POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSKMEZNA' ŠTEVILKA 125 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH © Naročnina v Jugoslaviji znala mesečno Din 10.—, v inozemstva mesečno Din 15.—, — Uredništvo in apraval Maribor, Ruška cesta 5 poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št. 14 335. — Podružnice: Ljubljana, De* lavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokoplst se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki služijo v social.ie namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.56 Štev. 111 • MaHbor, torek, dne 1. novembra 1938 • Lelo XIII Slovenska narodna vlada pred 20. Beti 29. oktober 1918. Svetovna vojna je pospešila in zaključila razkroj Avstro-ogrske monarhije in zapečatila usodo habsburške dinastije. Številni narodi, ki so tvorili to drža-yo so bili že davno naveličani podložni-stva. Vojna z vsemi svojimi strašnimi Posledicami je sprostila njihove sile, Proti katerim se je pokazal državni aParat brez moči. L. 1917. je začelo vreti med vsemi slovanskimi narodi. Med njimi so se Pojavile težnje za narodno osamosvojitvijo, vendar pod žčzlorn habsburške ^nastije, kakor so to podčrtavale raz-ne deklaracije narodnih voditeljev. .Dogodki pa so šli preko teh deklaracij in v oktobru 1. 1918. je prišel konec Avstro-Ogrske. Narodi v tej državi so Se sprostil poslednjih vezi, ki so jih še Priklepale na ogrodje stare monarhije. Nastopil je trenutek formiranja samostojnih narodnih držav, za katerega sc [e izreklo vse socialistično delavstvo brez razlike narodnosti. Dne 28. oktobra 1918. je bilo vzpostavljeno Narodno veče v Zagrebu, kot 'iada vseh v Avstriji živečih juž. Slovanov, dne 31. oktobra pa se je osnovala v Ljubljani pokrajinska narodna vlada za Slovenijo. V tej vladi so bili: Predsednik vlade pok. Josip Pogačnik, notranje zadeve je upravljal pok. dr. Janko Brejc, finance dr. Vekoslav Kukovec, pravosodje dr. Vladimir Ravnihar, kmetijstvo pok. prelat Andrej Kalan, nauk in bogočastje pok. dr. Ka-*el Verstovšek, javna dela in obrt inž. Vladimir Remec, trgovino in industrijo Pok. dr. Karel Triller, prehrano pok. dr. Ivan Tavčar, promet dr. Pavle Pestot-nik, narodno obrambo pok. Lovro Pogačnik, zdravstvo dr. Anton Brecelj in Socialno skrbstvo pok. Anton Kristan. Socialistična zavest ne sme biti prazna beseda Socialist je prerojen človek. Ni prerojen sicer telesno, duhovno pa je. Načela današnje družbe niso niti socialna, kaj šele socialistična. Od zibeli do groba živi človek v družbi, v razmerah, ki ga uče samo dveh načel, to je, gospodarstva in suženjstva, ki se končno izraža v vsestranskem, izkoriščanju, moralnem in gospodarskem. To spozna vsak, ki ima le nekaj čuta v srcu, ko vidi moralne in' ‘gospodarske krivice, ki jih mora prenašati sočlovek, vsak, ki si ni znal s svojimi grabežljivimi rokami ali s svojo srčno nekulturo na tiranski način priboriti tako zvane gospodujoče pozicije v življenju. Človek, ki živi v takih sferah, postaja zverina in danes prav lahko trdimo, da je zverinstvo v tako bujnem razmahu kakor še ni bilo. V današnjih razmerah se je težko otresti vpliva vzgoje in okolice, zato mora delavstvo tako temeljito ceniti ! svoje tovariše in tovarišice, ki so kljub tem neprilikam dvignili svojo srčno kulturo, da v teoriji in praksi, to je, v praktičnem življenju, vrše vse one družabne vrline, ki jih zahteva socializem. Ceniti mora te svoje sodruge in sodružice za-! radi boja za socializem, ki se more * uspešno vršiti le v iskrenosti in ob so-: delovanju vseh pravih socialistov in so-cialistinj. i Socializem je znanstveni nauk o pravičnem novem družabnem redu. Socia-i ližem je znanstveno utemeljena prognoza* ali hipoteza, kako naj se človeška družba revidira, da bo odgovarjala SO' cializmu ali pravičnosti v družbi. To je , veliki ideal, ki ga morajo gojiti sodrugi | in sodružice v svoji propagandi in v svojih dejanjih, ker kakor zahtevamo od družbe, da bodi pravična, da bodi družabna, sodružna, to je, enako pravična vsem ljudem, tako lahko zahtevamo tudi od vsakega socialista, da bodi ideal te nove družbe sam in med svojimi sodrugi. —• Socializem ni samo znanost, socializem je tudi kultura in civilizacija v duhu socializma. Socializma ne more'tvoriti fraza, beseda, teorija, ampak tvoriti ga morejo le živi ljudje, ki so sami pravi socialisti po prepričanju in v političnem življenju. Na teh temeljih gsnovani socializem ima bodočnost, ker predstavlja fronto pravih socialistov v teoriji in praksi, njih idejno in praktično tvornost ob vzorni solidarnosti in disciplini v boju za program, ki je svet za vse v sedanjosti in bodočnosti. Odložitev o razmejitvi med ČSR in Madžarsko prepuščena Italiii in Nemliji Lahkoverni Slovaki. jadnje vesti Francoski radikali in ljudska front« Dne 2. t. m. se bo sestal odbor štirih strank ljudske fronte, da prouči pologi, ki je nastal po kongresu radikalne stranke v Marseillu. Glavni odbor radikalne stranke izjavlja, da si bodo radikali za svoje delo v parlamentu izgo-v°rili proste roke, kar se pa tiče (v}brambe demokracije v Franciji pa ho-£ejo še nadalje delovati skupno s strankami ljudske fronte. Razsodiščna komisija za razmejitev med ČSR in Madžarsko ^e.bo sestala prihodnji teden na Dunaju. Odločila bosta italijanski zunanji ^inister grof Ciano iti nemški poslanik • Ribbentropp. Pred tem pa bosta zadana češkoslovaški in madžarski zu-anji minister. Volitve na Portugilskem Na Portugalskem so se vršile volitve stanovski parlament. Vložena je bila bh?° yladil,a l'sta- Predsednik repu-i. 