St. 120.
V Ljubljani, četrtek 17. oktobra.
V. tečaj. 1872,
SLOVENSKI NAROD
Izhaja trikrat na teilon, vtorek četrtek in eoboto, ter velja po posti prejeman. za avstro ogerske dežele ali v I.juhljani s pošiljanjem Da đon , u eelo letO 10 ffolđ., za pol leta 5 gold., za četrt lota 2 gold 60 kr, Za tuje dežele za e.elo l«*t»» 12 goKt., za pol leta 6 goM., za Setrl leta 3 gold, 25 kr., a. v. — Za oznanila se pl.-ičnje od <etiristonne pei it-vrute 6 kr. če M oznanilo enkrat tiska, f> kr. če ho dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska.  Vsakokrat se plača šteinpelj za 30 kr. — Dopisi naj se  i/.vole frankirati. —
Uokopisi se ne vračaju. — Uredništvo j« v Ljubljani na eelovški cesti v Tavčarjevi liiši „Hotel Kvrnpa". Qp r a v n i »t v o , na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklauiaeije, oznanila t. j. administrativne reči, je v „Naimlni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
Omenili Brno ob kratkem, da je vojni minister v zvezi z drugimi kolegi v ministerstvih nvoje milijonu, kolikor jih jo potreboval za utrjenje avstrijske vojske, namreč za stroške, ki bodo nastali iz toga, da bodo vojaki vsa tri prva leta brez odpusta v armadi ostajali, dovoljeno dobil. Znano je, da je zrno vladne strauke, 24 ustavovercev, glasovalo proti temu, ter da so protivniki mini-sterstva, federalisti, kolikor jih se udeleži državnega zbora in delegacij, v zvezi s konservativnej-šim delom ministerskih privrženikov, miuistcrstvu do zmago pripomogli. Ta Čudna stvar jo v političnih krogih naše monarhije tako veliko pozornost obudila, kakor dolgo že nobcua. Ustavo-verne novine, posebno vladne, trudijo se že dolgo dni dokazati, da cel dogodek vendar nij za njihovo stranko nevaren, da ministerstvo vendar ne pade, da-si so ga v najvažuiši reči zapustili oni, ki so ga postavili. Iz vsega se pa vidi, da je ustavovercem tesno pri srci in da verujejo na strah, o katerem bi sebe in svoje radi preverili da ga nij.
Kakor je glasovanje ministerskih privrženi-kov parlamentarno nenaravno in sc zarad tega še maščevati mora, še bolj nenaravno je ravnanje fede-ralistov, ki so tu Aucrspcrg-Kuhna in ustavoverni sistem podpirali, — ako sc pri obeh strankah globlji u/.ro k i ne iščejo. „N. fr. Piv' namreč priznava baš v očigled tega glasovanja, da jo imela ustavoverna stranka, katera se je protivila utvrđenju in poinnožcnju avstrijske vojske, svojo uzroke, katerih v posvetovanji nij javno povedati hotela. Dva taka uzroka skuša rečeni list uavesti, glavni uzrok pa zamolči. Ta je namreč kratek iu jasen: Ustavoverci 80 Prusoljubi \ njih ne bode bolelo, ako bi Prusija anektirala ucmško-slovanskc dežele avstrijske. Ker je baš še v vojski avstrijski patrijo-tizem doma, radi bi nemški vitezi svinčenih podplatov" avstrijsko vojsko tako slabo imeli, da bi pruski poželjivosti no mogla protiviti se. Saj je ravno prusjanska ,,1). Z.*' najbolj proti prodolženju
nas.očn<ujti %vajaka v armadi pisala, in — kisla in r^iguirijujrnica, katera pruske novine delajo zdaj, to jasno dokazujejo , ako že ne primerjamo vsa djanja germanizatorske klike v Avstriji.
Federalisti v delegarijali imajo avstrijsko čutje. Politično proviđenje jim kaže, tla se bode morala Avstrija zdaj naprej boriti za svoj obstanek baš s Prusijo. Za to ne morejo biti prijatelji njene slabosti, za to so za močno avstrijsko vojsko. Če ravno jim jc torej težko bremena nakladati ljudstvu, vendar nij jim bilo lchko žrtvi izogniti sc in dovolili so teške milijone, ker najprej treba, da država obstaja, potem še le more razviti so. Urez dvombe jim je bilo težko v tistem tre-notku, ko jc vlada, zapuščena od lastno stranke, bila na padanji, podpreti jo s svojim glasovanjem. Mnogi glasovi so, ki pravijo, da bi bili morali federalisti glasovati proti dovoljenju, samo da vlado vržejo. Druga , ravno tako opravičena mnenja so pa, da tu nij šlo za vlado nego za državo; za to so odobrujo glasovanje za vojni proračun, dasi je strašno velik. Bil jc tu odpor proti skritemu iz-dajalstvu Avstrije, katerega namerava nemško-ustavoverna stranka Hismarkovcev. Pač je bilo treba motivirati in sicer energično motivirati to glasovanje od strani federalistov. Žalibog da tacib motivacij nij bilo.
Kakor smo videli, glasoval jo ,,Slovenec/' Črne za dovoljenje. Proti temu bi ne imeli ničesa. Pač pa jo bila njegova motivacija, naravnost rc Ceno, bedasta, ako so novino prav poročalo , da jo namreč rekel: Ka jc zato treba Avstriji močne vojske ker Husija hoče voliko slovansko monarhijo osnovati. Če kaj tacega izgovori polovičarski nemški teoretik, uaj mu bog odpusti bedastoćo. Iz ust Slovana kažejo take besede, da njih izustnik ne čita nič, ne ve nič o svojem lastnem velikem rodu iu njegovih težnjah. — Drugi slovenski delegat g. dr. P o k 1 u k ar nij glasoval. To je sc ve najkoinotnejŠc. Nočemo se pa prepirati, dali jc to ravnanje pravo ali ne. Vsakako hi bil v generalni debati imel energično razložiti motive,
kateri ga navajajo, da z ustavoverei ne more, z drugimi federalisti neče glasovati. Taka motivacija je neizmerno lahka bila. Zakaj je nij bilo, no! to vsak ve, žalibog. Slovenstvo je slabo zastopano. Sicer vso čast osobi moža, ki ga tu v mislili imamo, ali za tako zastopstvo ustvarjen nij, za to molči. Molk pa nij koristen dan deues.
Dopisi.
