseljeni griči se zde kar ponižani, široko iz-ravnami. Vanje so se ugrezni-jla davna naselja, raztrgane ko-1 libe, glinasta ognjišča, drvenb plugi, hrastove zibike; vanje je1 potonila klena beseda davnih dedov in modra pripoved j.":an-cev. V teh gričih so s prstene! i pradedi in ded'i, njih kosti se ugreznile globlje in se zakore-nin'ile v same skale. Na Pogorju je odganjal nov zarod. Po uglajenih potih vozijo voli gnoj, po kolotečinah ' škri,pijejo jarmi, železni plugi hlače in lipove cokle ,na glavi ponošene gebe; možaki kratke irhaste hlače in izpodvihane nagubane škornje. Dekline imajo na glavi nazaj zavezane pi- sane rute, zavihane rokave, iz-podrecana krila, in so bose; gospodinje so v coklah, boljše imajo čižme. Po dobravah in ogradah po- orjejo njive, tu in tam celo ie-; dino. Žuljeva pot je široko • ugaljena. Tu ropočejo okovani vozovi, naloženi s tramovi,. z ogljem in drvmi, 'vdirajo se! v kameno moko. Vlečejo jih( podkovani voli in celo konji, in podkve zvene in iskre se krese- j jo ob skale. Tu drve. celo kole-i siji v dolino. V sončnih naseljih kokodaj-sajo kokoši bijejo nakovala j kovačev, mukajo telički; osam-! ljeni v hlevih. Kajti čreda rji soj odgnali mlečnice v gmajno, junice in junce in mlaje vo;i- i če. Doma velcajo otroci, za nie- vi dremljejo varihi. Ljudje so v polju in v vinogradih. Hlapci in dekle in dninarice. so odšli prvi, za njimi gredo domači. I Otroci capljajo v šolo; v gručah bosaj o po kolovoznicah dol pod Svetovit. Deklice, neso ce-j karčke v rokah, dečki jih imajo na hrbtu. Gospodinje in hčere neso v košarah in v jerbasih sabelj ene sirkeve' žgance pa mleka in ajdovega kruha. Moški so goloroki, imajo dolge caj haste Nove uniforme za ameriške mornarje: levo, zimska uniforma; srednji, letna uniforma in desno delovna uniforma ža poletni čas. Tam, v grobu v temni jami truplo tvoje mirno spi, sonce več ti ne posije, rešen truda si, skrbi. ostali žalostni smo in sami, ko smrt potrka, sreče ni, se žalost v hiši naseli. Žalujoči: SOPROGA IN OTROCI. Cleveland, O., 28. jan. 1946. ! intrideseti zarod. Prebujen se je oziral v nižavje in v daljne dalje, ki ga niso premamile, i Tam doli je videl vse drugo živ-1 ljenje, gledal nov svet, hrupen, 'mikaven: ponujal mu je žlah-j sreče tu ni več med nčmi, tnih prevar, a jemal mu mir. Tam doli so ceste, bele, široke; po cestah drče gosposke kočije, dirja ponosna konjiča, ko-račijo čete, zavite v oblake prahu; tam vozijo silni konji visoko naložene vozove, tam škripljejo jarmi volov, ki vozijo težke trame. Oib Šuminji se vije železna cesta, po njej se zvija pošastna kača, ki bruha ogenj, žvižga, tuli, bunka v neskonč-jne dalje. Preko Šuminje se bo-čijo silni mostovi; ob cestah 'stoje visoki topoli, jagnedi, ;murve, javori, lipe, kostanji pa I visoke hiše, posamič in v dolgih | vrstah; i'deče strehe imajo, iz (streh mole dimniki, nekateri | silni in visoki kakor zvoniki, j bruha j o dim do oblakov. Skozi vso širno in neskončno Milavo reže žvižg, se razlega tuljenje, ropot, se vleče dim, črn, bel in umazan. V Železnih ježih grebejo železno rudo, Šumšum, Šuminka in Šuminja gonijo mline, doljanske žage goltajo les. V Doljani je tkalnica, dalje ob Šuminji bruhajb tovarne, usinjarne, jeklarne, plavži. Tam čez prek Zorišč pa je tihota, ko na Pogorju. Tam