'ke Salazar je izjavil, da so bile vo-tye plebiscit. Brat generala Franca je utonil. Naj- j^rnenitejši španski letalec in brat ge-s o .. Franca, Ramon Franco, je padel '^ojim letalom v morje in utonil, onesrečeni letalec Franco je bil po-arih1*^ zračne flote nacistov na Bele-v n- Letalo je zašlo v nevihto in padlo Biln^jf' S Francom vred sta se uto-d tudi dva višja letalska častnika. Pogajanja za direkten sporazum med ČSR in Madžarsko, radi odstopa slovaškega in rusinskega ozemlja, na katerem prebivajo deloma Madžari, so se razbila. Obe stranki, tako Madžarska, kakor tudi ČSR, sta se obrnili na Nemčijo in Italijo, vsaka s svojimi predlogi in argumenti, da naj imenovani velesili odločita v tem sporu. Zlasti zanimivo je, da so v tej zadevi potrkali v Berlinu Slovaki, oz. njihova vlada in ministri, ki so v zadnjem času večkrat potovali tja in menda mislijo, da so si pridobili v Nemčiji toliko sim-patii, da jih bo podprla proti Madžarski. Te dni so bila v Rimu posvetovanja med Mussolinijem in nemškim zunanjim rfiinistrom v. Ribentropom radi te zadeve. Kako bo izpadla odločitev Nem-č'*e in Italiie, še ni mogoče reči. Dvomimo pa, da bi bili Slovaki zadovoljni. Slovaki, ki so poprej mislili, kakšne krivice .se jim gode v ČSR, bodo v kratkem izvedeli, da je z razbitjem enotne in močne ČSR prišla vrsta tudi na nje, da plačajo tribut tistim svojim prijateljem, kateri so jim tako lepo govorili po radiu in jih pozivali v boj zoper češke tirane. Predsednik vlade veleizdajalec Češkoslovaška osrednja vlada je odstavila ministrskega predsednika v Pod-karpatski Rusiji, Andreja Brodija, in obenem odredila njegovo aretacijo. Izkazalo se je, da je Brodi Madžaron in v službi Budimpešte. Ta človek, kateremu je bila poverjena vlada, se je kar odkrito zavzemal za madžarski predlog, da naj se v vsej Podkarpatski Ru-sii’ izvede olebiscit. Namestnik aretiranega predsednika vlade je postal msgr. Vološin. Francoski radikali na desne Sklep radikalnega kongresa Radikalni kongres v Marseillu je dal Daladieru obširna pooblastila za preusmeritev francoske zunanie politike napram Rusiji, NemčMi in Italiji, pa tudi za izvedbo notranjih ukrepov, ki zadevajo tudi delavstvo. Ta preusmeritev meščanskih radikalov ne more nikogar presenetiti. Ali je s tem ljudska fronta že dokončno likvidirana, se bo skoro pokazalo. Blum o radikalih Ko je zasedal v Marseillu kongres radikalne stranke, je bivši predsednik francoske vlade, Leon Blum, govoril na velikem shodu socialistične stranke v Parizu, V svojem govoru je dejal: »Nemogoče je povečati proizvodhjo, ako se ne Doveča kupna moč naroda. Oni, ki špekulirajo na deviznem trgu, so povzročili, da sc socialisti morali dati vod-s+vo prve vlade ljudske fronte iz rok. Sedaj izgleda, da se želi, da socialisti izstopiio tudi iz vladine večine. Na ta način bi prišli na oblast ljudje, ki so krivi za prejšnjo slabo politiko v državi. Socialisti so pred šestimi meseci predlagali vlado narodne koncentraciie z jedrom okoli »ljudske fronte«. Za to so še danes.« Izid volitev v čllah V južnoameriški državi Čile je zmagal kandidat ljudske fronte s 7000 glasov večine pri skupnem številu 433.000 oddanih glasov. V južnoameriški državi Čile so se vršile pretekli teden volitve predsednika republike. Pri volitvah sta nastopila dva tabora, ljudska fronta, kandidat je bil Pedro Aquirre Cerda in desničarske s+raflke pod vodstvom svojega kandidata Rossa. Za kandidata ljudske fronte je bilo oddanih 220.892 glasov, za kandidata desnice pa 213.521. Z večino okroglo 7000 glasov je bil izvoljen kandidat ljudske fronte. Enotne kandidature združene opozicije v Beogradu Vrše se razgovori med grupami združene opozicije, da bi se postavila v Beogradu enotna kandidatna lista, Na ta predlog so pristale: bivša SPS, skupina Ace Stanojeviča, zemljoradnička skupina in socialistična skupina s s. Topa-lovičem. Požar v Marseillu Požar iz političnih nagibov? V četrtek, dne 28. oktobra je izbruhni] v velikem trgovskem poslopju »Nova galerija« v središču Marseilla požar, ki je upepelil ne samo to zgradbo, ampak tudi par sosednjih hiš in preskočil potem na hotel, V katerem sta stanovala ministrski predsednik Daladier in zunanji minister Bonnet s številnimi prijatelji, ki so prišli na kongres radikalno sočla-listične stranke. Pri gašenju tega požara se je slabo izkazala marsejska požarna hramba. Prvič je primanjkovalo vode in drugič so odpovedale brizgalne. Bolj zanimivo na tej stvari pa je, da se hoče ta požar prikazati kot nekakšen političen zločin, češ, da je bil podtaknjen od strani komunistov. Širijo se govorice, da so komunisti hoteli s tem »posvetiti« Daladieru in njegovi družbi, ki je stopila v odločen afront proti njim. Namen takih obdolžitev je jasen: poglobiti je treba nasprotstva med radikali in skrajno levico, ako se že ne more doseči, da bi vlada izrabila požar za udarec v tisti smeri, kakor se je to zgodilo pred leti že nekje drugje. Z ozirom na te okolnosti in liainigavania pa ni izključeno, da gre res za kakšen politični požig, samo. da bo krivce treba iskati tam, koder najbolj kriče: primita tatu — v desničarskih 'krogih. SKoro šestdeset mrtvih Požarna nesreča v Marseillu je zahtevala skoro 60 smrtnih žrtev, ki so večinoma zgorele in so njih trupla ostala pod razvalinami upepeljenih zgradb. Češkoslovaška vlada je protestirala proti inozemski radio propagandi, ki v češkem, slovaškem in rusinskern jeziku poskuša razdvojiti te v ČSR živeče narode. Avtobus se je zaletel v električni vlak pri Magdeburgu. Lokomotiva in ‘en vagon sta se prevrnila. 