Iz Krtftlljlt 14. oktobra. [Izv. dop.| V Kranji sc imajo v kratkem razpisati volitve za mestni odbor. Upati jc , da bode nov odbor naroden. Vendar bode treba večjega prizadevanja in večje edinosti na narodni strani, nego pri zadnji volitvi, inače doživimo še enkrat ta škandal , da sc bode v mestnem odboru demonstriralo proti narodnim uaredham. Kazinska „stranka1', če zasluži to ime —, svoje moči napenja in že rije in skuša na tihem volilec obdelovati za dozdajne odbornike. A ta trud uc bode imel vspeha, ako bodo narodnjaki edini in ako ne bodo zarad osobnih razmer volitve se zdržali. Nikdar pa ne prezirajmo delavnosti kazinske stranke. Ako sc posreči Tagblat-tovemu dopisanu, katerega učenost ne sega deleč črez knjige, v katere zapisuje, koliko vreč sc dan na dan odklada iu naklada, da doslej narodno mladeniče s sladkimi besedami pregovori k pristopu v nekakov „Unterhaltuugsvcrein", sc tudi lahko pri volitvah zopet obmo plašč nekaterih častihlepnih gospodov. Od mladeničcv, ki se med olikane štejejo, bi smeli vendar pričakovati prepričanja. Kateri pošten narodnjak se more vpisati v društvo, o katerem jc le to jasno, da sc namerava ž njim regeneracija kazinskega društva. Ideja kazine je opešala s tisto oguljeno kljuso vred, katero so letos za „Sokolom" v Cirklje poslali baje kazinsko bistroumnost zastopat. Kaj bodo šo v krogih, katerim celo leto nobedcu naroden list no pride v roke V Sploh pa sc bode malokje na Slovenskem našlo mesto, v katerem se tako malo bere, ko v Kranji.   Po številu časnikov,  ki dohajajo v
Listek.
1% Rusije.
u.
0 nedavnih reformah v Kusiji.
(Spisal prof. <lr. Fr. Cel cs t in.) Odkar jo Peter z mogočno roko podrl kitajski zid, s katerim so so bili moskovski carji zaprli od zapadnoga sveta, vrste so v Rusiji reforma za reformo. Ne rode se lahko , misel reformatorja sc pogostoma ne- izpolnil jc, ali se jej celo nekaj časa ravno nasproti ravna, pa blagega semena, ki ga je vsejal Peter, nij mogla /utreti nobena še tako kruta reakcija, kolikrati so poskušali ugasniti iskro življenja, ki seje jelo zbujati za Petra! Celo Petrova energija je velikrati omagovula , ko je vsa Pusija, od razžaljenega bojariua do poslednoga berača, trdovratno branila sc vsake reforme, vsakega /bliženja z evropskim življenjem , in koliko Petrov šteje Rusija ? S težkim srcem , z grenkim prodčutjem prihodnjih napadov na nedovršeno delo celega življenja se je vlegel na smrtno posteljo on, ki je za svojo misel zastavil vse svoje bilje, žrtvoval svojega lastnega sina iu naslednika , tla
bi rešil reformo. Komaj jo izdihnil Veliki car, že je bila Kusija v rokah ljutli, ki so vselej in po-vsodi iskali le osobno koristi, katerim je bila ta država t uj a zemlja brez gospodarja, kjer jc vsak samo skušal polniti si svoje nikdar nepolne Žepe: BirOD in nemška drhal BO ravnali z Itusijo, kakor no ravna brezvesten zapravljivcc se svojti lastni jo. Nekdujni konjski hlapec, potem vojvoda, nazadnje gospod vse Itusijo, jc IJiron strašno mučil narod, ki mu je bil tuj, ki gaje zaničeval. Zginili ali pa omolknili so delavci slavno Petrove dobe, in lc ko je pal preklinjanj kurlandee, ter se potuhnila nemška stranka , ko je Kli/.aveta slovesno obljubila, da bo ko hči Petrova vladala v očetovskem duhu, ko so ruski ljudje sopet dobili veljavo pri dvoru : še le tu je ltusija jela svobodneje dihati.
V drugi polovici ls- stoletja, ko so na ev ropskih prestolih sedeli lilozoli in jc Voltaire ear stvoval nad njimi , sc je v Kusiji vršila bliščoča doba Materino II. Severna Semiramida je bila ena iz najbolj gorečih Bestilcev Voltaire-a iu vrov obujenega humanizma sploh. Misli Montesiniioti a in Bekarija je hotela položiti za podlago vsega pravnega življenja v Kusiji. Sklicala je komisijo iz Ivaeh stanov zunaj kmetskoga za pregled iu novo
uredbo' postav in sama napisala zanjo „Nakaz", po katerem naj bi se ravnala. V „nakazu" veje skozi in skozi duh človekoljubja, pa ko so je v komisiji zbudilo vprašanje ob osvobojenji kmetov, iu je večina dvorjanskih deputatov bila proti osvobojenji, Katerimi vendar nij upala ustavljati sc svojim dvorjanom, čeravno jo sama želela osvoboditi kmete. Zato je nakaz ostal brez praktične veljave, in komisija se je razšla brez dosege namena carice. Potem ko je jelo vreti na Francoskem , jc Katerina kakor drugi evropski potentnije prestrašila se idej , za katero sc jc prej navduševala, iu Velika carica, prijateljica človekoljubju, je ubogim kmetom prepovedala celo pod kaznijo večnega izgnanstva v sibirske, rudnike pritoževati sc zoper svojo velikrati nečloveško gospodo.
Tako je ostala odkrita runa v ruskem občestvu in krivica , ki JO je trpela večina naroda, se je jela maščevati s tem , da je ostrupila vse življenje, izgnala iz njega čutje pravice, človekoljiibija, dala enemu dolu človeštva priliko predajati se za krvave žule večine skoraj absolutni lenobi in sibaritstvu, in tako porodila vse tu izpučouo stanje, ki nastaja gotovo tam, kjer človek ne dela in lc na uživanje misli.
eno mesto, sme se gotovo z večjo varnostjo soditi mera izobraženosti, nego po obilni razprodaji mila. Kjer pravega izobraženja primanjkuje, tam sc šopiri pulda oholost , ki vsako druževanjc zavira. Če pa veselje do družbovanja gine , saniopašnost in dobičkarija še to pokonča , kar je plemenitega ostalo. Težko je zamolčati, katera bira ljudi mi je na piki, vendar je ne bom razglasil, kajti se tolovaju se daje „galgenfrist."