na Vrhunju žde daljna sela med hostami, po holmih se svetijo bele cerkve. Oko se upre v daljne Br-janske vrhune, preko njih ne more. Na Pogorju stoje naselja trdno kakor na skali. Venci belih hiš kiti j o vrhove liolmov, v dvoje, troje kolobarjev so na-j V BLAG SPOMIN PETE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE MATERE Anna fampa ki nas j« ssa vedno zapustila 27. januarja 1941. Snivajte le sanje sladke, v zemlji tuji. v Bogu tam! Da se vidimo v nebesih, izprosite milost nam. Žalujoči ostali OTROCI Cleveland. O. 28. januarja 1946. Za prijetno olftj-žanje poskusite čist,, lahek, istkuSen način, da pomaRato navadnemu hrbtobo-lu, Denite Johnaonov BACK FI.ASTER ravno na boleCe mesto. Ta lahek lek prijetno GREJE vaš hrbet, olajša bolečino in otrde-lost. Gorka flanelasta podloga var-je pred mrv.loto — zveže in podpira — vpliva prijetno. Napravljeno od Johnson & .lohinon. V vseh lekarnah, flL™™^ NOVIC E- M i vsega sveta NOVIC E- „ bi jih potrebujete NOViC E- „ ki jih dobite še sveže NOVIC E- „ popolnoma nepristranske NOVIC E kolikor mogoče originalne NOVIC E- H ki so zanimive jo kosi, po h o sta h kukavice, za z deskami in slamo, vrtovi in hišami rezljajo lasto- vise v rebrih, podlcžen« vice; po gozdih lajajo psi, lami. Nanje se tam treskajo streli lovcev. Na sredi selišč se košatijo stare lipe. ki jih je zasadil še dvaj-ijo rože na okencih, seti rod. Okrog lip leže nametani trami. V kolobarju stoje snažne hiše pa zro na te lipe. V prvem vencu stoje ob poti zidane, lepe in bele, z dimniki, krite z opeko; s širnimi dvori, hlevi, svinjaki, kozolci in z o-grajenimi vrtovi. Na oknih vise nagelj i, fuksije, belargoni-je, roženkravt. To so hiše zem- Jašinjem in fairo ljakov in onih po dve tretjini i nova hiša, široka, s na® hlevci in skromni vrtif■ skladovnice drv se k0"18' Pri Svetem Vidu sC skozi lipe farna cerkev nijsko hišo. Visoka J* krita z opeko. Doli ob Vi;'injem in faro stoJ^ hiša: orožniška postaj"; zijo budne oči na javn' Pogorju in na zakonih brjanske države. Ob P;.' stoj' zemlje. V drugem vencu so vesele hiše polzemljakov, pod zidane, z lesenimi mostovži, krite s slamo. Na mostOvžih vise težki nagelj i, na oknih so rože. V tretjem vencu stoje one s četrt zemlje, nekoliko podzida-ne, krite s slamo; in bajtarske s koščkom zemlje, lesene, oka- nasadom in podzida«0 pogorska šola. (Dalje prihodnja —Večina japonskih in busov vporablja ^ sko silo oglje mesto « * * Eddie Lee, iz New Yorka, ki nam ga predstavlja■ gornja slika, je prvak v igranju biliarda. Prvenstvo je dobil v Minneapolis, Mi mu, ko se je tam vršil "national amateur tiireecušhion billiard tournament." . , Bele satenaste sandale za poroke ter sre1 in zlate večerne sliperje za to specielno prilik0, VSEH VRST PETE! Ravne, cuban in visoke pete. MI POBARVAMO ČEVLJE, DA SO PRIMERNI VAŠI OBLEKI Mi imamo tudi veliko izbiro čevljev p°se velike širine in z nizkimi petami, ki so posebno I pravni za nošo v Evropi. Močni, trpežni oksfordi in visoki čevlj1 moške, ženske in otroke. MANDEL'S SHOE STORE 6107 St. Clair Ave. EX 3850 Poleg Grdina Shoppe ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unljska tlikar-na vam tiska krasna poročna vabila po Jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. HEnder.on MŽrt' M i uTHTiTflTffnffiTOIKTifgčififtij