21 vojakov je bilo ubitih, 22 ranjenih. D-vIak Berlin—Konigsberg je ponesrečil. Podrobnejše vesti še manjkajo. Ponesrečena ofenziva nacistov pred Madridom Poročila o ofenzivi republikancev neresnična Pretekli teden so nacisti poskusili z ofenzivo večjega obsega na fronti za-padno od Madrida, na vznožju pogorja Guadarrama. Na tem odseku fronte je bilo mirno že od lanske jeseni, odkar se je Franco prepričal, da so tu zaman vsi poskusi, da bi prodrl in je zato svoje sile osredotočil na fronti pri Terru-elu in vzdolž katalonske meje. Kakor znano, je njegova ofenziva spomladi letošnjega leta uspela in so njegove čete prodrle med Terruelom im reko Ebro do Sredozemskega morja. —! Nato se je nadaljevala Francova ofen- | živa na fronti Terruel—Sagunto, v sme-, ri proti Valenciji, dokler je ni ustavila j ofenziva republikancev ob Ebru. Že več tednov je vladal na španskih frontah: priličen mir, ki ga je nenadoma porušila ofenziva nacistov ob pogorju Guadarrama v smeri proti Mladridu. Ta sunek nacistov je trčil ob hud odpor. —• Prvi uspehi, ki so jih dosegli, so bili kmalu izravnani s protisunki republikancev. Vest o nacistični ofenzivi ob Guadar-rami je sporočil svetu tudi nacistični radio, ki pa je potem obmolknil, čim se je pokazalo, da se je namera, prodreti republikanske postojanke, ponesrečila. Vse druge govorice o neki republikanski ofenzivi pri Madridu so netočne. Knjiga o udeležbi Italije v Španiji V Italiji je izšla knjiga pisatelja Guido Mattiolija »Italijanski letalci-legionarji v Španiji«. Knjiga opisuje podrobnosti o udeležbi italijanskega letalstva v bojih generala Franca z republikanci. —• Španski poslanik v Londonu je izročil en izvod knjige predsedniku odbora za nevmešavanje, da se bo na podlagi au- j tentičnih poročil lahko prepričal o stanju stvari, o katerih se je večkrat čulo prav nasprotujoča si poročila. I Koliko bomb so vrgli italijanski letalci na Španijo v enem letu? V prej omenjeni knjigi je rečeno, da so italijanski letalci izvršili nad Španijo 46.880 poletov, ki so trajali skupno 79.979 ur. Iz letal pa so v tem času vrgli samo 7,420.900 kilogramov bomb. Proti vojni ' Tajnik baskiške vlade Jaurague poroča, da je baskiško prebivalstvo sito vojne in si želi posredovanja, ki naj bi napravilo konec krvoorelitju. Take želje goje tudi vojaki, ki vedo, da vojne ni mogoče odločiti na frontah. Proti temu razpoloženju ljudstva je vlada seveda brez moči. Ker pa se je bilo bati vstaje, je vlada odpravila 20.000 političnih ujetnikov v pokrajini Burgos in Andaluzijo. Med ujetniki so bili tudi taki, ki so bili obsojeni na smrt, pa potem pomiloščeni. Vendar pa ti pomiloščenci niso prišli v Burgos oz. Andaluzijo, * ; Doma infto svetu Ing. M. A. VVesten bo zgradil novo tvornico železnih izdelkov v Kneževcu pri Beogradu. Listi poročajo, da prične spomladi graditi ing. M. A. VVesten tvornico železnih izdelkov v Kneževcu pri Beogradu. Prvotno se je razširila vest, da preseli celjski VVesten svoje podjetje v Kneževac, kar, pa ne odgovarja resnici vsaj zaenkrat ne. Tvornico v Kneževcu snuje njegov sin Maks Adolf VVesten. Ni pa znano, v kakšni zvezi bosta obe tvornici. Zaradi tega tudi ni jasno, ali se celjski VVesten bavi z namero, da preseli svojo industrijo na jug ali ne. 31. oktober dan varčevanja. Zadnji dan v oktobru je že nekaj let proglašen za mednarodni dan varčevanja. Organizacijo tega dne vodijo po vseh državah denarni zavodi. Prav za prav je varčevanje v nasprotju z načelom čim večje potrošnje. Večno prijateljstvo bosta baje sklenili Francija in Nemčija. Čudno je, da v dobi, ko se sklepajo pogodbe večnih prijateljstev, velesile kar tekmujejo med seboj v oboroževanju. Štiri dni zunanjepolitične debate si bo privoščil angleški parlament. Pa so res sitni poslanci ti Angleži, kaj vse hočejo vedeti od svoje vlade. Popis vseh za obrambo sposobnih moških v Angliji namerava izvršiti angleška vlada v najkrajšem času. Proti politikujoči duhovščini doma — za njo na Češkoslovaškem. V Nemčiji je, kakor znano, politični katolicizem prepovedan in izključen vsak vpliv duhovščine v javnem političnem življenju, ki je rezervirano itak samo za eno stranko oz. njenega voditelja: Tembolj zanimivo je zato, ako človek posluša propagandne govore za Slovake v dunajskem radiu. V teh govorih pojejo plačanci slavo katoliški stranki na Slovaškem in hujskajo verne Slovake proti Čehom. Bolj katoliško politično bi ne mogel govoriti niti vatikanski radio. Svet ve, kako je v Nemčiji in si misli svoje. Radi vohunstva v korist neke tuje države so v soboto, dne 29. oktobra v Berlinu justifici-rali Hugona Capetona. 5000 poljskih Židov izgnanih iz Nemčije. Poljska vlada je odredila registracijo Židov. V Nemčiji živi okoli 150.000 poljskih Židov, 5000 izmed teh se ni javilo radi registracije pri poljskem poslaništvu. Teh 5000 je sedaj nemška policija prijela in izgnala. Izgnani Židi so se v dolgih kolonah pomikali peš proti Poljski meji, noseč s seboj le to, kar so imeli ria sebi in pa cule. Vsei pstalo, j|m je bilo zaplenjeno. Poljska vlada izjavilja, da bo 50.000 Židom odvzeto državljanstvo. Kam bodo šli potem ti ljudje, s tem si poljska vlada ne beli glave. Znani von Papen zapleten v šplonažo. V Zedinjenih državah imajo velik špionažni proces. V preiskavi so govorili tudi o pismih, ki jih je pisal bivši nemški kancler, pozneje poslanik na Dunaju raznim agentom, zlasti nekemu Viljemu Lonkovskemu glede špionažne službe še meseca septembra 1935. V tem procesu so tudi izginili neki spisi, tičoči se špio-naže. Med svetovno vojno je bil von Papen vojaški ataše v Ameriki in so ga že takrat poznali, da se je bavil s špionažo. Iz Rusije so zadnjič poročali listi, da je Stalin ubit. Isti listi in iz istih virov poročajo sedaj, da pride maršal Bliicher pred vojno sodišče, da je šef GPU Ježov bolan in da ga bo nasledil državni pravdnik Višinski, ko ,bo končal proces proti Bliicherju. Japonska je ostro protestirala v Franciji, ker se baje iz francoske Indokine tihotapi orožje na Kitajsko. Zgodi se, da tudi princesa kupi ukradeno blago. Holandska princesa in bodoča kraljica Julijana, je nedavno tega kupila čistokrvnega konja Z£ 275 angleških funtov (67.000 dinarjev). Nazadnje se je izkazalo, da je bil konj ukraden z več drugimi neki Angležinji v Parizu. Il ni - ..mJi / - -v . < » ti’ z Havana cigare in španska vojna. Tobačne tovarne na otoku Kubi, ki izdelujejo svetovno znane havanske cigare so zašle v hudo krizo. Te tovarne so do 1. 