lz Nkotlc loke 14. okt. [Izv. dop.J Prejšnjega meseca,1 26. septembra so bile pri nas volitve v mestni občinski zbor. Izvoljeni so bili kandidatje stare stranke, ki nema nobene politične barve, kakor da je v starem duhu filistrovanja že zerja-vela. S tem nijso zadovoljni drugi. Med temi celo ne c. kr. sodnijski predstojnik g. Levičnik, ki je bil sam izvoljen. Ravno tako nij zadovoljna napredna stranka s tem izidom. G. Levičnik je protestiral zavoljo nekaterih „nerodnosti", ki so sc pri volitvah godile. Drugi so mu pritegnili. Radovedni smo na odlok. Ako pride v drugič do volitve, upati je, da se bode med našim meščanstvom vsaj prej nekoliko pomislilo in preudarilo, za kaj gre, in kateri možje bi zares najbolje zastopali materijalne koristi našega mesta, kakor tudi narodno- politične. Naj gledajo meščaujc, da Loka ne bode postala črna, te-muč da po pregovoru ostane „pisana Loka", samo ne zmešana kakor je dozdaj bila včasi. Samo da je slovenska. — Dalje imam poročiti, da se pri nas snuje založnica. Pravila so že vložena. Tudi tcle-grafično postajo bodemo dobili. Je že dovoljena. — Iz tvoren J«k4»f?n 15. okt. [Izv. dop.J Nedavno se je blizu Tržiča odkrhnila skala in zvalila se na tržiško cesto. Ker se jc kmalu potem privozil deželni predsednik v ta kraj , ugibali so nekateri, da je ta dogodek gospoda grofa izne-miril. Verjetneje je pa, da je hotel gospod grof tipalnice stikati iz mreže volilne agitacije; Tržič je domena, na katero je doslej /nihaj opiral germanski orel svoje peruti, ako s prvim hipom nij mogel slavca ukončati. Gospod grof prav varno postopa; a to vse predolgo trpi. Predno se dotira „abc" do konca, nam je že cela sila zopet dana, katera je vsled nedoločnega postopanja naših me rodajnih krogov otrpnivati žugala. Mi sc ne bo jimo volitev, tudi ne žrtev. A o pravem času moramo si razjasniti, ali čem o tudi pri prihodnji volitvi dozdanje zastopnike kandidirati. V nekaterih krajih bo treba spremembe, drugače ostanemo na cedilu; na primer g. Murniku bi svetovali, da za trge iu mesta ne kan-diduje več. Zaupanje, katero je od zadnje volitve sem užival, je prveč efemerno. Čeravno je domoljubje Kamničanov dozdaj neomadeževano , a pripetiti se vendar more, da nekateri doma ostanejo, če se ne bodo mogli za priporočanca navdušiti.
Iz II rtiMtnika pri Trebovljab laokt. Izv. dop.) Včeraj so imeli učitelji laškega okraja v tukajšnji restavraciji svojo konferenco. Kaj so vse sklepali in sklenili, mi nij znano. Govoril sem z učiteljem, kateri jc nekoliko naroden in ga pra-šal, ali se je udeležil učiteljskega zborovanja v Ljubljani, odgovoril mi je, — da ne. Čudil sem se! Sc bolj sem sc pa začudil, ko mi omenjeni učitelj pritrdi, da se nobeden učitelj iz laškega okraja zbora udeležil nij. Res Čudni ,,patrijoti", ti učitelji slovenskih otrok. Nij jim za blagor naroda, čegar kruh jedo. Naj bi pa vendar pomislili, da bodo sedajni njih učenci z žalostjo spominjali se na svoje prve učitelje: ker ti nijso imeli poguma stopiti v vrsto narodnih učiteljev. —
Že je minolo tri mesece, kar nam je povodenj našo občinsko cesto razrušila, tako da smo zdaj popolnem ločeni od sveta, niti do naše županije Trcbovlja nij mogoče z vozom priti; pa do sedaj se nij še nič storilo od nobene strani, da hi se cesta naredila. Vprašali bi torej gospoda župana, kaj meni storiti. Ali hoče, da bi Hrastničani svoja kola sežgali, in si na mesto vprežne živine omislili mule, da bi jim prenašale potrebno v in iz Trbovlja? torej kako bo?
Iz Tl*Mttl» — Vračaje se pred nekimi dnevi v tukajšnje mesto iz Kčtnare, kjer sem obiskal svojega prijatelja gospoda J .. .pridem doli po Plajdab v Rocol (kjer je bil izvoljen gosp. Fr. Ccgnar za poslanca!). Nadaljcvaje pot proti mestu (bil jc že mrak), zaslišim za sabo lepo petje v neki daljini, pa nisem precej razločil, v katerem jeziku se je pelo. Obrnem se in zagledam sedem lepih junakov, ki so šli tudi proti mestu. Brž sem si mislil, da to nijso Teržačani — Italijani ; ker glasi so se mi zdevali prelepi, da bi jih moral imeti za tukajšnjo italijanske. Ko sem nekaj postal, da pridejo bliže, in da tedaj bolj i a'loči m, zaslišim te-le besede:
„Si, si, morir vogliamo, Hella Italia!  per te" (Da, da, vmreti hočemo Lepa Italija! za tebe). — Bili so naši okoličani! Kako da mi je pri tem srce vpadi o, utegne vsak iskren Slovenec, ka koršen sem jaz, lahko vganiti. ..Ali je pač to naš napredek ?° sem si mislil. Žalost! Še celo takrat, ko nije bilo ne slovenskih časnikov, ne slovenskih čitalnic, ne slovenskih društev za petje, se nije v tih krajih kaj tacega slišalo.  Se ve sicer, da naši okoličani pojo tisočkrat rajši slovenske pesmi, nego tuje — italijanske.   Ko jih pa nimajo, in jih nikjer ne slišijo, si pomagajo s tem, kar jim prihaja na znanje zastran petja, da le p o j o; ker tega se nikakor ne morejo ogibati, — takšne krvi so!  Slovenci, dajte jim hrane,  da se skazu-
Eden iz največjih despotov, kar jih je bilo v Rusiji, je bil naslednik Kateriuiu Pavel. Iz strahu pred francosko revolucijo je prepovedal uvoz vsakih knjig, celo not, dal zapreti vse častne tiskarne, katerih se je bilo že precej veliko odkrilo za Ka-terine. Kar je kolikaj dišalo po liberalizmu, se jc preganjalo kot jakobinstvo, masonske lože, razsejane po vsej Rusiji, posebno silne pa v obeh sto-licah, jc že Katerina jela preganjati. Satirični žurnali : Živopiseo itd., prvi priznak zbujajoče sc narodne zavesti, so brž izginili. Glavnega vodja duševnega življenja Novikova, Človeka, žrtvovavšega za omiko naroda denarje, čas in nazadnje svojo svobodo, ustrojivšega prvo pravilno knjigoprodajo v Rusiji, so kot masona zaprli. Ves neveliki del mislečih ljudi pobit žc poslednja leta Katerininega earstvovanja se jc za Pavla predal nemi resignacii, vsaka očitna ali kaj vidna propaganda za reformo je jenjala. Pri vsej svojej prenapetosti pa je Pavel vendar storil prvi korak k osvobojenji kmetov: prepovedal je o praznikih siliti kmete na delo, in dovolil na teden lc tridnevno tlako. Pa ta polkorak mu nij pridobil src pod despotizmom ječečega naroda, in posebno so ga sovražili bolj svobodomi selui celo najviše postavljeni ljudje. Zbirali so se
okolo naslednika Aleksandra Pavloviča   in nanj jeli polagati svoje nade na evropsko razvitje ruske države. Aleksander Pavlovič je po svojim blagem značaji, mehkem srci zares obetal veliko. Kate rina je mnogo storila za odgojo svojega vnuka, ki ga jc nekaj Časa mislila celo mimo očeta na rediti za svojega naslednika,  izbirala skrbno mu učitelje,  iu med drugim dala mu kot glavnega blagega  Švicarja Laharpe-a.   Aleksander ga je strastno ljubil in odkril mu vse svoje  srce. La harpe, v duši iu po odgoji republikanec, je dobro vedel, da republika v Kusiji še nij mogoča, i u to rej je ves svoj vpliv na svojega odgojenca pora bil na to, da bi ga trdno prepričal, kako nevarna za obči blagor , kako nenravna je oblast v rok al enega slabega,   zmotljivega, pri   najbolji volj leliko  goljufanega človeka   in kaka   krivica se godi kmetom.   In res, ko je Pavel, kakor prav splošna govorica, moral nasilno  umreti v svojem ljubljenem dvorcu v Gačini, stopil je Aleksander na prestol z najboljšimi nameni ,^s plani široki! reform}, z dobro voljo darovati Kusiji konstitucijo in kmetom  svobodo, brez katere  bi konstitucija bila nemogoča. (Konec prihod.)
jejo kot pravi narodnjaki! Nekdaj jc bilo v Trstu nekoliko čitalničnih pesnikov, ki so včasi zahajali tudi v okolico, in dajali lep zgled ondašnjim Slovencem, ki so jih sicer radi posnemali. Pa kje so zdaj ti pevci? Tužna ti majka! Zato zdčvati se nam mora gotovo po vsem dosledno, ako se ti Slovenci dajajo slišati le — v i tali Janke m.   Kam ho pa to peljalo V
Iz ri/a^kc okolico, 12. okt. |Izv. dop. I   Tržaški laški list v včerajšni  številki pozdravlja svobodoumne Slovence.   To je vse lepo. \li nij dovolj s tem; mi Slovenci ne terjamo „po-dravov", mi hočemo od Italijanov pravičnosti narodnem obziru.   Ta je prva.  Kadar nam bodo Italijani in Nemci pravični, potem bode konec vseh mednarodnih prepirov, potem sc bomo ložno borili vsi narodi za svobodo in napredek. Dokler pa  nas  narodno  gnetejo,  našega jezika nam ne priznajo v javni rabi,  — tako dolgo so aki „pozdravi" puhla fraza,  in v svobodoljubje njih ne verujemo.
Kranjski (17.) polk, ki jo zdaj tu v Trstu štacijoniran, obnaša se prav dobro. Fantje se pametno vladajo in taktno, tako, da nam ne delajo nečasti. Posebno pa godba tega domačega polka sploh ugaja Slovencem in Lahom, dasiravno ti poslednji nijso bili zadovoljni, da pride v Trst slovensk regiment, ter so že naprej zabavljali, da bo rvcdni tepež". Prepričali se bodo, da ga ne bo, — a samo naj Slovencev nesramno ne žalijo D psujejo, kakor so žalibog vajeni.
Iz iNtrt*. 10. okt. I Izv. dop. I V Kopra izlazi dvakrat na mesec talijanski listič, vreden brat ljubljanskega  „TagbIattau j ime mu je „la Provincia".  Kakor je mesto Kopar gnjezdo laho-ni/.ina,  tako   i  omenjeni listič širi lahonizem po Istri i zaničuje Slovanstvo. V st.       t. 1. ima dopis iz Labina (Albona), v katerem „un cittadino" žolč izliva na labinske okoličane, slovanske kmete i nekatere narodu jake. llile so v početku septembra volitve za občinski zastop v Labinu, in dopisnik govori:   „Naši okoličani, kateri so bili na-šuntani od nekaterih fanatičnih voditeljev, kateri (voditelji)  so črno oblečeni in bi radi še duše naših kmetov slavizirali, ko bi jih mogli, so si vtepli v glavo,  da bi pri novi volitvi volili tako, da bi dobili večino v občinskem zastopa; (avevan stabilito di elcggcre niente meno che 20 contadini analfabeti.)  Hvala Bogu, neki inteligentni možje (bolje rečeno : lahoni) so okoličane pregovorili, češ, da bi si škodovali, ako bi volili kmete, i tako so bili izvoljeni sami inteligentni možje, kmetov vendar je izvoljenih 6 med ho.   (Drugače rečeno: Lahonov 25, a Slovanov o.) Tako piše „un citta-dino", kateremu je mesto Albona, mimo grede rečeno, skrajni rob talijanske zemlje, (ultimo lcmbo della italiana terra). Iz tega dopisa se vidi dvoje: 1. strah lahonov pred vzbujajočim sc Slavizmom i 2., da slovanski narod zavsem sc jc začel dobro boriti za svoje pravice. V Alboni je za zdaj omagal pri volitvi,  a v nekojih mestih, kakor piše „Naša Sloga", je premagal. Korak za korakom! Mesto Albona ima 1800 stanovuikov, se ve da „inteligencija" so vcčiuom lahoni, kateri imajo strah od čisto slovanske okolice, združeno ž njimi v eno veliko občino, i v katere zastopu hi imeli Slovani večino po naravi, nc pak radi pomanjkljivosti primerne volitvene postave, ko  bi se ne bili pustili pregovoriti lahonom. Zastonj sc trudi dopisnik dokazati, da tu gre za inteligencijo v zastopu, temuč bije se v malem hoj gnjilega lahonstva proti čvrstemu Btoprv  budečemu  sc   Slavizmu. Končuje „uu cittadino" z navadnimi frazami : mir, harmonija, in da se on s svojimi privrženci trudi, uvesti napredek in omiko ter odstraniti vse ovire in zapreke, koje bi sc mogle v bodočnosti pokazati. To če reči : Slovane zatreti, kateri so lahonom zapreka. Zdaj žc Istro razglasiti za provincijo kralja „poštenjaka", to nc gre tako brzo: „jer još nam jc na ramenu glava!"