1936. izvažale letno po 42 milijonov cigar, 1. 1937. samo še 35 milijonov. V Španijo je pošiljala Kuba samo drage cigare po 12 milijonov komadov letno. L. 1937. so prodale kubanske tovarne v Španijo samo še 1.7 milijonov cigar, v letošnjem letu pa je izvoz cigar v Španijo sploh prenehal. Najnižje mezde na svetu Spor na Daljnjem vzhodu je zbudil zanimanje ameriške javnosti za vse, kar je v zvezi z življenjem Kitajcev in Japoncev in drugih narodov v Aziji. Zlasti razmotriva ta javnost 'O socialnih življenjskih pogo:ih teh narodov in v njih vidi pravi vzrok velikega spopada v dalj-nji Aziji. V Ameriki imajo institut za raziskovanje socialnega položaja na Vzhodu, ki ga podpira posebno fdoiženje za izboljšanje življenjskega staifchrda azijskih narodov. To je eno tipičnih ameriških združenj, ki so osnovana iz humanitarnih razlogov. Ta institut je objavil pred nedavnim izredno zanimive podatke o mezdah, ki jih plačujejo kapitalisti v Aziji. Navedene številke res presenečajo. Te bi bilo treba pomnožiti z 20 in nekaj tudi s 100, da bi dobili višino povprečnih mezd v Evropi in Ameriki. Tako rodbina s šestimi člani v Indiji, ki je zaposlena v sezonskem poljedelskem delu, prejme za onih nekaj mesecev, ko dela, vsega 20 dolarjev mesečno (1 dolar 45 dinarjev). V tej vsoti so všteti tudi prejemki v naravi, ki jih delavci dobivajo. — Ostale mesece v letu mora taka rodbina živeti od zaslužkovih »prihrankov«. Še slabši je položaj gozdnih delavcev v Mongoliji, ki s.o deloma zaposleni pri velikih evropskih in ameriških podjetjih. Njih delovni čas je 15 ur dnevno, plača pa 4 dolarje na mesec. Ali ljudje, ki delajo na plantažah v Koreji, nimajo niti te plače. Njih plača znaša v celem 1.50 dolara mesečno. Mezde delavk so še mnogo slabše. Tako zasluži žena v indijskih predilnicah deloma 2 dolarja mesečno. Te številke so seveda le relativne, vendar niti daleko ne odgovarjajo eksistenčnemu minimumu, ker je kupna sila tudi v Aziji zaradi draginje industrijskih^ izdelkov jako padla. »N. S.« Avstrijske novice Neki mehanik, ki je bil več kot štiri leta zaposlen v nekem industrijskem podjetju v VViirtembergu, je bil dne 9. marca t. 1. odpuščen »iz posebnih ozirov ,ia državno varnost in izrecno zahtevo«. Delavec, ki si ni bil svest, da je kaj zagrešil, je tožil pri delovnem sodišču. Sodišče je izdalo to-le odločbo: »Obrati oboroževalne industrije ... podleže ... strogemu državnemu nadzorstvu ..., ki se izvaja tajno.« Zadostuje, »da kakšna državna instanca, čije ime se ne sme imenovati,... izda obvezno odredbo, da se mora nekoga odpustiti, ne da bi dotičnemu ali pa sodišču v podrobnosti sporočila razloge zato ...« (Sodba delovnega sodišča v Stuttgartu od 7. maja t. I., spis I Ca 375-385. 221etni delavec, ki se ni odzval vpoklicu i'a prisilno delo pri gradbi ceste, je bil od -odi-šča v Koblenzu obsojen po hitrem postopku kot »sovražnik države« na 2 meseca ječe. Sodišče v Nemviedu pa je obsodilo 3 delavce, ki so zapustili prisilno delo, na več mesecev zapora. Eden izmed njih pa je bil obsojen, da mora še za časa trajanja zaporne kazni na" strp:ti delo nri gradnji avtoceste. (Kolnische Zeitung št. 435-38). »Delovni čas mnogih nemških delavcev Je domala dosegel mejo, ki je iz ozirov na ljud' sko zdravje dopustna,« ugotavlja Socialni urad nemške delovne fronte. KUub temu pa se zah teva »povečanje storitve s povišanjem delovnega časa.« (Mesečija revija za »NS-SocialpO" litik«, od 25. sept. 1938). Bivši avstrijski kancler dr. Sušnik, ki so nahaja v zaporu,' je nevarno obolel. Obiskal Ka je kardinal dr. Innitzer. V ogleda &11 sl £e poravnal naročnino? A*o le ne, fznolnl s vol o dolino«* I Ogromna letala. Angleška letalska družba je stavila v promet nova letala, čijih motorji razvijajo 3400 konjskih sil. Na letalu je poleg kabine salon za kadilce in promenadni krov. Posadka šteje 27 mož in še ostane prostor za 42 potnikov. Ta letala prelete na uro 158 angleških milj in dospejo iz Londona v Pariz v 1 uri 19 min. Nad 1000 km dolgo novo avtomobilsko cesto bodo zgradili od zapada do vzhoda v Češkoslovaški. Skrivnosti framasonske lože v Bratislavi Pod tem naslovom poroča slovaško katolišl0 časopisje in za njim »Slovenec« o odkritjih ki so jih napravile oblasti v zgradbi lože * Bratislavi. V hiši so bile temne sobe, v ni1” človeški okostnjaki s škofovskimi palicami v rokah, pred katerimi so prisegali prostozidarji. Novosprejete prostozidarje so polagali v krste in jih nosili po palači, katere največja skrivnost je bila, da se je lahko prišlo iz drugega nadstropja v klet. Ko so prostozidarja dvignili iz krste, so ga posadili med sviranjeu1 mrtvaških koračnic in pokanjem šampanjski” zamaškov k mizi, na kateri so bila naložena jedila iz kuhinjske »lekarne«. — Pri preiskav1 hiše so našli tudi -dve sliki Masaryka in dr’ Beneša, (menda hoče list povedati s tem, ua sta bila to tudi dva brata.) Češkoslovaška državna zastava ie bila izdelana po predpisi'! prostozidarjev. Prostozidarji so imeli že tud' načrt, da ubijejo Hitlerja. V ta namen so hne' li pripravljena razna kladivca in meče, ... Prinašamo to poročilo -me, -s!,* Konec nemških prekoatlantskih poleto*'’ Nemška »Lufthansa« je organizirala prekooceansko letalsko službo. V letošnjem