Pa ne samo lahonstvo pritiska na nas, tudi preljuba nemščina nas ne pušča v miru. Razpo-
šiljalc so sc te dni nekoje „Kinbcrufungc" za vojake na odpustu, vse v nemščini pisane. Dotični vojniki so veliki siromaki, letati morajo od Poncija do Pilata, da se jim raztolmači njihova „Einberu-fung", kajti tukaj jih je jako malo najti, kateri hi znali nemško govoriti in pisati. A da bi se taki dopisi nazaj poslali, zato nemajo ,,korajžc". Čudim se tem labonskini županom, koji so zagrizeni sovražniki nemščine, pa si mislijo, dosta, da sc lc zatira ubogi narod slovanski. Pa nc bodeš dolgo! Mora priti bolji čas za nas in biti če konec našega trpljenja. A u to Bog pomozi!
Iz IMtljtt,   16. oktobra.  [Izv. dop.) Ker se zdaj, že celo leto po našem mestu razsajajoča epidemija osepnic odnehati neče, — in sicer, ker se tukaj nij učinilo  prav nič zoper razširjanje te nevarne bolezni, nego sc jej je pustil svoboden tek med stanovništvom,   — je naše  lahonstvo v svoji brezupnosti — s procesijami to pomrtijo odganjati začelo. Se ve, da naši od svoje historične lenobe preugodni lahoni, katerih priljubljeno geslo je „il dolee far niente",  dobro vedo,  da jc lažje moliti in pobožne sprehode aranžirati,  nego energično in praktično zoper razširjanje nalezljivih in kužnih bolezni delovati.   Toda,  kaj koristijo tno litve in prošnje za odnehanje bolezni,  ako se izvir in uzrok bolenja ne odstrani, nego se se raz širjanje nalczljivosti  lchkomiselno  v  neumni nevednosti pospešuje.  —  Kdor razmere puljskcga mesta pozna, ta se ne bode čudil,  da ta bolezen še vedno odnehati neče, nego čuditi se mora, da še hujše nc razsaja.   To mesto je tako prenalju-deno, da se ne more zapopasti, kde da vse to ljudstvo prostor ima;  po javnih ulicah in spreha jališčih je toliko nesnage, da se človeku studi kamor na sprehod iti.   Ali kdor nij v notranjo sta novališč tega zanemarjenega in lenega ljudstva prišel, ta  nema pojma, v kakšnih  mračnih, ne snažnih, smrdljivih in od nezdravo ulage duhtečil brlogih da životari j kdor nij bil priča jihovih po jedin, temu nij znano, kakšna neslana, nesnažno in napačno pripravljena jedila ta borni ljud za vživa; in kdor nij pokusil vina, (Bog mi greh od pusti), kdor te ostudne iz barvauega lesii priprav ljcnc tekočine nij pil sam, ta ne ve, s kakšno pi jačo to ljudstvo svojo žejo ugasuje: prav za prav človek po pitju te pijače stoprv žejen postane. In to nezdravo in po drobu pekočo pijačo pije v o bilnej   meri, da! navadno preveč ves v Pulj bivajoči ljud, koliko možki, toliko tudi ženske in deca.   Kdor to vso vc iu vidi, kako to ljudstvo živi, kdo stanuje, kako se oblači, kaj jo in pije ta sc mora čuditi, kako je mogoče,  da tukaj ni, več in še hujših boleznij.  — Veliko  upliva im; tudi na zdravje tega mehkužnega ljudstva njegova bojezen pred. najblagotvornišim živcljcm — bistro vodo: ono si prizadeva, koliko mogoče malo s to človeku toliko potrebno in blagodejno tekočino v dotiko priti.
Iz PeKte,  14.  okt. I Izv. dop.) Ilerbst Giskrova stranka cislajtanske delegacije se jc za rotila proti skupnemu ministerstvu v ta namen, dn ga  vrže.   Zakaj  sc jc naenkrat tako sovražno proti njemu vzdignila, ki jo vendar meso od nje nega mesa, dih od njene sapo,  senca njenega te lesa, to še nij prav jasno.   Ilerbst (Jiskra bi bila brž ko ne tudi svoj namen dosegla, v odločilnem času priskočili so  federalisti ministerstvu  na po moč, ter ga, že nihajočega se, spet podprli. Za kaj so sc federalisti  naenkrat  ministerstvu tako prijazni pokazali, ki je vendar federalističnim tež njain zmerom protivno bilo: — tudi to nij še prav jasno.   Akcija vrši  sc za kulisami.   Andraši jc kakor rimski bog Janus.    Vsakej  delegaciji kaž drugo   lice:   cislajtanske j   delegaciji smehljajoče lice miru ,  ogerskej   delegaciji  nagrbančeno lice vojske.   Čuden mož, on nij niti ptič niti miš, am pak šišmiš.   Cislajtanskn delegacija privolila je v strošek 4 iu pol milijonov za poinnoženjc stoječe vojske vsled prodolžeuja časa  nazočnosti. Sedaj sc pretresa ekstraordinarium.
Naj   važneji dogodek   v   našem državnem boru je govor barona Senu ye v a.   Taki govori e pa res tudi malokrat v parlamentih slišijo. Zna menito je to, da so mu vse naše politične stranke tleskalc: Dcakovci isto tako kakor skrajni levič-njaki in zastopniki naroduostij.   S tem je Senn-yey dokazal, da je  edino on sposoben stranke med seboj pomiriti, in čc že to ne, vsaj nad njimi gospodovati, ali z drugimi besedami,  da jc edino on sposoben ogersko kraljevino vladati.  Naši po-litikarji pravijo, da bo on naš prihodnji minister-ski predsednik.   Tak mož nam je pa res tudi potreben bil.   Deak more se spat leči, on jc našel v Sennvevu ne samo  tekmeca,  ampak mojstra. Deakovci so svojo  nalogo doigrali.   Umljivo je tedaj,  zakaj sc  deakovski časopisi prizadevajo, vtis Scnnyeycvega govora kolikor mogoče oslabiti. „Napio" pravi celo, da je v Šcnnvcvcvem govoru več lepih nego resničnih fraz, kar mu pa svet ne verjame.   Sennvev jc  zlasti   poboljšanje uprave naglasil, in to jc, kar nam jc zares najbolj treba Dobra uprava je, če žc druga ne, vsaj cela srajca na državnem telesi.   Morebiti nam dobro upravo le edini Sennvev dati more.   S  stanjem Ogcrske kraljevine nasproti Gislajtauiji jc Sennvev v obče zadovoljen, vendar pa želi, da se Ogcrska kraljevina še z več obkopi v obrambo svoje državne neodvisnosti obda, kakor je žc obdana, in da naj se pri intenciji  ostane:  zvezo s Cislajtanijo raje stisniti nego razširiti.   Naši opozicijonalni časopisi sc ne upajo njegov program oprovrči.
Adresna osnova Deakove stranke jc bila z malimi in nebistvenimim promenami s 185 prot 101 glasu sprejeta.
IZ IIclffriMill. 12. okt. I Izv. dop.] vadnjem pismu sein Vam poslal govor, s katerim jc knez otvoril narodno skupštino, a zdaj Vam ša ljcm govor, ki ga jc govoril metropolit knezu pri priliki polaganja prisege ali zakletve na „ustav" narodni in zadržaj te zakletve. Ko je knez svoj v zadnjem listu priobčeni govor končal, stopi g. metropolit na tribuno in pozove kneza, da zakletvo položi :
„Blagoverni knjaže ! Ti si v svojoj proklamaciji koju si izdao svome dragome srpskome narodu 10. augusta, zadao svečano svoju knjaževsku reč, da će ti naj-glavnija briga biti da budeš dostojan nasljednik prestola slavnih Obrenoviča i da kao ustavan vla-dac odpočinjcš svoju vladu u otaČhini. Taj ustav sto ga je Srbija sama sebi dala, koga priznaješ i poštuješ , naredjuje, da Ti, Gospodaru, utvrdiš zakletvom Tvoje obečaujc i Tvoju svečano zadanu narodnu reč da češ zaista ozbiljno i s verom u Boga, koji će tražiti od Tebe odgovora , vršiti visoke vladalačke dužnosti za sreču zemlje i naroda koji Ti svoju sudbu poverava i u ruke predaje. — U zakletvi se pri-življe Bog za svedoka da je istinito sve ono, što se izriče i što sc obečava. I Bog neče da se ime njegovo huli. Po tome, gospodaru, nikada n e z a h o r a v 1 j a j šta si u zakletvi izrekao na što si se ohverao narodu i otaČhini, prizvao Boga za potvrdu istinitosti svega toga. — Budi dakle verau Bogu i crkvi njegovej, pa češ pomoću božijom i blagoslovom svete crkve srečno i ko-pisno po zemlju i narod dugoletno upravljati Srbijom i srpskim narodom, kog koga, daj bože da zaslužiš slavno ime kao što su i Tvoji predhodnici Miloš i Mihail. Sad svetli kujaže položi svoje ruke na svetinju vere naše — časni krst i sv. evangelije llristovo , i prizvavši zajedno s nama Boga v pomoč, da možeš ispunjavati svoje visoke i vladalačke dužnosti izgovori ovu zakletvu : Ja, Milan M. Obrenovid IV. knez srpski primajuči vladu,
zakliujem se vsemogučiin bogom i svim, što mi je najsvetije i najmilije na ovome svetu, ped svetim njegovim krstom i jevandjeljem, da ču zemaljski ustav nepovredjen održati, da ču po njemu i zakonika vladati i da ču u svima mojim težnjama i delima samo dobro naroda pred očima imati, lzričuči   svečano   ovu moju   zakletvu   pred Bo-
gom i narodom, prizivljcm za svedoka go-poda Boga, kome ču odgovor davati na strašnome njegovome sudu , i potvrdjujem istinitost ove zakletve celivanjem svotoga jcvandjelja i krsta gospoda Spasitelja Isusa Ilrista. Tako mi gospod Bog pomagao!"
Ko jc knez zakletvo izgovoril, zaorilo se je gromovito „mnogaja leta" od vseh ki so bili v sali.
S tem sc je končalo otvaranje skupštine, knez se je potem vrnil v svoj dvor spremljen z blagoslovom svojega vernega mu naroda, da dolgo, dolgo živi , d a s e pod nj im ujedini c c 1 o Srbstvo in da ga kmalu pozdravi ko kralja srpskega. D.
Politični razgled.
Cesar je bil l.'J. t. rn. in 14. povabil več udov vlade iu več delegatov na dvorski obed. Med povabljenimi in od cesarja osobno nagovorjenimi so bili: Poklukar, Greuter, Danilo, dalje Scnnyey, Andrassy, Karlos Auerspcrg, Lasser, G iskra, Adolf Auersperg, Ilolzgcthan, Gablenz, llartung. Izmed Nemcev je baje cesar samo one ogovoril, ki so v delegacijah glasovali za proračun vojnega ministra.
„Pokrok" pravi v dopisu iz Dunaja, da je „na odločilnem mestu napravilo globok vtis, da je vlada v delegaciji cislajtanski pri vprašanji o podaljšanji aktivne vojaške službe zmagala s pomočjo federalističnih poslancev". Dalje pravi dopis „Pokrokov", da bode bodoča prememba politična našla konservativce v pop red j i, da je konservativec Scunyey govoril v ogerski zbornici ministerski govor in naznači), kako se naj konservativci priposobijo terjatvam nove dobe. Vse to se pak po „Pokroku" godi v sporazumu in po volji Andrassy-jcvi.
Prepozno za naš zadnji list sc nam jc tcle-grafiralo, daje v Delnicah na Hrvatskem bil v sabor voljen narodnjak dr. Dežman proti Star-Čeviču na mesto Mrazoviča, ki je bil pri zadnjih volitvah ob enem v Zagrebu in v Delnicah voljen, pa je poslanstvo za Zagreb prevzel. Tudi v Gro-bišnem polju je bil v sabor izbran narodnjak Turalo.
Iz Novega S ada se brzojavlja novo mag-jarsko nasilje na ogerske Srbe. Zastopnik kraljevega komisarja jc izrekel, da so izjave cerkvene občino glede karloviškega srbskega cerkvenega zbora neveljavne. MiletiČ mu ugovarja de za to nema pravice. Takoj ukaže namestnik kralj, komisarja dve kompaniji vojakov privesti, vojaki razpode občinski zbor in komisar uniči protokol. Vladna revolucija?
Orijentalsko vprašanje so začeli nekateri olicijozni listi vnovič razpravljati. K boju med Črnogorci in Turki in k prestolucmu govoru srbskega kneza Milana pride razen odtegnenja koiisulskih pravic grškemu konsnlu v Brajli od sirani rumunsko vlade še novost, da misli turška vlada Srbijo in Kumunijo glede razmer k Porti ožjo združiti in srbsko ter rumunsko vojsko orga-ničoo vrediti v turško vojsko na podoben način kakor jc bavarska vojska pruski priredjemi. To se pravi na kratko: Turčija provoeira Srbijo in Kumunijo. Sicer pa jc vse to še v popolnem motnem stanji.
Na S p a n j s k c m jc poleg starih homatij in uporov vnel sc nov, in sicer republikansk upor v Fcrrolu, k jer jc 1500 oboroženih mož vstalo „za fe-derirano republiko". Vojska jc poslana na nje, a dozdaj Še nijso premagani.
liazne stvari.
* („S 1 a v j a n") se hode imenoval nov znan-stveno-političen časnik ki ga bode izdajal v Celovcu g. Matija M a j a r, lOkrat na leto. Veljal bode gl. na leto.
i: (Š t i p e n d i j a) z 252 gld. za enega kranjskega slušatelja medicine na graški univerzi je razpisana. Prošnje so do 1. novembra vložiti pri kranjski deželni vladi.