letu s° njena letala 28 krat napravila p‘ot iz Nemčiie v Zedinjene države in nazaj. Mednarodni sVS pa je bojkotiral te ■ nemške polete in tako j1 bila »Lufthansa« prisiljena ustaviti drage vol' nje. Naročniki, pozor I Današnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stanu, naš Ust vzdrževati In ga tudi redno dostavljati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da sl poštne položnice shranijo in jih porabijo prihodnjič. — Uprava. Dr, Avg, Reisman: Iz spominov na avstrijska sodišča i. V 'disciplinski preiskavi radi klobuka. V dneh, ko se pri slovenskem dnevniku tako neskončno veselijo, da sem bil radi postopanja v obrambi pravic slovenskega delavca iz naše socialne zakonodaje proti madžarski grofici obsojen na »redno« kazen, v strogi zapor in še 5 iurjev zraven, se živo spominjam svoje disciplinske preiskave pred 21. leti. Takrat so me djali v disciplinsko, t. i. redovno preiskavo pred sodiščem v Slov. Bistrici, še po avstrijskih zakonih radi klobuka. Bilo pa je tako: Začel sem s svojo odvetniško prakso kot odvetniški kandidat pri sodišču v Mariboru leta 1915. in sem garal liubi Avstriji. 13 mesecev zastonj. Bilo je leto najhujšega avstrijsko-nemškega pritiska na naš narod. To smo čutili tudi pri so- dišču. Večina sodnikov je bila prepojena strupenega nemškega nacionalizma, ki je gledal v nas Slovencih manjvreden narod, obsojen v to, da služi nemški gospodi. Za vsak zapisnik se je bilo treba boriti, v kakšnem jeziku se bo pisal. Kakor hitro so ti priyandranci ugotovili, da stranka razume nemški, sem moral pisati zapisnik v nemščini. Vpeljali so pravo strahovlado, o kateri bom še pisal. Največje boje s temi sodniki je imel skoro dnevna žilavi in vedno odporni slovenski odvetnik dr, Radoslav Piouš, ki se edini ni dal ukloniti nobeni šikani. Moral je sicer marsikatero bridko pogoltniti, toda uklonil se ni, nikdar ni spregovoril nemške besede pri razpravi. Marsikdaj me je grizlo, kako so ga rad’ tega mnogo mlajši sodniki poniževali in mu delali vse mogoče neorilike, toda njega ni bilo mogoče omajati. To mi je silno imponiralo in ko sem odhajal jeseni 1916 v Slov. Bistrico, da nastopim prvo službo kot odvetniški kon- cipijent v pisarni sedaj že pok. odvetnika dr. Florijana Kukovca, sem odločno sklenil, da tudi jaz ne bom dopuščal, da bi poniževali jezik domačega ljudstva. In res nisem spregovoril na sodišču drugače kot v svojem materinem jeziku. Smatral sem to kot obsebi umljivo, saj je ležala potujčena Slov. Bistrica na naši domači zemlji, obkoljena krog in krog samo od slovenskega ljudstva. Toda v Slov. Bistrici je bilo meščanstvo in z njim vred tudi vse uradništvo še mnogo bolj nemško zagrizeno, kot v Mariboru. Peščica zavednih Slovencev pa je bila še od preganjanj ob izbruhu vojne tako prestrašena, da se sploh ni upala družiti. »Čitalnica« je imela vsega ■skupai 8 članov. Oba odvetnika sta bila sicer zavedna Slovenca, eden že zelo star, drug težko bolan in se tako rad’ ljubega miru nista več spuščala v borbo. Jaz pa sem bil mlad in ves prepojen češkega, Masarvkovega duha in nisem hotel dajati nobene koncesije. Moj šef dr. Florijan Kukovec pa mi 1 prepustil v pisarni in izven nje ppP°.„ noma proste roke. Bil je zlata duša > izvanredno inteligenten. Ko sem 8 opozoril, kako odločno piše socialist* ni dnevnik »Arbeiterzeitung«, kako zavzema za pravice slovanskih naroa v Avstriji in da imajo že po Češkem teligenti večinoma ta list naročen, si tudi on takoj naročil »Arbeiterzeitun ter bil z nio silno zadovoljen. Njemu sledilo tudi mnogo drugih slovenskih teligentov. .i,a, Pri sodišču sta bila dva sodni ^ oba zmožna slovenščine, ^ toda n < občevalni jezik je bil nemški. S o sednikom sva dobro shajala, z m./* s dr. F., sinom, političnega uradnika^ Kranjske, pa sva imela vedno tr5,n,aore-Če je le mogel, mi jo je zagodel. Fo p vratu je sicer hotel ostati in se p . goditi, a je moral oditi na zahtevo p■ 9 sednika »Narodnega sveta«,^ z_uP. ta Martina Medveda radi obnašanja 1014 (Konec prihodnji l•„’ Varga Jože vdova, pek. Loke 201; Vrane-J«že„ brivec, Lokfi 372;. Vozelj Stanko, bri-, e(l- Loke !335; Zabrezpvnik Jože, gostilna, *0,v dežele. Izgubljenih je bilo nebroj socijal-"'h ustanov kot pljučnih zdravilišč, bolnišnic, Vzgo.ievališč, prisilnih delavnic, strokovnih |01 itd., kar vse bo treba vnovič zgraditi. Izgubljenih je cela vrsta glavnih prometnih že-,^zniških in cestnih zvez proti Pragi. Moravski Ostravi in proti Bratislavi. Za obnovo teh iz-bo treba po mneju »Lidovih Novyn« okrog 5 milijard Kč. ^2 tekstilnih tvornic počiva v ČSR Vsied odstopa tešinskega ozemlja Poljski nastopil zastoj v tekstilni industriji v občnih krajih. 32 tekstilnih tovarn je ustavilo , e]o. Od teh je 14 prenehalo z obratovanjem sled pomanjkanja premoga, a 17 vsied pre-*nienih železniških zvez s Prago, ker vodi eiezniška proga čez poljsko ozemlje, preko aterega prevoz zaenkrat ni mogoč. s 200.000 koles letno S° Prot*a*' v £SR, ki je imela velike tovarne. . aJ je izgubila precej teh tovarn. Ostale pa °uo kljub temu zadostovale za preskrbo astnega prebivalstva. j 11.000 hotelov imela ČSR pred razdelitvijo, sedaj jih ima Se 8000. v konferenci čeških škofov, ki je obravna-novo razmejitev škofij, so škofje sklenili Odlagati vladi, da sklene konkordat z Vati-anom. Delavski prosvetni večer »Vzajemnosti« in »Zarje«, ki se je vršil v sredo v ljubljanski dvorani Delavske zbornice je bil prvovrstna prireditev po svojem pestrem programu in izvajanju. Na dnevnem redu je bilo tudi predavanje prof. Iv. Favaia o Zedinjenih državah Amerike, ki je razložil postanek Zedinjenih držav in razvoj, zlasti tudi nastanek gospo- darske krize. Govorniku se zdi, da smo tudi v Evropi