* (S ni e 5 n o, b u d o b u o i n b e d a 8 t o.) G. Lesar, plačan tajnik Matice, se je bil zaklel, da nc bode pisal rliberalušuih" novih udov Matice, ki so za „Narodove" kandidate glasovali, v dnevnik Matice, kakor je to njegovu plačano-tajniSka dolžnost. Možancc je svojo zakletvo res držal in ker so ti Slovenci za svoj denar vendar morali biti vpisani v slovenski dnevnik slovenskega literarnega društva slovenske Matice — moral jih je dati č. g. blagajni! dr. Zupanec po enem svojih koncipijentov vknjižiti — Ker je razpis službe Matičinega tajnika in Lesarjevo odpovedovanje gol humbug ter Lesar gotovo ostane tajnik kakor je bil, naj se letos zgodaj zopet pobožno zakoluc, ker — drugo leto jih bo še več vpisavati, če bo božja in naša volja.
* (O slovenskem učiteljskem shodu) piše  tudi  narodni  organ  ogerskih Srbov, srbska „Zastava" članek, v katerem pravi med drugim „Nc samo „stari" in „mladi" rodoljubi so si prizadevali, da odlikujejo narodne učitelje in jih okrepčajo za daljo vztrajnost v delovanji za narod; celo renegati so bili vsestranim utiskom prisiljeni igrati rolo uarodujaško.   Tako je „građo načelnik"  Dežinan, ki inače povsod „nemčari" pozdravil učiteljstvo slovenskim a ne nemškim go vorom. Mimogrede bodi tu navedeno, da ima Ljub ljaua preko 4 tisoče narodnih mestnjanov, na ka tere lehko vsako narodno  društvo in podvzetje nasloni. Ljubljana stoji na jačjih narodnih nogah, ker ima bolje, v vsakem obziru zdraveje in um-neje meščanstvo, nego mnoga mesta, ki si prisvajajo v tem prvenstvo. . . . Učiteljev je bilo preko 350 v „saborskoj dvorani", kjer je bila ne samo deželna vlada nego i deželni odbor in vsa inteligencija v lepem broji zastopana „od 1J laj vaj za i Razlaga pa do dra. Zamika i dra. Koste."
* (Slovenski in nemški rudokopi) v Iliunnii na Štajerskem so se 21. aprila stepli. V krčmi so se popoldne sešli rudokopi obeh narodnosti, brž začno leteti od obeh strani dražljivc besede, iz besedi nastane tepež v krčmi, tako da jc krčmar zabavljajoče iz sobo iztiral. Jezni pridejo izgnani potem do krčme nazaj, začno okolo hiše razsajati, pobijejo vsa okna iu poškodujejo vrata. Stvar sc je sodniji naznanila in 14. t. m. se je vršila pri deželnej sodniji v Gradci končna obravnava proti nemiruežem, ki so bili toženi zarad poškodovanja tujega blaga. Petoudneinu sodišču je predsedoval svet. dež. sodu. dr. Mele in bili so štirje rudokopi obsojeni na tridnevni do dvamesečni zapor.
* (Orinužka čitalnica) naredi v nedeljo 20. t. m. v prostorijah gosp. Sove tombolo z govorom in petjem, h kateri so vsi rodoljubi uljudno povabljeni.  Začetek ob pol osmih zvečer. Odbor.
* (Na praškem vseučilišči) jc bilo v zimskem semestru šolskega leta 1871/72 vkup 1755 studentov in sicer 107 teologov, 713 juristov, 40(J mediciuarjev, 3(JO hlosotbv. Po narodnosti je od onih 1755 bilo 1140 Čehoslovauov, 583 Nemcev, 5 Poljakov, 2 Slovenca, 5 llrvatosrbov, 0 Magjarov, 0 Italijanov , 2 liolgara. — V poletnem semestru leta 1-S72 je imelo praško vseučilišče 1049 slušateljev, med temi 1072 Čehoslova-nov, 555 Nemcev, 5 Poljakov, 2 Slovenca, 5 llrvatosrbov, 0 Magjarov, 3 Italijane, 1 Bolgara.
* (N ar o duostne razmere v avstrij-skej Š lezi j i.) Po izkazu ljudske štetve od leta ls<i'.' ima Slezija 511*581 prebivalcev, med temi 244.739 Nemcev, 150.000 Poljakov, 110.170 Čehoslovauov, t. j. 4* 0,0 Nemcev in 52",, Slovanov, namreč 31 % Poljakov in 21 % Čehov.
* (Iz Amerike.) Bivši poštni uradnik v Ljubljani, Abeiu, sin obče znanega c. kr. policijskega svetnika v Ljubljani, ki jc z bratom gosp. Jiamberga pred kratkim iz Ljubljane izginil, piše svojim prijateljem s širocega oceana, da se obema prav dobro godi iu da sc peljeta v romantično Ameriko. To pa ne poročamo zato, da bi ju druga
ljubljanska „jcunesse dorć" posnemala, kajti vsak nema denarja in ga tudi nema kje vzeti za take vesele jukse.
* (Angleži) obračajo vedno večjo pazljivost na slovanske književnosti. Angleški časopisi prinašajo gostokrat prevode ruskih narodnih pesmi, fpoljskih narodnih običajev in srbskih narodnih pesmi in pripovedek.
* (O zadnjem boji med Črnogorci in Turki) nam pošilja prijatelj našega lista to-le pismo iz Skadra (Skutari): „27. sept. po noči je prestopilo 3()(X) mož od redne turške vojske in nekoliko „Baščibozukov" (neredna vojska) Črnogorsko mejo med Šablonom vrhom in Kujavim krsom. imeli so Turki pri sebi topove in konje otovorjene s strelivom in sploh vse vojne priprave, kakor bi bila očita vojna s Črnogoro; pomikali so so proti Lipova. Lipovani to zapazivši se na mah oborožijo. Nij jih bilo nad 100 od začetka a branili so sc kot levi, akoravno so morali malo deco iu betežne starčke na ramah soboj nesti, ko so se Turčiui kočam približali. Kmalu priskočijo Moračani Lipovanom, tako da je stalo kakih 400 Črnogorcev Turkom nasproti. Boj je trajal 2-S. sept. še ves dan, proti mraku so Turki stoprv umaknili se iz Črnegorc. Črnogorski sokoli so vzeli Turkom, katerih je 52 mrtvih in SO ranjenih ostalo na bojišči, 2 zastavi, obilo pušek novega dela, šotorsko platno in 30 otovorjenih konj. Ta boj je razburil vso Črnogoro. lirž je odšlo nekoliko vojvodov iz Cctinja na bojišče, ruski kon-sul v Skadru jc pobegnil črez jezero v Črnogoro. Sedaj preiskuje obojestranska komisija dogodek iu njegove vzroke. Povod boju je dalo stavljenje utrjenega tabora, katerega turška vlada tik za črnogorsko mejo dela."