na poti k Panevropi, če hočemo Evropo rešiti. Sodelovali so: godba »Zarja« s j kapelnikom Iv. Grudnom, delavsko glasbeno društvo in odrski prizor Cankarjeve literarne 1 družbe. Večer je bil tudi skrbno pripravljen, i Prirediteljem se sme le čestitati na umetniški lin razvedrilni prireditvi. MARIBOR Jubilejni koncert »Grafike « V okvirju 70-letnega jubileja Zvezne organizacije SGRJ Ljubljana, se je vršil tudi koncert v proslavo 10-letnice tukajšnjega pevskega društva »Grafika«. Poleg jubilanta sta1 na koncertu sodelovala pev. društvo »Grafika« in salonski orkester »Grafike« iz Ljubljane. Mariborska »Grafika« je za ta nastop izbrala sledeče pesmi: Devi: Še ena, Foester: Razbita čaša, Šonc: Na srčku bolan, Horvat: N’ča bom več vinca piv, Odak: Nina, oj Nina in Vrabec: Sinoči me dekle je vprašalo, izven programa pa je uvodoma zapela 'pozdravno geslo. Zbor, ki je v sigurnih rokah dirigenta V. Živka, je številčno močan, glasovno dovolj izenačen, je discipliniran in poje lepo, — manjka mu pa še one prostosti lahkotnega izraza, ki poslušalca posebno pritegne. V splošnem pa je napravil nastop najboljši utis. — Sledil je nastop pev. zbora ljubljanske »Grafike«, ki Je zapela vrsto lepih, po večini novejših pesmi, ki stavijo na zbor velike zahteve (Rdeča lučka, Na cvetno nedeljo, Žebljarska, Spak). Ta zboi; se je predstavil v odlični formi, razpolaga z elitnim glasovnim materijalom, ki očituje veliko muzikalno sigurnost, se odlikuje s svojim finim izcizeliranim prednašanjem, poje prepričevalno in z veliko ljubeznijo. Zbor, ki ima v Cerarju odličnega, temperamentnega dirigenta, je s svojim vzornim prednašanjem dokazal, da je važen faktor v našem zborovskem življenju. — Salonski orkester »Grafike« je pod spretnim vodstvom dirigenta V. 2iž-munta s svojim lepim nastopom povzdignil razpoloženje večera; vse samostojne točke sporeda, kakor tudi spremljavo zbora1 je lepo absolviral in žel za svoje proizvajanje zasluženo priznanje. — Grafičarji so s to prireditvijo doprinesli najlepši dokaz svojega kulturnega udejstvovanja na glasbenem polju, za kar zaslužijo najlepše priznanje, ki naj bi se na bodočih nastopih izražalo — s številnejšo udeležbo prijateljev lepe pesmi. —c. Preveliki dimnikarski okoliši. Mariborski dimnikarski pomočniki se upravičeno pritožujejo, da se s širjenjem mesta istočasno ne množijo tudi dimnikarski okoliši. Posamezni dimnikarski mojstri so tako preobloženi z delom, da ga ne morejo zmagovati in imajo za to cel kader pomočnikom, ki se ne mlorejo osamosvojiti, ker ni prostih mest. Zaslužki posameznih dimnikarskih mojstrov so vsied tega velikanski. Pomočniki trdijo, da zaslužijo dimnikarski mojstri tudi po din1 10.000 mesečno. — Posebno krasne dohodke imajo dimnikarski mojstri s tovarniškimi dimniki. Pomočniki pa se ipritožujejo, da imajo kljub temu in težki službi skrajno majhne iplače, komaj po din 30 dnevno ipoleg skromne hrane. Dohodke dimnikarskih mojstrov je prav lahko ugotoviti po številu hiš, dimnikov in štedilnikov in izgleda, da so res zaslužki dinmikarjeiv, ki so cela podjetja, sijajni. Občina bi morala v svojem lastnem interesu čimpreje pomnožiti dimnikarske okoliše in tudi v interesu javne varnosti bi bila takšna dlelitev podjetij. Dimnikarski pomočniki tca so si svojega bednega položaja najibolj sami krivi. Naj si vsak sam izipraša vest, pa bo tako) vedel, kaj mu je storiti. Koliko dimnikarskih Donročnikoiv pa je strokovno .organiziranjih? Potom svoje organizacije bi lahko pomočniki stopili pred o'blast in zahtevali svoje pravice. Tako pa vsak v svojem kotu godrnja, to je pa trdi vse. Koliko pomočnikov je siploh naročenih na delavski časopis? Včasih je bilo drugače, pa se je pomočnikom tudi boljše godilo. Novi vodja pri Schenkerju. »Prvo jugoslo-vensko transportno dioničko društvo Schen-ker i komp.« se je nedavno preselilo s svojo »jugoslovansko« centralo iz Zagreba v Beograd. Sicer posluje Sčhenker po vseh evropskih državah. Tudi v Mariboru ima Schenker podružnico, katero je doslej vodil neki Čeh. Ker pa so se seve razmere zadnji čas v marsičem spremenile, je bila podeljena prokura za mariborsko podružnico novemu vodji, Hubertu Hinterbergerju. Treba je seve povsod za vetrom, ne samo v Guštanju, ampak tudi v Mariboru. Promet 1. novembra. Predstojništvo mestne policije v Mariboru prepoveduje ob priliki obisk grobov na pobreških pokopališčih 1. novembra med 12. in 19. uro vožnje za vse vrste vozil po Pobreški cesti, to je od začetka državnega mostu na Kralja Petra trgu do Mejne ulice, izvzeti so mestni avtobusi. Vsa ostala vozila, namenjena na pokopališča, naj vozijo po Tržaški cesti in Nasipni ulici do Pobreške ceste in obratno. Obračun vstopnic za spominski koncert Ivana Cankarja, ki ga je priredila Zveza delavskih pevskih društev prejšnjo soboto v kazinski dvorani, naj se tekom tega tedna izvrši v tajništvu Strokovne komisije. Kdor je torej vzel vstopnice v tajništvu, naj jih pride ta teden obračunati. 7z sadlsca Pravda organov finančne kontrole pred prizivnem sodiščem Prejšnji mesec smo že poročali, da dolguje država organom finančne kontrole pavšal za obleko, ki jo morajo po zakonu dobiti od države brezplačno, še za leto 1924. Eden od prizadetih je vložil proti državi tožbo na plačilo tega pavšala za leto 1924, vendar je sodišče tožbo zavrnilo, češ da gre za službene prejemke državnega uslužbenca, ki za te prejemke države ne more tožiti pred rednim sodiščem. Prizadeti uslužbenec se je zoper to odločbo sodišča pritožil na okrožno sodišče. V svojem rekurzu je povdarial, da ne .gre v njegovi zadevi za nikake služb, prejemke, temveč zato. ker pavšal za obleko sploh ne spada med službene prejemke, pa tudi če bi spadal, je država pripadajoči znesek zanj, kakor tudi za druge uslužbence finančne kontrole, tudi v le-i tu 1924, že nakazala poedinim oddelkom fi-I nančne kontrole. Vsi prizadeti so celo potrdili prejem denarja, vendar pa denarja niso dobili na roke, ker so ga morali starešine oddelkov po istočasnem nalogu finančne oblasti nakazati neki zajednici za oskrbovanje uslužbencev finančne kontrole z obleko in obutvijo v Sarajevu. Zajednica je denar prejela, ni pa zanj dobavila uslužbencem nikake obleke, ampak je denar naložila v neke sarajevske banke, ki so nato propadle, tako da je denar bil po večini izgubljen. Ker je tožnik moral le po nalogu države poslati denar dotični zajednici v Sa^-rajevo, ki je v ostalem tudi bila le organ finančne uprave, mu je država s takim svojim postopanjem povzročila škodo, ki mu jo mora povrniti. Okrožno sodišče je dalo prav tožniku. in ugotovilo v svoji odločbi, d» je država odgovorna tožniku za povzročeno škodo, če se izkaže, da je tožnik res že potrdil prejem denarja in da je potem ta denar bil odposlan v Sarajevo. Ker prvi sodnik o tem ni razpravljal, mu je okrožno sodišče stvar vrnilo v ponovno razpravo in razsojo. Ko bode zopet izšla prvoinstančna sodba, bomo o stvari, ki je nadvse važna za uslužbence finančne kontrole, vnovič poročali. Vsako leto 1. novembra romajo tisoči in tisoči na gomile svojih dragih in stoje pred razvrščenimi žarami v kolumbari-jih krematorijev, v katerih so poslednji preostanki tistih, ki smo jih ljubili, spoštovali in cenili. Otroci se spominjajo svojih prezgodaj umrlih starišev, stariši objokujejo spomin svojih umrlih otrok in sorodnikov, prijatelj se spominja prijatelja, ki ga je pobrala prezgodnja smrt. Koliko upov in nad, koliko načrtov, koliko talentov in velikih mož, koliko pridnih delavcev, ki bi s svojim delom ogromno koristili človeški družbi, je moralo prezgodaj slediti neizprosnemu zakonu narave, ki pozna samo veoao presnavljanje. Na pokopališčih stoje razkošni spomeniki, za njimi skromni, skrbno negovani grobovi, morje luči, cele njive cvetja, pa zopet zapuščen kup s porjavelo travo obraščene zemlje, ki krije neznanca, katerega se ne spominja nik-do več.____________________________________ Naše misli htte v teh dneh na bojne poljane, kjer trohne poslednji ostanki neznanih junakov, žrtev tistih, ki se lahkomiselno igrajo z usodo človeštva, da zadoste svojemu pohlepu po zemlji in bogastvu, kar znajo spretno skrivati za najidealnejšimi gesli. Spominjajmo pa se ta dan tudi onih legij borcev za svobodo in človečanske pravice, na čije grobove bi romali narodi v procesijah, ako bi mogli in smeli, ako bi moč tiranov in njihovih hlapcev ne zaprla poti in prepovedala slaviti imen, o katerih bo govorila zgodovina nekoč svobodnim narodom in človeštvu. Sirite naS list! CELJE Iz pravde delavskega zaupnika. Pred kratkim se je vršila pred okrožnim sodiščem v Celju prizivna razprava v zadevi nekega odpuščenega delavskega zaupnika, ki je tožil »Tekstilno industrijo« v Laškem na izplačilo mezde za ves čas svoje zauipniške dobe, razen tega e' sede. s katerimi se začne vsak recept: »Vzemi toliko in toliko.« Vsak kuharski recept. P če je še tako preprost, je treba dobro Pf“j udariti in premisliti. Res da ti kuharska kjijiž da navodilo, toda samo golo navodilo še_ n dovolj. Gospodinja se mora navodila lotiti » pametjo, glavni del mora opraviti in doda sama. Mora premisliti, pokusiti, mora PaZ na vsako malenkost, na vzhajanje, na peko, n* vročino itd. Šele potem, ko se boš navodila razumom lotila, bo postal recept dober in za' nesljiv. Rižev narastek z jabolki Primerno množino riža skufiaj na mleku vodi do mehkega. Veliko žlico masti ali suro' vega masla speni v skledi z dvema rumeni2' koma in z nekoliko sladkorja. Nato doda? ohlajeni riž, malo soli in sneg dveh beljak0^ in dobro premešaj. Polovico te zmesi daj dobro namazano kozico, na vrh nadevaj ,,s krhlje narezana jabolka, ki jih potrosiš s slad' korjem in cimtom, nato pa naloži še druž^ polovico riža in peci vsaj pol ure v prec« vroči pečici. M Gobji hlebčki Suhe ali sveže gobe skuhaš do mehkega 111 jih nato na drobno nasekljaš. Žlico masti spe' ni v skledi z enim jajcem, soljo in popron1, dodaj gobe in toliko namočenih krušnih drob; tinic, da se dajo oblikovati majhni hlehčki. jjj jih spečeš na masti in daš na mizo s. solat® ali omako. Iz Časopisov V št. 243 »Slovenskega doma« od 26. oktobra t. 1. čitamo: »Blagodati centralizma se opažajo tudi v Zagrebu pri gradnji nove palače tehnične fakultete. Ogrodje stavbe je že postavljeno, in sedaj bi se morala začeti obrtniška dela. Denar je odobren in na razpolago, le v gradbenem ministrstvu delajo preglavice pri oddaji obrtniških del. Ne morda 'jz kakšnih utemeljenih razlogo*' temveč iz običaja, kajti v gradbenem p'1 nistrstvu imajo navado skoro vsako Ucl^ tacijo razveljaviti, pa če obstoji utein®' ljen razlog zato ali pa samo kaka mal® malenkost. Zato so začeli Zagrebčani S.°' voriti nekoliko bolj glasno ter zahtevaj®* da se obrtniška dela takoj oddajo.« Delavski pravni svetovalec tudi včlanjena v in- porami.; Organizacija, je ternacionali. V Sloveniji je strnjenost organizacije najpopolnejša in je štela na dan 31. decembra 1937. 