* (Po vodenj.) Reka Aniur v Aziji je po poročilih iz Petrograda tako narasla, da njeno obrežje na dolgo in široko pod vodo stoji. Polje iu najlepši travniki so od vode vsi razorani in pridelek je uničen. Ruska vlada je poškodovanim prebivalcem poslala zdatno pomoč.
I*ni?ilu
društva „Narodna  Šola"  v podporo slovenskemu šolstvu. (Konec.) §. D. Občni zbor ima pravico:
a) da voli vsako leto v odbor 0 udov, izmed katerih mora vsaj 0 v Ljubljani stanovati;
b) da izbere izmed udov tri pregledovalce letnih računov\
c) da sme častne ude imenovati;
d) društvena pravila prenarediti iu
e) skleniti razpust društva.
§. 10. Občni zbor se mora vsako leto vsaj enkrat v šolskih praznikih sklicati. Zbor veljavno sklepa, če jc deset udov nazočnih. Praviloma lc tisti udje glasujejo, kateri sami pridejo k zboru; lc pri volitvah odbora se vštevajo tudi volilni listi, od uenazočih udov poslani.
§. 11. Društvene zadeve opravlja odbor, kateri voli izmed sebe predsednika, njegovega namestnika, tajnika in dcuaruičarja. Pri sejah mora biti vsaj pet odbornikov nazočnih.
ij. 12. Predsednik vodi društvo in ga zastopa proti vuanjosti. On sklicuje odborove seje in odločuje pri enakem številu glasov j kadar jc on zadržan, ga uadomestuje njegov namestnik. Z denar-niČarjem ali katerim odbornikom vred nakupuje razne reči, ki sc dajejo pravim udom ali po mogočnosti darujejo revnim šolam in učiteljem; vse to po odborovem naročilu.
Tajnik oskrbuje pisarijo v društvenih zadevah, denarničar pa društveno blagajnico.
ij. 13. Prepire med društveniki vsled društvenih   razmer rešuje brez priziva izbrano sodništvo,
v katero voli vsaka stranka enega sodnika, odbor pa imenuje predsednika.
§. 14. Ako društvo po sklepu občnega zbora neha, odločuje poslednji občni zbor, kaj se ima zgoditi z društvenim premoženjem.
Dunajska borna 16, oktobra.
Enotni drž. dolg v bankovcih . (>."> gM. -j~> kr. Enotni drž. dolg v srebru    .   .   70   „ 30
IHtiO drž, posojilo.....102   „ 20
Akcije narodne banko   ...     ;>   _   01 „
London.........108   „   H.r> B
Kreditno akcijo......'.i:\0   „   23 „
N»Pol..........B  „  72 „
C. k. cekini.......S   „   20 „
Srebro........ 107   .   22 m
ZtlramiI* wm zol»(k
med. dr. Tanzer,
docent na vseučilišči v Gradcu,
bodo od 13. do konca oktobra t. 1. v Ljubljani „Hotel E1 e f a n t" svojo zobno - zdravniško in zobno - tehnično prakso izvrševal.
Gornji čas mujenja sc nc sme prekračiti, zato se naj vsi p. t. bolniki o pravem času oglasiti blagovolijo. (201—2)
Moja ustna voda iu zobni piah sc dobita tudi v Celji v zeliščni prodajalnici gospoda Rauschcrja.
Oženiti se misli (200-2)
po tej poti privaten uradnik, 30 let star, z letno plačo gl. 550 in svojim imetkom gl. 2000. Želi se deklica med 20. iu 30. letom, ne stareja, dobro odgojena, v domačih in ročnih delih izurjena, z ne ravno veliko, nego premoženju ponudnika primerno doto. Ponudbe, ako mogoče s fotografijo, opravništvu tega lista pod šifro „Slavjanski".
Na prodaj
je za nizko ceno velika nova hiša z 1 '/a oralom velikim vinogradom pri podružnej cerkvi sv. Elene, katera jc eno uro hoda oddaljena od železniške postaje sv. Jurij pri Rifniku. Posestvo je posebno prilično za duhovnika, živečega v pokoju.
Več se pozvo pri  mlinarju Mihaelu T a n -šeku v Slivnici pošta sv. Jurij.    (203—2)
brez zdravila
Na prsih in plučah
botuni sr ])o  naravnem  polu tudi v obit|inih ia »n zdnmiikdV m nco/ilriivlji v« rMglaieplb sluOujili radikalno ozilrni IJhJo
brez zdravila.
i'n niitunf-ninii popinu liolezni novo pismeno ve«
Dir. s. II. Flckert, Berlin.
VVall-Strasse No. 23.
IImurnu- f>ul<!•«*• v., ki so nuj pUinu pi'ilo2l.
(102—13)   broz zdravila
Iz časopisa nWio&er medioinisehe vTooheaiohrtft"
(izdaje dr. VV i 11 e I a 11 o 11* r) posnomljcno to-lo notico:
II o f t*' o v i sladovi preparati *) so za bolano na prsili neprepirno najboljši živež, ki ne povzdiguje samo mušku --k ih moči, izginjeno mast zopet povrne. Organizmu svoj toiiiis in bolniku v malem času cinbonpoint zopet da, olajšuje tudi na čuden način, vsled svojih slin-naiili, zagrin jajučih lastnosti, najbolj .siten plučni in čicvni katar. Tudi v mrzlici se lahko in naglo prebavlja, ne da hi vzročil stiskanje ali nagleje bitje žil. Celo otrokom sc smo zarad teh iaslnosli .s polno BaUOVoHnostjO dajali. Mnogi otročji zdravniki hvalijo v svojih dopisih krepke učinke iloA'ovih sladovih preparatov V boleznih: tabel luisoraica, škrofuloza, rhachitis itd. PonovltO moramo opozoriti, da imajo imenovani učinek samo in edino pravi IhdV'ovi sladovi preparati.  S posnemanjem reproducirani
sladovi preparati vplivajo jako škodljivo na organizem,
zarad česa ho mora pred takimi svariti.
*) Travi s e dobijo v c o n t r a 1 u i zalogi, D u n a j ,  K :i r n t n e r r i n g II.
Od novembra naprej Kolovratring 3.
Zaloga v Ljubljani  pri gosp.  Martinu  (lolobti. — V I p a v i pri gosp. Ant. D o p o r i a - u.   (-01—1)
lzdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen.
Lastnina in tisk ..Narodne tiskarne".