467 kvalificiranih osobja 301 in izrednih članov 31, skupno torej 799. Z ozirom na ugodnosti, ki jih nudi organizacija, so tudi prispevki članov izredno visoki sicer ne bi mogla organizacija izpolnjevati svojih obveznosti. Njeno premoženje, ki se je nabralo v letih po vojni, predstavlja milijonsko vrednost, V Ljubljani si je organizacija postavila palačo »Dotn grafikov«, ki je v okras mesta in v ponos članstvu. Da nudi svojim članom čim cenejše bivanje v naravi in dobrem gorskem zraku, ki soga ravno gra- stva, pač pa tudi za izobrazbo, ki je poleg strokovne usposobljenosti vsemu grafičnemu delavstvu nujno potrebna. Delo v organizaciji je razdeljeno na tri odseke: na upravni, pro-članov pomožnega svetni in tarifni odsek, vse pa združuje Glav-■ ni odbor. Članstvo si je ustanovilo pevske in, godbene odseke. Nadalje ima članstvo orke-ster, šahovske krožke, športni klub »Grafika« I itd. Iz tega kratkega obrisa je razvidno, kaj se vse lahko doseže, ako je članstvo prežeto z zvestobo in ljubeznijo do organizacije in ako je do skrajnosti disciplinirano. V mesecu oktobru so se vršile proslave jubileja. (Konec.) dopoldanske otvoritve kulturne raz stave v domu beograjskih kulturnih organiza cij, kjer je govoril s. Hais. Kakor smo že poročali, so ročila o tem beograjskem Delavskem zletu tu di »Pravo Lidu« v Pragi, »Nova doba« v Plz nu in tednik »Rovnost« v Brnu. čeSkl listi o prvem delavskem zletu v Beogradu O krasno uspelem »Prvem Delavskem zle-1 Češkoslovaškega strokovnega udruženja, glav-tu« v Beogradu, katerega se je udeležila tudi, ni tajnik s. Rudolf Tayerle, je tudi slika ne-šestčlanska delegacija čeških sodrugov iz Pra-1 deljske J ,J ge in Brna, prihajajo še sedaj s pošto glasovi čeških socijalističnih časopisov, ki so poročali o tem zletu. Med drugim je prinesel lep članek tudi socialistični strokovni list »Hlas prače« izpod peresa urednika s. Arna Haisa, ki je bil tudi v Beogradu, ter je govoril kot delegat Mednarodnega strokovnega odbora za vzgojo mladine. S. Hais je takrat razvijal pomen kulturnega dela za delavstvo in nujno potrebo mednarodnega sodelovanja. S. Hais je zaključil svoj lepi govor s pozivom na trajno prijateljsko sodelovanje češkoslovaško - jugoslovanskega delavstva. Clankar tudi s priznanjem omenja skrb beograjskih sodrugov za mladino, za katero je zgrajeno pod Avalo, 18 km od Beograda, krasno otroško planinsko letovišče, kjer biva vsako leto pod skrbnim vodstvom s. Milice Topa-lovičeve in drugih beograjskih sodrugov in so-družic do 250 delavskih otrok. Urednik s. Arno Hais se z velikim veseljem spominja neobičajno toplega sprejema, izrazov simpatije in manifestacij jugoslovanskega delavstva v Beogradu za Češkoslovaško, za mir in za demokracijo. Podpora pri Borzi dela (Muta) Vprašanje: Preko občine sem vložil na Borzo dela prošnjo za podporo. Ker ni bilo rešitve, sem se sam obrnil na Borzo dela, kjer so mi sporočili, da niso prejeli nikake prošnje za me. Vprašal sem nato na občini, kjer so mi priznali, da so prošnjo izgubili in mi obljubili napraviti novo. Kljub temu občina doslej še ni vložila za me nove prošnje. Kaj naj ukrenem? Odgovor: Zahtevajte ponovno pri občini, da vloži za Vas prošnjo, če ne, se pa pritožite zoper poslovanje občine na sresko načelstvo. Tudi sami lahko pošljete prošnjo naravnost na borzo dela. Odpoved službe (Muta) Vprašanje: Pri tesarskem mojstru sem delal 10 dni, nato so me odpustili, ker ni bilo več dovolj dela. Ali lahko zahtevam plačo za 14-dnevno odpovedno dobo, ko mi ni bilo poprej nič odpovedano? Odgovor: Če Vam ob sprejemu ni bilo rečeno, da ste sprejeti le za poskušnjo, odnosno za čas mimoidoče potrebe, Vam mora delodajalec plačati za ]4-dnevno odpovedno dobo. Zadevno tožbo morate vložiti v 6. mesecih od objavili lepa po-1 dne. ko ste bili odpuščeni. Dolžnost in odgovornost soseda (Ljubljana) Vprašanje: Imam majhno hišo, za katero se takoj dviga sosedov gozd. Breg je strm in mi jemlje gozd vsako sonce, razen tega obstoj nevarnost, da se ob viharju ne zruši kako dr^' vo na mojo hišo ter mi jo poškoduje. Ali ima1” pravico terjati soseda, da poseka visoko dre^' je v bližini moje hiše in ali mi odgovarja morebitno škodo? Odgovor: Ako ni neposredne nevarnosti. “J® se zrušijo drevesa na Vašo hišo, od sosed sodno ne morete zahtevati posekanja dreve* Tudi za morebitno škodo Vam sosed odgovaj' ja le. ako se da nevarnost predvideti in. J vkljub opozorilu ne odstrani; za nezakrivlJf slučaj namreč po zakonu nihče ne odgovar)3' Vsekakor pa soseda na nevarnost opozorite- Zobozdravnik-spedjallst N. d. Dr. Leon V. Koc je otvoril privatno prakso. Ordinira tild za bolniški fond železnice dnevno 0 pol 9 do pol 13 ure. Maribor, Aleksandrova ^ Na prvi strani lista, ki ga izdaja v imenu1 la! Posnemajte! Tiskovni sklad TrboVlie: S. Kočar Franc nabral za tiskovni sklad na nabiralni polj št. 31; darovali so: Ivan Založnik din 4, F. Železnik 10, Jože Železnik 4, Ivan Vozelj 2, Stanko Strumelj 2, Jože Janko 5, Franc Kočar 3, Jože Tanc 4. Jakob Potrata 2, Jože Golkonda 2, Petretič Martin 4, Češnovar Vinko 2, Ivan Strumej 2, Frankovič Albin 2, Pograjc Anton 2, Smolnikar Rudolf 2, Petretič Franc 3, Jesih Jože 4, N. Zarvinek 2, Borštner Franc 4, Franc Če-kada 2, Lojze Jesih 2, Brejc Ivan 2, Ivan Ocepek 2, Ivan Podbregar 4, Jože Smrgut 2. Alojz Kumar 2.50, Glavač Franc 2, Keršič Fric 3, I Hribar Franjo 4, Neimenovani 2. Iskrena hva MALI OGLASI Naii eitfitellltap f, lejo n«1cenej*e |,I>! Franc Kormonn oi ud. Kori Rnjj Maribor, Gosposka ulica 3 — moda, galanterija, drobnarija in igrače vseh vrst. Največja izbira in najboljši nakup. Priporoča se ŠPECERIJSKA TRGOVIINA Delavski dom i. 2. z o. z. Maribor, Frankopanova ulica 1. FRANC REICHER, MARIBOR ^ Tržaška cesta 18, se priporoča cenj za izdelavo oblek za gospode m ®ame P nižjih dnevnih cenah. Hitra in solidna Bogata izbira modnega blaga. ^ KOLESA, GRAMOFONE, šivalne stroje, otroške vozičke P°J”aav!!“<1l£» bro in po kulantmh cenah znana JUSTIN GUSTINČIČ, mehanična d|lavnmb» MARIBOR, Tattenbachova ulica 14. Shra koles čez zimo. Zt k»nzorclj lidalu In arelule Adolf Jelen v Mariboru. - Tiska: Ltadska tiskarna, d. d. v Maribora, predstavitvi Viktor Eržen v Maribora